Velesejemski mejnik v našem vsakdanu? Redko katero sejemsko pri-reditev, pa naj bo to v svetu, še Nfa, predsednik države in Predsednik vlade. To pa se je rpodilo na pravkar končanem lanskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ko ga je °dpri predsednik Predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek, nekaj dni pozneje, še med ^ininv jugoslovanskimi gos- , Za zdajšnje splošne jugos-'evanske razmere je razvese-Wf° zlasti to, da sta oba s sko-enakimi besedami in mislimi penila naš sedanji gospodarji trenutek, hkrati pa se zajela tudi za enak gospodarski K°ncept pri prehodu na tržno gospodarstvo. Tako je dr. Janez Drnovšek med drugim poudaril, da morajo gospodar-jveniki vso svojo energijo umeriti v tržno tekmo, ne pa v premagovanje različnih biro-jetskih preprek. »Naš cilj je uemkovito gospodarstvo, od-Pnost v svet, vključevanje v "Ocese mednarodnih ekonomskih povezav, zlasti evrop-jm,«je dejal predsednik Pred-.fdstva; »Nas notranji trg mo-. mti podoben zunanjemu, Ji In to izvoz na kon-jrtibilna tržišča, čemur pa, ptrev mč presenetijiv0j nasproti? listi v Jugoslaviji, ki že ta in leta bolj ali manj uspeš-1°,.živijo od sodelovanj s ^"•ncfoin lin- ija, ki prispeva k nada-Lp/emu razvoju tržno zasnovale Oncnzv/arffr.k aWi,fn/ie.#i Glasilo sestavljene organizacije združenega dela Iskra — 2. oktobra 1989 — številka 34 _____________Iskra SOZD_____________________ Šesta seja delavskega sveta SOZD Iskra Nekateri mpehi v poslovanju še niso razlog za samozadovoljstvo... Sprejeli poročilo o Isk r inem polletnem poslovanju • Nekatera krizna žarišča se v letošnjem letu še poglabljajo • Gov orili o poslovanju Iskrine ino mreže in problematiki razvojnorazisko-valne dejavnosti v Iskri • Izrazili podporo slovenski skupščini pri spr ejemanju ustavnih dopolnil Ustave SRS Delegati najvišjega Iskrinega samoupravnega organa, katerega seja je potekala istočasno kot zasedanje slovenske skupščine, ki so ji Iskrini delegati poslali teleks s podporo pri sprejemanju ustavnih dopolnil, so se po pregledu izvrševanja sklepov prejšnjih sej delavskega sveta, seznanili z Iskrinimi kriznimi žarišči. Najprej je o problematiki Delte spregovoril v. d. predsednika Poslovodnega odbora Delte Gorazd Žmavc, ki je ocenil, da je stanje v delovni organizaciji izredno kritično, da jih spremljajo poslovne blokade, velika zadolženost, agonija in kriza zaupanja na trgu, tako pri kupcih kot pri dobaviteljih. Odločili so se za sanacijo razmer in prva faza sanacijskega programa (programska in kadrovska sanacija) že poteKa, s tem, da bo potrebno v bodoče obseg Delte spraviti v realne okvire razpoložljivega kapitala in jo podpreti predvsem na računalniškem programu. V nadaljevanju je spregovoril likvidacijski upravitelj Mikroelektronike Peter Kavčič, ki je dejal, da se problematika Mikroelektronike rešuje skladno s programom, ki gaje spre- jel delavski svet, da pa se srečujejo z velikim osipom kadrov, razpoloženjem negotovosti in težkega vzdušja, s tem da delavce o vseh aktivnostih sprotno obveščajo. Mikroelektronika, kakršna pač bo, v bodoče potrebuje jasne programe, predvsem tržišče, ki ne bo samo v okviru Iskre, pač pa 'tudi zunaj nje. Kratko poročilo o Iskrinem šestmesečnem poslovanju je podal član Poslovodnega odbora Iskre Vito Osojnik, ki je najprej omenil uspehe pri izvozu, zaposlovanju, gospodarjenje s sredstvi in na investicijskem področju, nato pa poudaril, da ocena Iskrinih rezultatov poslovanja kaže, da so gospodarske razmere še vedno neugodne in se z rastočo inflacijo še poglabljajo, zato naj bi delovne organizacije upoštevale ukrepe za mesečno obvladovanje poslovnega procesa, ki zajemajo od povečanja obračanja zalog, povečanja prehodnosti proizvodnih linij do zniževanja stroškov poslovanja, dviga akumulativnosti, pospeševanja izvoza pa prestrukturiranja proizvodnje tako, da bo sprejemljiva prvenstveno za izvoz in s tem tudi za domače Skupščina SR Slovenije Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Delavci in vodstvo družbo nopolitičnih organizacij delovne organizacije Iskra Kibernetiku Kranj izražamo republiški komisiji za dopolnila k slovenski 'Ustavi, prav tako tudi CK ZKS in delegatom Republiške skupi.