40. štev. V Kranju, dne G. oktobra 1906._VIL leto. GORENJEC , Političen irV gospodarsla' list. == Uhaja vsako sohoto zve^r. - Stane ta celo leto 4 K, za pol leta H K, za Celrl Uredništvo in upravnistvo se nahaja na pristavi gospoda K.Floriana v Ida 1 K. Za druge države stane K 6-60. Posamezne številke po 10 vin. - Na »Zvezdi.. - UpravniAtvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, aarocbe brez istodobne vpoailjalve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopim in novice. - Dopisi plačuje za pelit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik«4. Verski zaklati — ovira prometa*, s tujci. Z otvoritvijo jtitihinjske in karavanške železnice so se odprTsirjemu občinstvu doslej skoro popolnoma' neznani kraji naše domovine, ki se smejo sicer meriti z najkrasnej-šimi pokrajinami v avstrijskih Alpah in tudi v Švici. Umeva se samoobsebi, da izkuša že-leznična uprava privabiti kolikor možno tujcev y te pokrajina, Ker se s tem zvišajo njeni dohodki, istotako izkusajo vsi domačini ob novi progi po svoje urediti vse, da bi jim promet s tujci odprl nov ali pa vsaj večji vir dohodkov, kakor se je to godilo doslej. Zeleznična uprava je pred nedavnim časom razglasila, da dovoljuje izdatne olajšave za prevažanje materijala za nove zgradbe ob železnici ter da je sploh njen namen, da pospešuje na vse načine podjetbe, ki se količkaj tičejo nje same. Toda, dočim vidimo, da c. k r. železnična uprava skrbi na eni strani za povzdigo tujskega prometa, se v drugih c. k r. upravah kaže ravno nasprotno. Ne vemo, ali naj si to razlagamo s stališča tistega že tolikokrat ožigosanega avstrij- PODLISTEK. Gobova Juha. Rovtar je bil najbogatejši kmet v vasi in je imel v celi okolici največjo planino. Pravzaprav je bila to cela naselbina planinskih koč. Glavno besedo na Rovtarjcvi planini sta imela stari majar Lojze in planšarica Katra, oba Že pri šestdesetih letih, oba koščena in suha, pa še trdna. Potem so bili gori še različni drugi posli, kajti na planini so bile tudi ovce, koze in prešiči. Vsaka živina pa je imela svoje posebne čuvaje in pastirje. Med temi je bil ludi poganjač Miha. Imetju že kakih petdeset let na hrbtu in bil je samec. Po zimi ni dolal ničesar. Ko pa je odšla živina na planine, ni mogel Miho več prestati v dolini. Udinjal se je vsako leto za skega birokratičnega .cofu*, kateri ne dovoljuje nobenih novotarij in se brani z vsemi štirimi, če bi se moral danes obrnili malo drugače kakor pred štiridesetimi leti, ali pa ima vsa stvar drugo za nas Slovence nevarno politično ozadje. Ob belopeških jezerih in še bolj ob bohinjskem jezeru ima država ali bolje rečeno c, kr. verski zaklad najlepše in največje parcele, tako da sploh vsakdo, kdor misli zidati kaj večjega, mora računati s tem. Belopeški jezeri sta v zadnjem petlctju zasloveli po vsem turistovskem svetu. Ob prvem jezeru je neka koliba belopeške tovarne, kjer se toči za drag denar izključno z nemško postrežbo pijača in prodaja kava ter podobno. Pred dvema letoma se je hotclije* Jalen, katerega čislamo kot zelo podjetnega gostilničarja v Ratečah, obrnil do poljedelskega ministrstva, da bi mu dal v zakup prostor ob drugem jezeru, kjer bi si postavil «biffet», toda ministrstvo je seveda po .priporočilu* ultragermanske 'gozdne in domensko direkcije* v Gorici brez vsakega razloga odklonilo prošnjo. Največ sveta okrog bohinjskega jezera je last verskega zaklada. Državna uprava vidi, da promet tu raste kolosalno, da najemnica hotela verskega zaklada ob jezeru, katera plačuje vedno isto najemščino, odira kot edina večja gostil-ničarka le na njo navezane ljudi, da je dalje neobhodno potrobno še en večji hotel ob je- planšarja. Priljubljen ni bil, ker je bil skop in strašno požrešen. Pa na kmetih so delavne moči redke, in kmet ne more dosti izbirati. Zato je dobil Miha vedno dobro plačano službo. Na Rovtarjcvi planini je bil že tretje poletje. Po zunanjem Miha ni bil podoben skopuhu. Kar je sncdla na njem ta pregreha, je obilno nadomestil z drugim naglavnim grehom, s požrešnostjo. Njegova postava je bila okrogla in debelo. Najbolj okroglo na njem po je bilo njegova velikansko in plešasta lobanjo. Obraz, čelo, pleša je imelo no sebi nekaj tako tolstega, svetlega, mastnega. To se je popolnoma strinjalo z njegovim dušnim slanjem. Najljubše na svetu mu je bila mastno hrana. Če so plavali Žganci ali štruklji v zlatorumo-ncm jezeru, je imel Miha nebesa na zemlji. Planšarica Katra mu je bila vedno pre-varčna. Zato je vselej godrnjal, ko je z drugimi vred sedel k mizi v največji koči, kjer se je kuhalo. zeru, toda svojega sveta parceli r a t i n e d d. Ali je naloga države delati dobičke iz obrtnih podjetij? Nikakor ne! Toda tukaj ni niti to zapaziti, ker je najemščina ostala ista. Kaj naj bo torej vzrok, da vedno pasivni verski zaklad ne proda svojih parcel za dobro ceno? Ali Beto pravi pospeševati promet s tujci, ali se to pravi iti državljanom na roko in skrbeti, da si more vsak po svojih sredstvih zagotoviti primerno eksistenco? Mi zahtevamo od verskega zaklada, da parcelira zemljo ob belopeškem in bohinjskem jezeru ter se pri tem ozira v prvi vrsti na domače občane, naše poslance pa opozarjamo na to