ščine, polno podporo pri sprejemanju amandmajev k slovet i ski Ustavi. Pri odločanju o ustavnih spremembah, kot jih je pripravila ustavna komisija, vas vceloiti podpiramo, ne glede na nasprotna stališča posameznih zve.z nih organov, ki niso v skladu s hotenji in pravicami slovenskeg a naroda. Družbenopolitične organizacije in samoupravvni organi Iskre Kibernetike Kranj Centralni delavski svet SOZD ISKRA Skupščini SRS Delegati centralnega delavskega sveta SOZD Iskra zbrani na današnji redni seji izražamo skupščini SRS v imenu delavcev SOZD Iskra polno podporo pri sprejemanju ustavnih dopolnil Ustave SRS. Prepričani smo, da boste delegati s polno odgovornostjo odločili v dobro delovnih ljudi in občanov SRS. Delegati centralnega delavskega sveta SOZD ISKRA Predsednica Lea Kolar Ljubljana, 27. septembra 1989 tržišče. Delegati delavskega sveta so sprejeli Poročilo o Iskrinem polletnem poslovanju vključno s predlaganimi ukrepi in financiranjem dejavnosti skupnega pomena. Beseda je tekla tudi o poslovanju Iskrinih podjetij v prvem polletju letošnjega leta, ki ga je na kratko predstavil pomočnik direktorja Iskre Commerce Miloš Resnik ob tem pa podal tudi pregled poslovanja Iskrinih podjetij v tujini. Delegati najvišjega iskrinega samoupravnega organa so sprejeli poročilo o polletnem poslovanju ino mreže in potrdili povečanje kapitala v firmi IE Stuttgart in Iskri Elettronica Milano. Na šesti seji delavskega sveta so govorili tudi o pro- blematiki razvojno raziskovalne dejavnosti v Iskri, kjer je član Iskrinega Poslovodnega odbora Bruno Štiglic ponovno opozoril na njeno nazadovanje, neprimerno organiziranost, razcepljenost na preštevilne in premajhne enote, ki ne izkoriščajo možnosti infrastrukture, ne kritične mase, ki jo imamo v znanju, kadrih pa tudi v denarju. Po razpravi so pristojni sprejeli poročilo o raziskovalno-razvojni dejavnosti v Iskri za lansko leto. Ob koncu seje pa so delegati sprejeli sklep o razpisu volitev arbitrov notranje arbitraže Sozd Iskra, ki jih je potrebno izvesti do petnajstega novembra. Med zgodovinsko sejo slovenske skupščine Iskra SOZD S seje odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost Nova organiziranost — priložnost za smotrnejše in plodnejše delo tudi v RR dejavnosti Ali bo v novem Iskrinem organizacijskem sistemu svetovno konkurenco? Naš odnos do RR dejavnosti v vgrajene dovolj motivacije za združevanje na interesnih preteklih letih kaže, da doslej temu ne bi bilo tako, saj so temeljih z ustrezno kapitalsko podporo, ki bo omogoči- rezultati pod pričakovanimi, obstoječi načini in pristopi k la celovito in s tem enakovredno spopadanje Iskre s reševanju problematike pa očitno preživeti. Vendar pa so stvari v nekaterih ožjih segmentih ali posameznih okoljih v Iskri bistveno boljše, kot je dejal prof. dr. Bruno Štiglic, član PO SOZD na zadnji seji Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost. Ob razčlenjevanju nekaterih najbolj perečih točk iz Poročila o RR dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1988 je še posebej opozoril na ključne sklope proble- , mov' ki odločujoče vplivajo na celoto poslovnih procesov in seveda tudi dohodkovno učinkovitost naših izdelkov. Krizna žarišča lahko najbolje zaznamo v vzporednih primerjavah določenih prvin v razvitem svetu. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da ne vlagamo dovolj in zato ne ustvarjamo ustreznih kritičnih mas znanja, kadrov, opreme in denarja. Številke kažejo, da konkurenčne firme razpolagajo tudi relativno z bistveno večjimi sredstvi, s katerimi lahko stimulirajo kadre, zagotovijo opremo in angažirajo dodatne potenciale na zunanjih institucijah. Še bolj pereče pa je spoznanje, da ne znamo pravilno izkoristiti že obstoječega znanja in opreme. Tako se naši razvojni delavci pretežno še vedno ukvarjajo s tekočimi problemi v proizvodnji ali pa so preobremenjeni s kopico razvojnih nalog, pri tem pa niso niti materialno niti moralno stimulirani, saj nimajo možnosti, odločanja o pogojih svojega dela. Razdrobljenost RR potencialov v Iskri skoraj nikjer ne omogoča vzpostavitve ustreznih kritičnih mas. Združevanje za SRP (strateške razvojne programe) je v letu 1988 skoraj prenehalo in v veliki meri ga je zamenjalo združevanje na ravni posameznih DO alf skupin DO. V letu 1988 je bilo v Iskri okoli 100 različnih RR organizacijskih enot in sklenjenih je bilo 94 pogodb za RR naloge strateških razvojnih programov, zanje pa so delovne organizacije dejansko združile le 10,4% predvidenih sredstev. Problematiko nedoseganja zadostnih potencialov v RR dejavnosti torej pogojuje predvsem drobljenje odločanja o stvareh, za katere bi morali izdelati strateške usmeritve. V trenutku, ko gremo v formalno novo organizacijsko obdobje Iskre, bi morali predvsem na področju RR dejavnosti storiti nekatere odločilne premike k združevanju, pa tudi smotrnejši delitvi dela, kot je poudaril Bruno Štiglic. V Iskri zmoremo ustvariti kritične mase le za nekaj strateških razvojnih projektov, zato se v tem smislu moramo tudi organizirati. Nova zakonodaja že ponuja dosti ugodne pogoje za ustrezno organiziranost same RR dejavnosti, tako da bo tudi princip projektnega vodenja kmalu zaživel v praksi. Organiziranje vseh ostalih funkcij v sistemu naj bi potekalo v povezavi in usklajeno z RR dejavnostjo, predvsem pa podkrepljeno z odgovornostjo poslovnih delavcev, ki se morajo končno zavedati, da so razvojne odločitve sad predvidevanja in poznavanja trendov in potreb trga in šele potem delo samih razvojnikov, če hočemo zaželjene dohodkovne rezul- tate. Akcija »Novi izdelki« je zastavljena kot znanilec novega načina razmišljanja in predvsem kot strateška usmeritev, ki naj bi jo že v prihodnjem letu čutili na vseh ravneh in v vseh poslovnih funkcijah. Pri tem gre za širši pristop k razvoju in programski politiki s poudarkom na razvoju novih izdelkov kot osrednji usmeritvi podjetja. O tematiki NOVI IZDELKI o celotnem procesu in elementih sprejemanja odločitev, metodologiji in principih dela in ekonomskih vidikih bo tekla beseda na letnem posvetovanju Iskre o RR in inovativni dejavnosti, ki bo v Iskrini poslovni stavbi konec oktobra. Posvetovanje naj bi pritegnilo vse tiste strokovne ljudi v Iskri, ki so z razvojem tako ali drugače povezani, od planerjev analitikov, marketinških in tržnih delavcev do samih razvojnikov in tehniških profilov, predvsem pa poslovodnikov. Veliko znanja o tem v Iskri vsekakor že obstaja, posvetovanje pa predstavlja še eno priložnost, da nekatere zadeve še razčistimo in širše osvetlimo kompleksnost problematike. Vezi v Iskri se trgajo, zato je še posebej pomembno iskati tisto, kar nas povezuje in se o tem tudi znati dogovarjati. V bodoče bo treba najti tudi neko obliko, ki bo ustrezno zagotovila nadaljevanje dejavnosti programskih svetov, saj so predstavljali pomembno mesto strokovnega dogovarjanja med delovnim organizacijami Iskre. V nadaljevanju so člani Odbora obravnavali tudi problematiko izvajanja nalog v okviru SRP. V letu 1988 je bila RR dejavnost izvajana skoraj v celoti le s sredstvi, katera so po lastni presoji v ta namen namenila vodstva DO. S tem se izteka še zadnje, sicer minimalno usmerjanje RR dejavnosti na nivoju SOZD. Do konca leta 1989 bo zato potrebno razčistiti stanje oz. finansiranje že sprejetih nalog iz leta 1988, za kar obstaja tudi možnost arbitraže. Do 15. 10 pa naj bi DO posredovale strokovni službi v DSSS SOZD dopise z navedbo razlogov za podaljšanje nalog ali ustrezno dokumentacijo o dokončanju naloge. I. S. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem Kakršni izdelki, takšna stojnica Za nami je tudi Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, vsekakor najpomembnejša nespecializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji, naslov, ki smo ga pripeli temu zapisu, pa je seveda namenjen Iskrini stojnici in njeni vsebini. Pač, če ni denarja za bolj upadljiv nastop, potem ne moremo tudi nikogar, obtoževati, obsojati, da seje Iskrina stojnica na tej precej elitni prireditvi pogreznila v — sivino, poprečje. Pač, »pridobitev« nezdruževanja denarja za te namene. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem je potekal v času, ko Za-grebački velesajam, torej ustanova kot takšna, praznuje 80. rojstni dan. Na prireditvi je tokrat sodelovalo '3.300 razstavljalcev iz 77. držav. Podobno kot na nekaterih drugih sejemskih prireditvah v svetu, so se tudi na zagrebškem velesejmu odločili za posebno razstavo, predstavitev Dežele-partnerice. Tokrat je bila to Sovjetska Zveza. Sejem je odprl predsednik Predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek. Sejem je potekal na 280.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, od tega 200.000 v dvoranah. Program sejma je obsegal naslednja področja: strojništvo, črno in barvasto metalurgijo, ladjedelništvo, elek-tro industrijo, kovinsko predelovalno industrijo, finomehaniko in optiko, kemijsko industrijo, industrijo motorjev in vozil, industrijo lesa, gradbeno industrijo, tekstilno industrijo, živilsko industrijo, turizem in gostinstvo ter izdelke in opremo z drugih proizvajalnih in storitvenih področij No, morda pa je bila naša stojnica kar pravšnja za tisto, kar smo na njej (tudi) tokrat razstavili, saj z redkimi izjemami nismo opazili kakšnih bistvenih novosti, izdelkov, ki jih naši kupci že (skoraj) ne bi poznali. Ali drugače povedano: takšna stojnica bi bila pred desetletjem in več prav tako sodobna in upadljiva, kot so bili takrat naši izdelki, ki jih z večjimi ali manjšimi kozmetičnimi posegi vsa ta leta vlačimo s sejma na sejem. Nič boljši pa ni bil letošnji obisk našega razstavnega prostora. Direktor Iskrinega predstavništva v Zagrebu Zvonko Ključa-rič, ki je bil skupaj s svojimi sodelavci iz predstavništva odgovoren za Iskrin nastop na velesejmu, je povedal, da nas je v dneh sejma obiskalo bore malo poslovnih partnerjev, manj kot prejšnja leta je bilo tudi resnih poslovnih pogovorov, seveda pa smo bili še vedno zanimivi za zbiralce prospektov in za slučajne mimoidoče goste. Velesejem si je ogledalo nad pol milijona obiskovalcev. Na sejmu so se, kot že rečeno, z želenim repertoarjem in nekaterimi novostmi predstavile tele Iskrine organizacije — Elementi, Videomatika, Antene, Električna ročna orodja (tudi na zunanji stojnici za prikaz delovanja orodij), Elektromotorji, Kibernetika, Avtomatika, Telekom, Zmaj, po nekajletnem premoru tudi Elektrozveze, prvič pa se je na zagrebškem jesenskem velesejmu predstavila tudi Servisna delovna organizacija. Lado Drobež zagrebački velesajam V znamenju velikega jubileja Letošnji JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM je potekal, ko ZAGREBAČKI VELESAJAM praznuje svoj 80. rojstni dan. 80 let delovanja, uspešnega razvoja in nenehne posodobitve sejemskega poslovanja je pripeljalo do tega, daje danes Zagrebški velesejem ne samo največja sejemska organizacija v Jugoslaviji, ampak tudi eden vodilnih organizatorjev sejemskih prireditev v svetu. Na prostorih Zagrebškega velesejma organizirajo letno približno 20 sejemskih prireditev. Tradicija organiziranja sejemskih prireditev je v Zagrebu dolga že skoraj 750 let, vendar pa kot leto začetka organiziranja sodobnih sejemskih prireditev navajajo leto 1909. ko je bil ustanovljen tedanji ZAGREBAČKI ZBOR. V teh desetletjih je Zagrebški velesejem večkrat menjal svojo lokacijo, naraščal in se širil. Na današnji lokaciji v Novem Zagrebu je bil sejem zgrajen leta 1956. Od takrat se še naprej širi. Od leta 1969 je začel Zagrebški velesejem organizirati specializirane razstave, ki so danes pomemben segment mednarodnih prireditev na Zagrebškem velesejmu. Danes je Zagrebški velesejem velika sodobna sejemska organizacija, največja v naši deželi, po svojih reprezentativnih pokazateljih (velikost, število sodelujočih držav in število strokovnih in splošnih obiskov) pa je pri samem vrhu v svetu. Letošnja prireditev je bila izjemno bogata tudi s strokovnimi srečanji in manifestacijami, posvetovanji, prezentacijami in okroglimi mizami. Jskra Commerce, Kibernetika, Avtoelektrika, CEO Za NDR še vedno zanimiv partner Na jesenskem mednarodnem leipziškem sejmu je Iskra