jako važno gospodarsko zadevo, ki je največjega pomena za prizadete občine in sploh usodno važnosti za ves tujski promet na Gorenjskem. Karavanški predor — otvorjen. S tem, da je vlada meseca junija leta 1901 predložila državnemu zboru investicijsko predlogo glede karavanške in turske železnice, je takorekoč presekala gordijski vozel. Državni zbor jo je takoj odobril, cesar pa že (i. junija 1901 potrdil, tako da se je že 21. junija tistega leta pričelo z zgradbo. Gradilo se je torej dobrih pet let. Vožnja med Ce- Majar je imel Miho že dalj časa hudo na sumu. Lansko in predlansko leto mu je jeseni pri planinskem pridelku vedno kaj manjkalo. Če je še bolj pazil, se ni ujemalo to, kar je jeseni spravil v dolino, z njegovimi zapiski. Vselej je manjkalo nekoj hlebcev sira, par štruc putra ali masla. Tudi letos je opazil Lojze, da mu je nekaj že zmanjkalo. Sum še mu je obrnil samobsebi na Miho. Zakaj se je pa prej vso tako lepo vedno ujemalo, ko šo ni bil Miha za poganjafia? Ujeti ga, so mu pa kljub vsemu prizadevanju ni hotelo posrečili. Svoj sum je zaupal Lojze tudi plan-šnrici Katri. S to sta nekega večera izumili načrt, kako ujeli Miho. Majorju je to načrt ugajal tako, da se je najmanj četrt ure tolkel s svojimi koščenimi rokami po kolenih in se škodoželjno krohot nI. Nekaj dni sem se je mudil na planini nek mestni gospod. Hil je profesor in plan-sinji so gu gledali z nekakim pomilovanjem. lovcem in Trstom je skrajšana za 116 km, ona iz Beljaka pa za 82 km. To novo progo je otvoril minulo nedeljo železniški minister pl. Dorschatta sam, ki se je pripeljal z Dunaja že ob osmih zjutraj. S Kranjskega je pripeljal posebni vlak udeležence ob 9'!)G zjutraj. Med vsemi nas je bilo le kakih 10 Slovencev. Prispevši v Beljak, je bil okrog 10. ure pripravljen v slovesno okrašenih kolodvorskih prostorih za-jutrek. Beljak je bil v zastavah, ludi s cerkvenega stolpa, ki je last mesta, je plapolala frankfurtarica. Otvoritveni vlak se je odpeljal z bolja-škega kolodvora ob 11. uri 20 minul z železniškim ministrom dr. Derschatto in slavnostnimi gosti, med drugimi smo opazili zastopnika deželne vlade kranjsko, vladnega svetnika viteza pl. L a s ch a n a, zastopnika deželnega odbora kranjskega, deželnega odbornika Petra Grasscllija, divizionarja pl. 1) il I man na z zastopnikom orožništva, okrajnega glavarja radovljiškega, pl. De telo, z okrajnim zdravnikom dr. Jelovškom. Državnih poslancev je bilo zelo malo. Izmed Slovencev sta došla le dr. A. Ferjančič in Fr. Š u kije. Koroško deželno vlado je zastopal deželni predsednik baroniHein, deželni odbor pa deželni glavar grof Gocss. Nemški deželni poslanci koroški so bili Častno zastopani, samo edinega slovenskega poslanca Frana Grafenaucrj a ni bilo. Izmed koroških Slovencev smo opazili samo tajnika družbe sv. Mohorja, Rozmana, z nekaterimi duhovniki iz Celovca. Med tem se je zbralo na peronu in pri kolodvoru nekaj sto ljudi in neko nemško pevsko društvo. Ko je vlak odhajal, je bilo vse tiho, le semtertja si slišal kak «heil». Vsa nova proga teče izključno po slovenskem ozemlju. Koj, ko smo se odpeljali z južnega kolodvora proti državnemu, smo opazili na Ker no vi pivovarni par velikih franki'ur taric. Kern ponuja svoje pivo tudi po Gorenjskem. Dolžnost Gorenjcev bodi, da odslej naprej izvajajo iz tega svoje dolžne posledice. Noj pa Kern še frank-lui tarskim grlom prodaja svoje blago, narodne Tak človek je gotovo vreden pomilovanja, ki ves dan leta za truvami in cvetlicami. Posebno je iskal gob in ravno najslrupenejše so mu bile najljubše. Teh jo iskal posebno skrbno in jih sušil na solncu. Majar mu je za dobro plačilo prepustil svojo izbo. - - Za donos opoldne je napovedala Katra gobovo juho. Ovčar je prinesel sinoči polno lepili gob s paše. Miha se je veselil že vse dopoldne kosila. Ce je bilo kaj posebnega, izkušal je, da je prišel vselej par minul prej k mizi, daje, prodno so drugi prišli in pred molitvijo, zu-jel nekaj žlic i/, kadeče se sklede. Res se mu je posrečilo, da je prišel pred drugimi k gobovi juhi. Nobenega ni bilo tu, Se Katre ne pri ognjišču. Njo je slišal tam zraven v shrambi za mleko ropotati s posodo. Miha ni dolgo vlekel juhinega duha vase, ampak hitro zagrabil žlico in jedel, kukor hitro je mogel. Sedaj pridejo tudi drugi polagoma v kočo. Miha čemerno odloži žlico in vstane k molitvi. Komaj pa izreko «nmen», ko pridere Katro z po vzdignjenim i rokami i/, čumnate. iJeuis! Marija! Jožef!