podpisala z vzhodnonemškimi partnerji več letnih kooperacijskih pogodb, proslavili dve desetletji sodelovanja med ljubljanskimi Žarnicami in Kombinatom Narva, pisali pa smo tudi že o velikem uspehu Centra za elek-trooptiko, ki je skupaj s kombinatom Carl Zeiss prejel zlato medaljo sejma za mikrokirurški of-tamološki laser. Za razliko od spomladanskega tehničnega sejma v Leipzigu, ko se Iskra že po tradiciji predstavlja na večji stojnici, se jesenskega, bolj širokopotrošnega, udeležujemo le z informacijsko pisarno. Tako je bilo tudi letos, seveda pa zato ta sejem za Iskro ni nič manj pomemben, predvsem ne zato, ker na njem z vzhodnonemškimi partnerji sklenemo več pogodb. Pred leti, ko je bil meddržavni saldo še nekako urejen, je bilo teh pogodb podpisanih prav v času sejma več, z določenimi uvoz- nimi ukrepi in novostmi v NDR pa podpisujemo praktično le še letne pogodbe v okviru že utečenega kooperacijskega sodelovanja. Na nedavnem sejmu v Leipzigu so predstavniki Iskre Commerce, Stikal iz Kibernetike in Žarnic iz Avtoe- lektrike podpisali v vzhodnonemškim zunanje-trgovin-skim podjetjem Heim Electric tri takšne pogodbe — za Kombinat EAW v višini milijon 640 tisoč dolarjev, za Kombinat KKWH v višini 450 tisoč dolarjev in za Kombinat Narva v višini 950 tisoč do- S podelitve zlate medalje z leipziškega sejma larjev. Pri vseh treh pogodbah gre za klirinške dolarje. Ker nekateri vzhodnonemški partnerji še nimajo uvoznih dovoljenj, bosta druge pogodbe podpisovali obe strani pozneje. Medtem pa smo že poročali, da je Iskra dosegla na sejmu v Leipzigu izredno odmeven uspeh, ko je Center za elektrooptiko prejel z vzhodnonemškim Kombinatom Carl Zeiss za skupni mikrokirurški oftamološki laser zlato medaljo sejma, in sicer za vrhunski tehnični, tehnološki in kakovostni dosežek. MOL-01, kar je okrajšava za to napravo, sta skupno izdelala, kot rečeno, Iskrin CEO — avtorja tega dela sta Jože Žakelj in Boris Vedlin — in ugledni proizvajalec iz Jene Carl Zeiss. Iskraši iz Stegen so prispevali lasersko glavo in elektroniko, vzhodnonemški Kombinat pa špranjsko svetilko. Jesenski sejem v Leipzigu je bil tudi priložnost za proslavitev dveh desetletij uspelega sodelovanja med ljubljanskimi Žarnicami in Kombinatom Narva. LD Iskra Commerce »Ml MERIMO V SVET« — pred Sodobno elektroniko ’89 Ko prebirate tele vrstice je na ljubljanskem gospodarskem razstavišču že odprta ena največjih specializiranih sejemskih prireditev v Jugoslaviji, sejem Sodobna elektronika '89. Ta razstava predstavlja za Iskro nedvomno možnost za najcelovitejšo predstavitev, in sicer tako po programski plati kot tudi po vidikih strateških usmeritev. Letošnje osrednje Iskrino sporočilo obiskovalcem Elektronike je »Mi merimo v svet«. Lahko bi rekli, da je sporočilo univerzalno, saj opredeljuje naše strateške usmeritve v prihodnosti, obenem pa tudi že rezultate, ki jih je Iskra dosegla na svetovnem tržišču, pa naj bo to izdelkov, znanja, sodelovanja, itd. Ze po tradiciji se na sejmu Elektronike predstavljamo v dvorani B gospodarskega razstavišča, in to v pritličju in prvi etaži. Vhodni del našega razstavnega prostora, opremljen s sloganom »Mi merimo v svet«, je podprt z nekaj splošnimi podatki o Iskri, lahko bi rekli kar Iskrinimi referencami, kot so npr. razprostranjena INO mreža, velik izvoz, zavidljiv tržni delež nekaterih Iskrinih programov, Iskrini standardi in Iskrino svetovno priznano industrijsko oblikovanje. Programski del razstave je že po tradiciji razdeljen na osrednjo temo, ta je letos merilno-regulacijska tehnika, ter na produktno razstavo ostalih Iskrinih programov. Sodobna elektronika bo odprta do vključno petka, 6. oktobra. LD ______Razmišljanja o novi Iskri_________ Strateško upravljanje velikih diferenciranih poslovnih sistemov Izziv velikih poslovnih sistemov je nedvomno zelo kompleksen, saj v urejenih, formalnih in institucionaliziranih formah, gotovo ni lahko ohraniti individualne podjetnosti in prepotrebne hitre prilagolji-vosti. Odgovor so mnogi poiskali v strateškem planiranju, ki pa je že od vsega začetka prinašalo tudi (danes) že precej znano past pretiranega zanašanja na planske dogme, ki so za posledico povzročile, da so organizacije zanemarile prepotrebno osredotočenost na elementarne vidike poslovanja kot so sam proizvod ali pa zadovoljevanje potreb potrošnika. Evolucije v strateškem krmiljenju velikih poslovnih sistemov se kljub močni decentralizaciji upravljanja in vse bolj poudarjeni avtonomnosti divizij, niso mogle (ne smele) izogniti vsaj minimalnim organiziranim in eksplicitno formuliranim oblikam strateškega načrtovanja in planiranja. Tako so se seveda skušale izogniti pastem kot so rigidnost, neinovativnost, inertnost, ki so v pogojih izjemno spremenjenih pogojev okolja (globalizacija, krajši življenjski cikli proizvodov, naraščajoča konkurenca, tehnološke revolucije, itd.) pomenili konec relativno stabilne (ali pa vsaj predvidljive) in eksponencialne rasti. Motiv je postalo golo preživetje in ne le večno naraščajoči profit, uspešnosti pa pragmatično ni moč meriti zgolj z doseganjem planskih številk prodaje, ampak z mnogo bolj zahtevnimi kriteriji »trženjske bilance« (marketing audit). Transformacija trženjske funkcije v trženjsko kulturo je postala predpogoj ohranitve individualne in prodorne podjetnosti, ki jo kompleksna globalna strategija zna zlahka zadušiti. Nekritično malikovanje fenomena »majhno je boljše«, tudi tam, kjer so nujne ustrezne kritične mase, ni upoštevalo povsem realnih sinergij, ko je celota zagotovo več kot le seštevek posameznih delov. Prav graditev (interesna) siner-gijskih učinkov med posameznimi deli poslovnega sistema je temeljna in izhodiščna strategija mnogih produkno in tržno diferenciranih poslovnih sistemov. Toda prav dokazovanje teh realnih in kvalitativno ovrednotenih sinergijskih učinkov je temeljilo pogosto zgolj na hipotetičnih predpostavkah in intuitivnih sposobnostih voditeljev. Nedavna raziskava reprezentančnega vzorca 1638 proizvodnih podjetij iz znane ame- riške baze podatkov Pl MS je bolj natančno precizirala učinkovitost sinergije — v učinkih na prodajo, organizacijo, vodenje in v naložbeno ter investicijsko sfero. Študija je dokazala, da je sinergija izjemno učinkovito orožje, ki pa je še preveč zanemarjena v primerjavi z ostalimi strateškimi upravljalnimi prijemi. Prav tako ugotavlja, da so učinki sinergije zelo različni za »različne zvrsti industrijskih organizacij in je »povračilo« za vložena sredstva (ROI) močno odvisno od zvrsti organizacije. Študija postavlja v ospredje nekaj elementarnih vprašanj, ki si jih mora zastaviti sleherna kompleksna organizacija, če želi resnično doseči in izkoristiti sinergijske učinke kot konkurenčno prednost. To je mogoče le ob ustreznem strateškem krmiljenju in programu. Kakšno naj bo strateško planiranje? Uspešnosti in učinkovitosti strateškega planiranja in krmiljenja ni mogoče vnaprej modelirati za različne organizacije. Iz poslovne prakse uspešnih poslovnih sistemov je zlahka mogoče zaslediti različne in tudi zelo protislovne ter specifične prijeme. Mnogim je v zadnjem času gotovo skupna decentralizacija upravljanja in poudarjena avtonomnost divizij, oz. delov sistema — raven odločanja se je močno pomaknila navzdol, saj so divizije (ali strateške poslovne enote, centri, področja) pridobile »pravico« do lastnega planiranja, relativne finančne avtonomije, odgovornosti za razvoj, ipd. Teda to ni bilo že zagotovilo, za ustrezno učinkovitost celotnega poslovnega sistema! Običajno na slabosti ali prednosti poslovnih subjektov opozorijo že povsem pragmatične, a vizualno učinkovite portfolio matrike. Te so poslovna področja delovanja osredotočile glede na velikost, rast, spremembe okolja, konkurenco, tržni delež, finančne pokazatelje — mnogim pa so se pridružile še dolgoročne ocene o možnostih za uspeh posamezne poslovne dejavnosti. Naloga oddelkov za strateško krmiljenje je tako postala prav balansiranje teh produktno-trž-nih portfolijev za doseganje optimalnih učinkov ob hkratni zelo pomembni nalogi ohranitve individualne podjetniške sposobnosti, kar je običajno doseženo z vseobsežno indoktrinacijo organizacijske kulture, ki