« zavpije planšarica, vidno prestrašena. »Nihče noj .se ne dotakne Gorenjce pa naj pusti pri miru. Ko so nam frankfurlarice izginile izpred oči, smo vedeli, da smo na slovenski zemlji, Nek nemški žurnalist je napravil duhovito opazko: »Jetzt kommen wlr nach Russland!» Do prve postaje 1 Bekštanj- Finken-slein potrebuje vlak 1H minut. Tu vidimo že dvojezične napise na kolodvorski postaji. Na kolodvoru čakajo vlak šolska mladina, gasilno društvo in gradbeno vodstvo. Zupan VViltsch pozdravlja ministra. Kmalu po odhodu vlaka zapazimo prvi slovenski napis: Lorenc llrschitz, žnidar, na čegar hiši visita dve slovenski zastavi. Odtod naprej Čujemo prve «živio»-klicc in zapazimo pogosteje slovenske zastave. Ob 11*49 zapiska vlak in se ustavi na drugi postaji Blačc-Faak, Topiči pokoju. Nekaj pravi major. -Sprašoj si vest! C< Člankar je mnenja, da, če se vrši pouk zvečer, da je pouk lažji in v posebnem interesu vajencev, zlasti če se vzame v poštev težje obrti, pri katerih jo treba ves dan res strajne napornosti, tedaj je pri* 0 r o c. I j i v o s človeškega sta- 1 S č a , do se mlad človek po težkem delu vsede v šolsko klop, kjer lahko pazljivo poslušašolski pouk, ki mu je namenjen. Radoveden sem le, bi li neznani mi člankar, ves izmučen, poleg tega pa še lačen in počitka potreben z zanimanjem zasledoval kakemu šolskemu pouku. Prepričan sem, da ne, ker mu ne bi dopuščale fizično moči in ter je neobhodno potrebno vsakemu, da čil, čvrst, izpočit in z veseljem zasleduje šolskemu pouku in kot tak mora zasledovati pouku tudi obrtni naraščaj. Dalje povdarja člankar, da v zraku ležečih gradov v obliki idealnih uspehov takih obrtno - nadaljevalnih) šol ne smemo iskati, cer je to brezmiselno, zlasti v manjših krajih. Dovolj je, če se vajenci nauče in ne pozabijo najpotrebnejših stvari, ki jih rabijo potem v vsakdanjem življenju. Tako obrtnik naj ostano še nadalje brez idealnih uspehov, brez neob-lodno potrebne strokovno izobrazbe in brez samostojnega mišljenja in brez svetovnega naziranja. Zadostuje naj, dn zna za silo podpisati svoje ime in izračunati koliko je 1 X 1 • Priznati moram, da so to slabi nazori, da so s takim nazorom ne Želi obrtništvu nobeno boljše bodočnosti in da če obrtništvo ostane na tem vrhuncu izobrazbe, mora popolnoma propasti in ' ni več upanja, da bi se kdaj srednji, to jo obrtni stan, dvignil do tistega ugleda in veljave, ki ga zasluži in ki gn je vreden. (ilede obrtne nadaljevalno šolo v Kranju, kakor gledo učnega časa in gledo pouka navajam šo sledečo. Lansko leto je obiskovalo to šolo 99 vajencev, med tem jih spada trgovskemu poklicu 23 in ni dvoma, do bi so število tekočega leta skrčilo, marveč jo pričakovati le še večje število trgovskih kakor tudi obrtnih vajencev. Ali ne bi morda kazalo, da bi se ta šola preosnovaln in ločila v trgovsko in pa v obrtno-nadaljevalno šolo. V si morebiti vseeno kaj vzel in če tajiš ob svoji smrtni uri, pekel se boš nn vekomaj v razbeljenem peklenskem kotlu.....» — Prosim te, nehaj 1» prosi Miha. — »In če se bo hudič iztegoval po tebi s svojimi ognje nimi kremplji . . .» nadaljuje major. Mihu je trepetal pod kocem. »Prosim to molči!* je cvilil, »Soj hočem obžalovati to tebi povem. Pa nn izdaj me! Gor na odru pri steni, pod senom . . . trije siri in štirji hlebci mnsla!* — »In putra nič?* vprašuj mnjar. — »Putra nič!* snha Miho. — »Miha če te bo potem slarn mati hudičeva pomočila v banjo z razbeljeno smolo in žveplom . . — »Eno šlrunv pripozna Miha. — »In č« to bodo na ražnju pokli . . .>■ nadaljuje m usmiljeno mojnr. — «Dvo štruci putra!* za stoka Miha. — »In to na obih nogah potkovali I razbeljenimi podkvami , . . .» -»Trištrucel* zakrič.i Miho in omahne utrujen na ležišče. »Gotovo nič več! Pri moji ubog duši!* V tem trenutku pride Katra z veliki loncem, v kaleiem je bila neko temno teko čina. »Miha, pij!« reče. «To li morebiti pn moga zopet no noge! Čaj obudi celo mrtve! Kncijanove korenine, urnika, kametice, živinsko sol in borovnice ... to li bo že izgnalo strup!* Miha ubogljivo posrebljo tekočino. Potem se iztegno po ležišču in kmalu trdno zaspi. Ali je to storil prestani strah, čaj ali omohčana vest — zbudil se jo šele drugo jutro, ko jo že solnce sijalo. Bil jo sicer flaboton — tako hudo so jo potil po Katrinem čaju, — drugače pa se je čutil popolnomn zdravega. Ovčar, s katerim sta skupaj spala, si jo obuval ravno težke, podkovane čcvljo. »Človek nima srečo!* ju godrnjal. «Tnko sem se že veselil na tvojo praznično obleko!* Miho mu nemo in zaničljivo poknže hrbet. Mihovo skrivališče je našel majar šc tisto popoldne in jo izpraznil. Vso so je natančno ujomolo. Odslej mu ni nikoli več nič zmanjkalo. Miha je seveda zvedel, kako je bilo z ono gobovo juho. Promngal jo jezo in so udinjal naslednje poletje zopet na ltovlarjevo planino. Po njegovi dolgoletni skušnji je bila toni gori šo vodno najboljša in nujmastnnjša hrano. Kranju je dobro cvetoča trgovina in so več ali manje vsi trgovci dobro situirani, torej bi lahko s primernimi prispevki vzdrževali svojo lastno trgovsko solo po vzgledu gremijalne sole v Ljubljani. Zlasti ker je lahko dobiti sedaj, ko je gimnazija v Kranju, za predavanje in pouk dovolj sposobnih in spretnih moči. To bi bilo za trgovce, kakor tudi za trgovski naraščaj velevažncga pomena. Glede preosnove obrtne nadaljevalne Sole bi pa bilo priporočati, da bi se tretje in četrto leto učne dobe za čevljarje in krojače, ki jih je 26—30, za mizarje, kovače, kleparje, kolarje, sedlarje, slikarje, jermenarje in ključarje, ki bi jih bilo približno 70-80, priredil poseben oddelek, v katerem bi se poleg obrtnega računstva in knjigovodstva poučevala strokovno risanje in slovenskega dopisovanja (korespodence). Taka preosnova obrtne nadaljevalne Sole bi tudi v manjših krajih dosegla idealnih uspehov in vajenci bi se faktično naučili najpotrebnejših stvari, ki jih rabijo potem v svojem poklicu in vsakdanjem življenju. Glede učnega časa pa ne ugovarjamo, da je morda najprimernejši v četrtek dopoldan, ko v res- to radi tega, ker nam primanjkuje izobraženih obrtnikov in ker nimamo stanovske zavednosti. Vse to je pa mogoče pridobiti le tedaj, če si vajenec pridobi v svoji mladosti po* trebno izobrazbo. Odboru obrtne nadaljevalne .