temelji na inovativnem posamezniku in integraciji njegovih znanj, motivov, interesov v skupne interese organizacije. Prav gotovo ima portfolio pristop k strateškemu planiranju svoje vidne pomanjkljivosti, zato ga kaže kombinirati z ostalim inštrumentarijem iz poslovodne prakse. Prednost te metode je zlasti vidna na ravni sestavljenih sistemov, kjer je na ta način lahko mogoče zlahka identificirati uspešnost posameznih delov poslovnega sistema ter nenazadnje zlasti uspešno »pospraviti« z najbolj nevralgičnimi in slabimi členi sistema. Za mnogo manj uspešne so se ortfolio matrike izkazale v arti-ulaciji strategije rasti, saj pogosto ne nakažejo na nove poslovne priložnosti pa tudi pri starih, utečenih poslih se dogaja, da v te ne investiramo več češ, da majhna rast tega več ne upravičuje. Med vprašljive učinke sodi tudi nastanek preveč institucionaliziranih in konzervativnih strategij, saj se je v nepozornih okoljih strateško planiranje razvodenelo in zbirokratiziralo. Rešitev je v uspešnem vodenju, česar ne more nadomestiti nobena količina še tako dobrega strateškega planiranja. Odgovornost vodij je zlasti v ar-tikulaciji ciljev, skupnih vrednot in njihove implementacije v enovito konsistentno kulturo organizacije. Tako so oddelki ali službe za strateško usmerjanje bili nekakšen interesni konsenz, ki je prevladujoča kultura med členi sistema, dosežena na osnovi realnih, znanih in dogovorjenih 6. stran št. 34., 2. oktobra 1989 kriterijev in meril. Hkrati so ti oddelki v kombinaciji tehnik kot so burjenje možganov, sinteza, ipd. identificirale (ob vsej bazi podatkov) tista nova ključna področja in dolgoročne usmeritve, ki so usodnega pomena za trajnejši razvoj organizacije. Prav slednje je bilo področje skeptičnih pogledov na klasično strateško planiranje, ki da je gotovo bolj učinkovito v usmerjanju tekočega poslovanja organizacije, kot pa v pridobivanju novih usmeritev. Seveda takšno ravnanje ni napačno, toda ali ni tudi sicer logično, da je v večji proizvodni organizaciji, ki trži na več trgih in na več regionalnih področij ali segmentov — ponavadi tudi ob več tehnologijah, prav uspešno in objektivno »napovedovanje bodočnosti« ključ do uspeha? Naloge službe za strateško planiranje Fundametalne naloge centrov za strateško krmiljenje so opredelitev ciljev in njihovo strateško kvantificiranje, opredelitev korporacijske strategije za dosego teh ciljev ter izdelava kriterijev za usmerjanje posameznih delov sistema v skladu s širšimi skupno dogovorjenimi interesi sistema. Posamezne organizacije so to temeljno usmeritev dopolnjevale z bolj ali manj operativnimi zadolžitvami, odvisno od namenov in potreb — analiza in segmentacija trgov, konkurence, identifikacija slabosti in prednosti, groženj in priložnosti, zagotavljanje objektivnih meril za učinkovito investiranje, itd. Končni učinki so harmonična integracija in interakcija poslovnih prvin planiranja, strateške finančne funkcije in krmiljenja v učinkovito celoto. Naloga je izjemno zahtevna in terja neodvisne, sposobne in zlasti poštene eksperte, ki so zmožni ne le intuitivno preseči posamezne sebične ali marginalne interese delov poslovnega sistema v interesu maksimiranja dolgoročnih rezultatov celotnega sistema — seveda ne na škodo in ob dušenju individualnosti delov sistema! Za dosego strateških učinkov načrtovanja in krmiljenja sistema je absolutni predpogoj izjemno popolna baza podatkov in urejena informacijska »tehnologija«. Brez te ni mogoče računati, da bo oddelek za strateško planiranje kaj več kot vedeževalka s kristalno kroglo, ki razen, da ve da bodočnost zagotovo prihaja, vse ostalo zgolj ugiba; vse strateške opredelitve pa implicitno terjajo povsem oprijemljivo kvantifikacijo, sicer so zgolj parole! Brane Gruban Srečanja Tuzla ’89 Priložnost za vse, ki imajo kaj pokazati Od 28. avgusta do 3. septembra šo bila v Tuzli gospodarsko-kulturna srečanja »Tuzla ’89«, ki jih je že drugič organizirala Metalotehna iz Tuzle. Priložnostna razstava sodobnih strojev, aparatov in naprav je odražala možnosti in hotenja največjih jugoslovanskih