šole je pa toplo priporočati, da posveti ravno obrtnim vejencem največjo pozornost glede pouka, kakor tudi glede splošne izobrazbe. Mladini je treba vcepiti v srce, da mu je vsega tega neobhodno potrebno in da bo, ko postane samostojen obrtnik, vzgleden član človeške družbe. Eng. Franchetti. Trgovski dom in trgovski nastavljene!. Prejeli smo in priobčujemo: Pred nekaj časom se je začela velika akcija za takozvani trgovski dom. Apelira se na trgovce in nastavljence, da naj se spominjajo in prispevajo fondu za ta dom. Ker se tedaj poživlja nas vse trgovskega stanu, in ker je ta nova akcija velikega pomena za trgovce, posebno pa za trgovske nastavljence, je naša dolžnost, dn se nekoliko bavimo z njo. Staviti se hoče roprezentacijsko stavbo, vila dva novo idejo na program, to je trg. doma. Rodila se je v glavi prvega, ki je v slovenski javnosti po nepotrebnem diskreditiran in bi zopet rad dobil kredit, in drugi, ki bi morda rad postal kaki «derehtar>, jo neguje. Začelo se je biti na veliki reklamni boben za trgovski dom, hoče se odvrniti vso pozornost, vsi prispevki od nepotrebnega podpornega zaklada. Jasno je, da teh gojiteljev ideje trgovskega doma ni vodila in ne vodi želja, sveti namen, koristiti bodočnosti trgovstva in trg. nastavljenca, ampak zasledujejo se le osebni interesi dobičkaželjnih in častihlepnih glav. In ker ne bomo imeli zavetišča v trgovskem domu, se tudi ne moremo in ne smemo zavzeti za to idejo, pač pa jo moramo odločno obsojati, moramo zahtevati, da se opusti in se nabirajo prispevki le za podporni sklad. Za trgovski dom ni potrebe, ne denarja, se tudi ne da toliko nafehtati, zatorej proč s to idejo in obrača naj se pozornost na podporni zaklad za onemogle člane trgovskega društva Meikur. Stanovski tovariši! Naša marljivost, naše zdravje, naša kri se drži krvavo zasluženih beličev, zato jih spoštujemo, ne trosimo jih za ničvredne ideje, pač pa jih obrnimo v svojo korist. Obračamo se do vas in vas opozarjamo, sotrpini, čedno oblečeni ali na Postaja Bistrica v Rožu. Viadukt pri Bistrici v Rožu. niči obrtnik težko pogreša svojega vajenca, odgovarjati pa moram, kakor sem že omenil, dn večerni pouki niso v nikakem oziru priporočljivi, ter se strinjam, da bi se pouk vršil od 5. do 7. ure zvečer. Obrtniku, ki mu je ležeče na tem, da se vajenec res izobrazi, ne bo in tudi ne sme s človeškega stališča kratili vajencu časa in prilike do izobrazbe in uverjen sem, da bode vajenec, ki smatra strokovno izobrazbo za svoj poklic nekaj vzvišenega, bode drugi dan s tem večjim veseljem poprijel za delo in skušal nadomestiti eno nli dve ure prejšnjega dne zamujenega dela. Vajencu je pa treba vcepiti v glavo, da če hoče biti dober pomočnik in strokovno izobražen samostojen obrtnik, se mora učiti, učiti in zopet učiti. Mnenje, da nnj mojster obdrži vojenca doma potem, ko je dovršil z dobrim uspehom drugi tečaj, je napačno, kajti mladina so naj uči in se mora učiti. Noben drug stan ne potrebuje v svoji sredi tnko nujno izobraženih ljudi, kakor obrtniki. Obrtni stan na Kranjskem je v vsakem oziru najslabši. Nima govornikov in nima potrebnih moči, da bi znali v svoji stroki pisati strokovne članke in nima raditegu ludi nikjer svojih zastopnikov, du bi zastopali interese obrtnega stanu. Glede organizacije smo najslabši v celi Avstriji in celo na 3 nadstropja, pod streho se hoče spraviti tretji dom v Ljubljani: trgovski dom. Za ta fond se berači povsod, celo pri Nemcih in se povdarja. da je »slovenische Kaufmannschaft* z veseljem pozdravila idejo trg. doma. Mi nimamo nič proti temu, ako se berači po svetu, nič, ako je pozdravila .slovenische Kaufmannschaft* to idejo, pač pa moramo povedati javnosti, da ta .slovenische Kaufmannschaft* ne reprezentira niti pet glav, ki bi vedele, za kaj se gre, in ki bi bile iz prepričanja za trgovski dom. Trgovski nastavljenci so pa sploh proti temu domu, kar je popolnoma prav, ker cela akcija kaže, da se hoče porabiti in izkoriščati za to podjetje trgovstvo in nastavljence, kateri pa ne bodo imeli ne koristi, ne besede, ako bi kdaj stal trgovski dom. Kaj bo koristil dom trgovcu v postranskih krajih, kaj nastavljencu, ki naj se sedaj trudi za ta dom. Ako je imel nesrečo, se postaral in izgubil svoje delavne moči, je postal takorekoč berač, se ne bo smel zateči v trgovski dom in iskati tam pomoči in podpore, ker: za lalirane trgovce in krepane komije no bo prostora v trg. domu. Pred nekaj leti se je sprožila ideja, si ustanoviti podporni sklad za onemogle člane slovenskega trgovskega društva Merkur. Z velikim veseljem so pozdravili lo idejo ne samo trgovski nastavljenci, ampak tudi trgovci, saj bi ta zaklad postal sčasoma velikega pomena za oba. Delalo in agitiralo se je zanj z vso vnemo. Sčasoma pa je postalo mirno, tu podporni sklad se je skoro pozabil, celo izginil (!). Postaral se jo revež, ni več modem, treba kaj novega, in zalo sla spra- slabšem, ko najzad nji delavec, glejte v svojo bodočno«t! Videli bodete, da je žalostna. Naša delavna moč se dantadnevom manjša, zaslužek je v. dno slabši in negotov, draginja vedno večja in pri vsem tem je treba hraniti za stara leta. Pa kaj in kako I? Preti nam bolezen, nesreča, brezposelnost, in za te slučaj« naj služi podporni zaklad, za te slučaje naj bi bil pomoč in zavetišče, vrata, na koje se lahko potrka za pomoč in podporo. Res je, da bo stopil morda v veljavo zakon o starostnem zavarovanju, ali s tem še nismo iz vode. Opozarjamo in povdar-jamo. da država in vlada, ki je od sedaj poznala trgovca in trgovskega nastavljenca le, kadar je moral plačati davek, ali obleči vojaško suknjo, ni ščitila našega stanu, ni videla naših žalostnih razmer in boja za obstanek, pač pa izžema industrijo in trgovino do zadnje kaplje krvi, tudi sedaj nam ne ponuja nič dobrega. Ta zakon je najslabše skrpucalo, gnilo jabolko, ter se norčuje takorekoč iz naših razmer. Spomniti se je le na 40 (! I!) službenih let nast a vijence v, katerih skoro 60°/o umrje za jetiko, ker večinoma 14—Id ur na dan delajo, in pa na državni prispevek 100.000 K, ki Še za plače derek-torjev ne bo zadostoval. Zategadelj je vedno potrebno, da nabiramo za podporni sklad, kateri je siguren, in ne za to, kar je v megleni bodočnosti, nad čemur lahko zapoje boben in zavlada sekve-ster. Našega podpornega zaklada ne bodo zarubili, ne djali na sekvester, torej je le ta vreden naših prispevkov. Od podpornega zaklada bodemo imeli enkrat korist, med tom 1. priloga ..Gorenjcu" št. 40 iz 1.1906. ko ne bodemo mogli mi, ne naši nasledniki gledati zidovja trgovskega doma. Mi zahtevamo, da se stekajo vsi prispevki za trgovski sklad, se zanj agilira in opusti ideja vsakega drugega fonda. To je zahteva prevdarnlh trgovcev in nastavljenem, ki ne poznajo ne osebnih interesov, ne čnstihlop-nosti. To bodi tudi zahteva vseh stanovskih lovoršev in vas poživljamo, da se pridružite našim zahtevam, da se spominjate podpornega sklada za onemogle, da delate v svojo in svojih sotrpinov bodočnost. Pristopajte pa tudi k slovenskemu trgovskemu društvu, bodisi v Ljubljani ali v Celju, da bodemo vsi združeni!!! Poživljamo vas, da predmetov, ki se sedaj prodajajo v prid nepotrebnega trgovskega doma, tako dolgo ne prodajate, ampak odsvetujete nakup, dokler se prispevki ne stekajo v podporni sklad. Upoštevajte naš poziv, držite se ga, v naših rokah je moč, mora se upoštevali naša volja; ne dajmo se Korupcija pri alpskih železnicah ali ka-li? Nek F, pl. VVeber je pisal odboru »Nem-?ko-nacijonalnega društva za Avstrijo*, katerega načelnik je znani poslanec K. H. Wolf. ti dve odprli dopisnici: 1. »Javljam Vam svoj odstop, ker bi bilo izpod moje časti, biti član društva, katero tiho trpi dogodke pri zgradbi alpskih železnic in katerega posamični člani niso druzega, nego lovci mandatov, kaleri s praznimi frazami polnijo ljudstvu glave.* Na to odprto karto se ni društvo niti ganilo. F. pl. VVeber je poslal teden kasneje nastopno odprto karto odboru: »Usojam se javiti Vam, da sem izstopil in Vas prijazno prosim, da me ne nadlegujete več s pošiljat-vami tiskovin, ker bi bilo izpod mojo Časti stati v zvezi z društvom, katero trpi š v i n d-lerije in sloparstva samo zato, ker ŠkoTdr. J. Kalni blagoslavlja otvoritveni vlak na postaji Podrožilca. izkoriščali v zasebne interese koristolovcev in častihlepnežev. Prepričani smo, da bode vzbudil naš stvaren in po razmerah utemeljen članek veliko jezo gotovih oseb, podrezali smo v gnezdo, kjer se vale osebne koristi. Morda udarijo kot razjarjen Zevs z največjim batom po nas. Ali ne dnjte se prevariti od sladkih besed in obljub ter zveličarjev, ki bodo sicer obetali rožno bodočnost, zlate dohodke iz trgovskega doma, katerih pa v resnici ne bo. Izkušnje imamo dovolj, dn je sploh neumljivo, ako se najdejo še ljudje, ki se ogrevajo za tretji dom v Ljubljani, kjer sta že dva preveč. Ljubljana ni krnj za domove, ni pa tudi denarja. Za zidanje je treba denarju in mora imeti društvo, ki si hoče postaviti dom, samo denar, ako hoče obdržati dom v svoji lasti. Si spo-sojevati ali druge pripusliti kot solastnike, jim dati besedo, je neumno, ker naložijo se le dolžnosti, se odstopi takorekoč lastninska pravicu, s tem upliv, katerega dobe kapitalisti. Res obstojajo drugje trgovski domovi, nli vzdržujejo jih navadno korporacije z molim Številom interesentov, pa velikim kapitalom. Ti ga pa pri nas ni, ni potrebe in zato proč 3 trgovskim domom, na dan podporni zaklad! Kdor nas pobija ali nam oporeka, to ali ne pozna naših razmer, ali je pa naš sovražnik. Kolegijalni pozdrav vsem trgovcem in trgovskim naslavljencem! Protidomovci. so udeleženci Nemci; od nemškega društva zahtevam predvsem, da varuje poštenost in smisel za pravičnost.