delovnih organizacij in podjetij. Na letošnja »Srečanja Tuz-la ’89« smo se tudi Iskraši dobro pripravili. Na razstavnem prostoru v kulturno-športnem centru Mejdan smo predstavili širok spekter svoje dejavnosti. Številne obiskovalce smo na seminarjih in prikazih sodobne opreme seznanili z novimi dosežki in usmeritvami. Na srečanjih je sodelovalo 16 Iskrinih organizacij, ki uspešno sodelujejo z Metalotehno v Tuzli. Kot je dejal Branko Tomič, direktor predstavništva Iskre v Tuzli, sta bili letos organizacija in izvedba zelo solidni. Podobne vtise ima tudi Janez Rovanšek, vodja projekti-ve za energetiko v TOZD Inženiring v Iskri Kibernetiki: »30. avgust je bil namenjen energetiki. Na srečanja so bili vabljeni energetiki iz regijskih elektrarn, elektrodistribucije, prenosov in iz industrije. Iskra Kibernetika je zanje pripravila predstavitev sistema za merjenje, obdelavo in obračun električne energije ISKRAMA-TIC SEP 2. Modemska zveza z merilnimi mesti na področju Tuzle in s centrom za obdelavo podatkov v rudniku Kreka pa je potrdila zanesljivost Iskrine opreme. Z registratorji POREG 4 in ustreznimi števci je Iskra Kibernetika opremila pet transformatorskih postaj, rudnik Kreka ima center za obdelavo podatkov, merilno mesto je tudi v Tovarni soli. Industrija in elektrodistribucija v širši okolici se vedno bolj zanimata za ISKRAMATIC, ki omogoča sodobno in zanesljivo avtomatsko obdelavo podatkov. Naslednji dan je bil namenjen predstavitvi Iskrinih organizacij, Kibernetika je prikazala dosežke na področju industrije, robotizacije, informatike in ekologije. Potrebe industrije kažejo, da bo Iskra Kibernetika lahko še povečevala prodajo na tem trgu. Pričakujemo, da bodo srečanja v Tuzli postala tradicio- nalna. V prihodnjih letih bomo morali še večjo pozornost predstavitvi naših dosežkov.« Zanimanje gospodarskih organizacij je letos preseglo pričakovanja je povedala Danica Vujčič, direktorica Meta-lotehne. Prostori v centru Mejdan so postali premajhni zai vse, ki so se hoteli predstaviti. Idejam, naj bi prireditev postala sejem, ni preveč naklonjena. Pomembno je namreč, d? t se na tem prostoru vsako leto-srečujejo ljudje iz gospodarstva, znanosti, kulture in trgo- vine. Letos so na srečanjih sodelovali tudi predstavniki iz znanstvenih ustanov, kot so Metalurški inštitut Zenica, Inštitut za rudarstvo Tuzla, Regionalni medicinski center. Likovni umetniki Tuzle so številnim obiskovalcem srečanj predstavili svoja dela in omogočili tudi odkup posameznih slik. Prikaz kulturne dejavnosti so obogatili tudi igralci, književniki in založniki. Gospodarstveniki, delavci in kulturniki so navezali številne stike, organizirani so bili tudi seminarji in strokovna predavanja tako, da so bile prireditve zelo odmevne. Lahko pričakujemo, da bodo prihodnje leto »Srečanja v Tuzli« še bolj privlačna, saj organizatorji sprejemajo nove pobude za še bogatejšo vsebino. Alojz Boc Iskra Iskra — Baterije ZMA J, p.o. Industrija baterij in sv etilk Ljubljana, Stegne 23 komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja prosta dela in naloge v Skupnih strokovnih služb nh 1. vodja računovod.iitva — za nedoločen čas Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strokov ime izobrazbe, dipl. ekonomist, dipl. org. dela ali ekonomist, org. i dela in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. 2. vodja finančnegei knjigovodstva — za nedoločen čas Pogoji: VI/1 stopnja strokovne izob razbe, ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomski tehr iiik, z možnostjo ugotavljanja z delom pridobljene delovne z možnosti. Poskusno delo po pravilniku. v Programsko proizvodn i enoti Ljubljana 1. vodja sektorja vzdrževanja — za nedoločen čas Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strok ovne izobrazbe tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Posrkusno delo po pravilniku. Interesenti naj pošljejo pis ne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovsko-socia i!lni službi ISKRA —Baterije Zmaj, Ljubljana Stegne 23. Prijave sprejemamo do zrasedbe del in nalog. Simpozij YUTEL je postal nel