* Te zaušnice društvo ni moglo več molče utakniti, tožilo je. Toženec je izjavil, da je pač pripravljen dati društvu kot toki mu čostno izjavo, v svojih dopisih je imel v mislih le posamične člane društva ter je tudi že podal državnemu pravdništvu kazensko ovadbo proti neznanim storilcem. Pripravljen je pa tudi nastopiti dokaz resnice. Radovedni smo, kaj ta pravda spravi no dan, Dopisi. Iz sel&ke občine. Dne h. julija je imel občinski odbor v Selcih občinsko sejo. Na predlog občinskega svetovalca Lovrenca Ur ženn je občinski odbor sklenil, velezosluže nemil g. Francu Sliherju iz Selc, kateri je za blagor in korist občine zelo mnogo storil, odvzeti častno občonstvo, katerega mu je občinn pred štirimi leti v svoji seji podelila za njegove zasluge. M i p a vprašamo občinski odbor, po katerem paragrafu občinskega zakona zo Kranjsko ima občinski odbor pra vico sklepati o odvzetju častnega ohčanstva? (Jo=podo župana po opozarjomo nn 8 M obč. reda, kaj veleva. Jeseniške novice. — Občinsko ndborništvo je odložil jeseniški podžupan Romavh radi osebnih prepirov. Nn njegovo mesto pride namestnik Jokob Vovk. — Zopet lažejo. Zadnjič smo klerikalni stranki odkritosrčno povedali, da bomo vse klerikalne predloge v občinskem odboru odklanjali, če se bodo zlorabljali v strankarske namene, kakor s6 je to 7godiIo s socijalnim odsekom. Toraj le pod takim pogojem, ne pa brez vzroka, kakor je poročal v soboto znani ložnivi dopisnik »Slovenca*, ki je slučajno tudi član občinskega odbora. Tako premišljeno hujskanje ljudstva se pač ne strinja z nauki Kristusovimi. — Socialni odsek je — zaspal. Z vcliknnskim ropotom je spravila klerikalna stranka na dan predlog o izvolitvi socialnega odseka. Veliko govorjenja je vzbudil v občini. Gospod Pongratzje vložil rekurz, a ga je po znani seji, kjer je napravil odbornik Zabukovec županu dolgovezno pridigo, zopet preklical ter tudi naznanil svoj izstop iz odseka. Ko so klerikalci uvideli, da celo njihovi pristaši nastopajo proti odseku, kakor n. pr. Rozman in drugi, so se lepo skrčili in poskrili in danes spi socialni odsek spanje pravičnega. Napraviti so mislili velikansko reklamo za svojo bisago, ki pa se jim jo tako sijajno posrečila, da se načelnik odseka niti ne upa sklicati seje. Lahko je hujskati delavstvo, toda za delavstvo res kaj storiti, jo pa že dokaj težje, gospod Zabukovec! — Nov lavorikov venec si je spletel župnik Zabukovec s svojim neotesanim postopanjem pri pogrebu železniškega uslužbenca Prosena. Kakor puran, je. bežal pred rdečim trakom na vencu in imenitni Kristusov naslednik je imel dovolj trdo srce, da ga ni ganili solza osirotele žene in hčere, da bi bil spremil ponesrečenca k zadnjemu počitku. Ljudstvo in osobito želozničorji, zapomnite si to brezsrčno postoponjc katoliškega duhovnika I — Pogreb umrlega Jakoba Janša, posestnika in lesnega trgovca na Dovjem, je bil mnogobrojno obiskan, v znak, kako priljubljen je bil mož v celi okolici. Pogreba so se udeležila vsa okoliška slovenska društva, med njimi jeseniški Sokol, ki mu je tudi zapel nagrobnico. Naj v miru počiva vrli narodni mož! — Na Koroški Beli ima gasilno društvo dvojezično društveno štampiljo. Človeku se kar milo stori, ko čita pri slovenskem društvu v popolnoma slovenskem kraju »Freivvil-Hge Fcuenvehr«. In potem naj zahtevamo Od vlade, dn respektira naš materin jezik!? — So že začeli. Kdor je videl jeseniški novi kolodvor, je takoj uvidel, da je vse premajhno in da bo treba v par letih na vseh koncih in krojih popravljati in razširjati. Sedaj bodo razširili restavracijo, ki je zlasti za zimski čas popolnoma nezadostna. Prizidali bodo v ozadju zo nekaj metrov. Ne bo dolgo in čuli bomo, da se razširja sklodišče in železniški tir. — Šolski pouk na naši šoli se začne, kakor že omenjeno, v pondeljek 8. t. m. — Nemštvo, ki je imelo svoj centrum pri gradbenem vodstvu se je začelo poslavljati z Jesenic. Pred kratkim je odšel inžener Maks, ki je bil duša tukajšnjega nemškega gibanja. Delni je na tihem, a vztrajno, drugače pa je bil inteligenten mož, ki je imel več v mezincu, kakor imata nemško izzivača stari in mladi Querch v glavi, ki pa še vedno strašita po Jesenicah. — Šolsko vprašanje je prišlo sedaj z dnovnega roda. Vlada čaka in občina čaka, nemška šola se bo pa lepo polnila. Treba bo že narediti enkrat nekaj odločnega! Tedenski politični pregled. Pododiek za voliluo dolžnost jo dovršil svoje delo ter predlaga, naj se prepusti deželnim zborom, da ustanove določbe o volilni dolžnosti. Vlada bode posredovala glede zavarovanja volilnih okrajev v tem smislu, da bo predlagala, naj se predlagana razdelitev Nemcem in Poljakom na ljubo zavaruj s kvalificirano večino za tri volilna obdobja, t. j. za 18 let, po preteku te dobe se pa sme z večino treh petink spremenili razdelitev volilnih okrajev. Predlog o pluralni volilni pravici, ki ga je izdelal dr. T o 11 i n g c r, obsega sledeče določbe: .Volilno pravico se mora izvrševati samo osebno. Vsak volilni opravičenec ima pravico na en glas. Pravico do daljnega glasu imajo tisti volilni opravičenci, a) ki so prekoračili 35. leto, ki so oženjeni ali vdovci ter očetje vsnj enega zakonskega naslednika in imejitelji samostalnega stanovanja kot lastniki, rabniki ali najemniki; b) ki so na kakšni tuzemski srednji šoli ali na takem učiteljišču naredili zrelostni izpit, ali ki so z dobrim uspehom dovršili strokovno šolo enake vrednosti s srednjimi šolami glede na pravico enoletne prostovoljne službe pri vojakih; e) ki izvršujejo samostalno podjetje, ali imajo nepremičnino, za katero je bilo v pre-tečenem letu predpisanih direktnih davkov v vnesku najmanj 25 kron in so bili do razpisa \olitev resnično vplačani. Deželno zakonodavstvo lahko določi, da se zniža v dotični deželi najmanjši davčni znesek 25 kron ali ne na manj kakor 8 kron. Tistim volilnim opravičencem, glede katerih je izpolnjeno eno izmed določil a) do c), pristojala dva volilna glasova. Tistim volilnim opravičencem, ki izpolnijo vsaj dve izmed omenjenih določb, pristo-jajo trije glasovi. Volilni opravičenci, ki imajo več kakor en glas, oddajo lahko svoje glasove samo enemu kandidatu.. — V četrtek popoldne je ta predlog po skoro dvadnevnem boju propadel z 27 proti 10 glasovi. Godovi prihodnjega tedna: 7. Nedelja rožnetta venca, Dragonika; •S. Brigita, Dragošta, Stojdrag; 9, Dionizij, Nadislav, Svetina; 10. Frančišek Borg . Stremil, Odola, Dobromila; 11. Nikazij, Negoslava, Zvonimir; 12. Maksimilijan, Dragislav, Priba; 13. Edvard, Sibislav. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: Sredo po rožnivenški nedelji v Motniku, 11. v Kranju. Novičar. Osebne vesti. Okrajni glavar iz Kamnika, baron Schonberger, je imenovan okrajnim glavarjem v Kočevju. — Vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku je prevzel deželnovladni tajnik Ivan Kresse. — Deželnovladni kon-cepini praktikant Henrik Slcska je premeščen k okr. glavarstvu v Radovljico, Shod zaupnikov narodno - napredne stranke so vrši prihodnji četrtek, dne 11. oktobra t. I, ob treh popoldne. Shod se vrši v Ljubljani v «Narodnem domu ■. Seja kranjskega občinskega odbora od 5. t. m. Zupan poroča, da je ob priliki razlastitvene obravnave dne 29, avgusta izjavil v imenu občine, da občina prepusti za zgradbo novega državnega mosta potrebne občinske parcele brezplačno, oko se bo erar v nadomestilo za to pri zgradbi oziral na želje občine glede stopnjic k perišču, speljave novega kanala in polaganja dveh vodovodnih cevi pod novim mostom. Nadalje župan naznani, da je gimnazijsko ravnateljstvo imenovalo svojim zastopnikom v odboru dijaške kuhinje gg. profesorja A. Peterima in A. Zupana in da je oddal delo za pokritje kanala v Savskem predmestju za 000 K. — Računski zaključek mestnega kopališča, ki kaže 52 K prebitka, se vzame na znanje in se odobri. — Poročilo o poslovanju odbora dijaške kuhinje in računski zaključek imenovanega zavoda za I. 11)05/0 s prebitkom 831 '05 K so vzame odo-bruje na znanje, izvolita se pregledovalcem računov obč. svetnik F. Krenner in občinski odbornik K. Jager, določijo se kot zastopniki občine v odbor dijaške kuhinje občinski svet. V. Majdič in občinska odbornika dr. E. Šav-nik ter dr. V. Herle, in se konečno izreče dosedanjemu odboru enoglasno zahvala na neumornem, vztrajnem in vspešnem delovanju. — Ugodi se prošnji L, Pristavca, da se mu opusti kazen, prisojena radi prestopka pri zgradbi nove šupe. — O prošnji Helene Oblak za podelitev goslilničarske koncesije se občinski odbor radi uvaževanja vrednih pomislekov sploh ni mogel izjavili. — Ko se še ugodno reši več prošenj za sprejem v občinsko zvezo in se dožene neka zadeva v tajni seji, zaključi župan sejo. Kako je potrebna šulforajnska šola v V Šiški I Pouk bi se bil imel že pričeti na tej šoli. Toda glej razočarenje! Tako vpitje je bilo, kako težko že čakajo starši, da se njih otroci' poučujejo v blaženi nemščini, a sedaj ni bilo — nobenega v šolo! Radi bi videli dolge obraze Krcutzerja, učiteljice Schulze in dr., ki so mislili z vso slovesnostjo otvoriti pouk. Pride pa še lepše! Ko je generaln štab šulferajnske šole videl, da otrok ni in jih ni, je poslal državne železnice uslužbenca Steinerja od hiše do hišo priganjat starše, naj pripeljejo svoje otroke v šolo! Steiner, ki mora biti vesel, da ga sploh trpe na kolodvoru, si gotov o ni sam dovolil tega »-športa., temveč je imel to gotovo naročeno. Vprašamo sedaj le vodstvo kurilnice, v kateri je Steiner uslužben, kdo je Steinerju dovolil in mu ukazal, naj agitira za šulferajnsko šolo in kdo mu je dovolil, da to dela med službenim časom. — Koliko zaupanja imajo ljudje v to šolo, kaže najbolje odgovor, ki ga je dobil Steiner od neke matere, pristne Nemke: Ta šola ne more biti nič prida, ker drugače bi ne bilo Ireba siliti in nadlegovati staršev, naj pošljejo svoje otroke v to šolo. Dobro blago se samo hvali. Kaj je pri naših klerikalcih vse nezaslišano I V Jaršah pri Mengšu so v nedeljo, septembra, blagoslovili novo šolo, ob kateri priliki je bila tudi maša v bližnjih Grobljah Popoldne je bila veselica, katere čisti dobiček je bil namenjen v prid revnim šolskim otrokom. Fanatičen »Domoljubov« dopisun je pa to mdeljno veselico, kjer so se mlade noge tudi nekoliko zavrtele ob godbi, imenoval nezasli-šanost ter pravi, da so pametni ljudje zmajevali z glavami. Da bi izgledala si var še straš-nejša, se je po katoliško zlagal, da se je vršila veselica s.septembra, torej na Marijin praznik. Nam se zdi, da se je katoliškemu fanatiku zdela stvat samo zato nezaslišana, ker je bil" čisti dobiček veselice odločen za revne šolske otroke in ne za škofove zavode! Ali pa morda hočete, da bo naša mladina lesena, kot bi se ji pretakala po žilah voda? Saj še po kloštrih plešejo samostanci! Prva kranjska tovarna lanenega olji se je otvorila s 1. septembrom 1.1, v Britofu pri Kranju pod protokolirano tvrd ko Zabret & Huter. Raditega imajo naše južne dežele priložnost nabaviti si laneno olje, ki služi v mnoge industrijske svrhe in je nujno potrebno v domači vporabi kot sladko jedilno laneno olje naravnost od te tovarne, posebno ker se je laneno olje dozdaj večjidel uvažalo iz inozemstva, kar je pa zdaj te od meseca marca t. L, odkar je postala pravomočna nova trgovinska pogodba, vsled zelo visoke uvozne carine nemogoče. Za najboljšo kakovost v tej tovarni izdelanega lanenega olja jamči dejstvo, da izdelovanje osobno nadzoruje v tej stroki mnogoizkušeni sotovariš tvrdke, gosp, Rudolf Huter, ki si je prisvojil mnogostranskih teoretičnih in praktičnih študij in izkušenj na tu-in inozemskih višjih učiliščih in s praktičnim delovanjem po tovarnah ter naposled kot ravnatelj vodil te vrste podjetje 10 let z najboljšim uspehom. Laneno olje je mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v .toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40 do 41°/o surovega protina, (9 do 10% olja) po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju. Surov albumin je tudi veliko lažje prebavljiv kot kuhan. Na ta način delano olje pridobi veliko na svoji vrednosti v jedilne svrhe ter za barve in flrnež, poleg tega je velikega pomena za izdelovanje mila, ker je znano, da se albumin ne da iz-militi. Grozna smrt. 10 letni posestnikov sin Anton Banko v Št. Pavlu pri Domžalah je delal v mlinu očetovem. 27. m. m. zvečer ga je pa našel oče stisnjenega med kolesi. Levo roko je imel dvakrat zlomljeno ter lobanjo zmečkano, da je morala smrt takoj po nesreči nastopiti. Banko je hotel najbrž pregledati kolesne osi zaradi mazanja, a ga je vsled njegove neprevidnosti zgrabil vijak na kolesih za rokav. Otvoritev knjižnice in veselica v Kranjski gori sta nepričakovano dobro uspeli. Dvorana hotela »Razor, je bila do zadnjega količka napolnjena. Otvoril je knjižnico predsednik »Prosvete. in v kratkem pojasnil pomen in vrednnst knjižnice. Ko se je še zahvalil vsem darovalcem in darovalkam, ter g. dr. Tičarju in gospej dr. Janovi, prvemu za požrtvovalnost in trud za ustanovitev knjižnice, drugi za prijazno sodelovanje pri veselici, zaključil je govor z željo, naj bi bila Kranjska gora nepremagljiva slovenska trdnjava proti našim narodnim nasprotnikom. Sledilo je solo-petje g. tehn. Acetto, ki je z »Mornarjem* očaral poslušalce in s komičnim prizorom pokazal svojo spretnost kot igralec. Domačini so igrali veseloigro »Uskok* v največjo zadovoljnost občinstva, za kar gre posebno priznanje g. Slavcu. Med posameznimi točkami je igrala na glasovir gospa dr. Ja-nova in pripomogla s tem, da bila veselica animirana in resnično krasna. Da je bil gmotni uspeh zadovoljiv, ni treba posebej povdarjati, saj so domače gospice prav pridno prodajale srečke za srečolov. — Za knjižnico sta darovala g. dr. Tičar in njegova gospodična sestra vsak po 10 K. Živela darovalca! Novo društvo. Vlada je potrdila pravila novo ustanovljenega društva »Slov. društvo perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali* s sedežem v Tržiču. Lovska sreča. Tukajšnji gostilničar, g. Škofic, je te dni ustrelil v lovišču g. Janka Sajovica krasno divjo lisico. Podružnica drnštva industrijalcev za (iorenjsko se snuje. Jutri je v Ljubljani ustanovni shod. Veselico prirede narodna Smnrlinska društva kot častni večer častnemu občanu in podpornemu članu gospodu Luki Svilen ob njegovi 80letnici dne 7. oktobra popoldne v gostilni g. Iv. Hobavsa. Tujo! ni Bledo. Letos je bilo od 1. maj-nika do 30. septembra na Bledu 8500 tujcev, ki so ondi prenočevali; lansko leto pa2914, torej letos zp 48ti več. Zdraviske pristojbine je bilo vplačane 5610 76 K, godhene pa 2497 ~ K. Oprostilo se je tujce, ki težko plačujejo pristojbino, v celotnem zmsku 44550 K. Nesreča ni lovu. v sredo je sel v Kranjski gori lovcem za gonjača 10 letni Janez Mertlj. Nekemu lovcu se je po ne* sreči sprožila puška in je strel zadel Mertlja v levo nogo ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. V kolodvorski rostavraciji na Jesenicah so v službi natakarji, ki ne razumejo niti besedice slovenski, z [osli, ki so vendar po pretežni večini Slovenci, se terej niti razumeti ne morejo. To je škandal! Jesenice so na slovenskih tleh, zato poživljamo g. restav-raterja, naj se preskrbi s takimi natakarji, ki bodo znali slovensko 1 Zahvala. Olepševalno društvo v Škofji Loki tem potom izreka najiskrenejšo zahvalo ob priliki svatbe g. A. Arharja za nabrano vsoto 30 K kot veledušni dar v društvene namene. Slavko Flis, predsednik. Jeseniški Sokol priredi v nedeljo, dne 7. t. m. v veliki dvorani g. Ferjana «pri Je lenu» na Savi gledališko predstavo: «V Ljub ljano jo dajmo», veseloigra v treh dejanjih Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava. Želeti bi bilo, da se slavno občinstvo v čim večjem številu udeleži pred stave ter tako gmotno podpre društvo, ki je za Jesenice eminentne važnosti, Bohinjski železnici je — kakor piše •Trg. Vestnik* — za našo trgovino in industrijo velikega pomena in nadejati se imamo da pridejo po nji novi viri blagostanja v deželo, deloma da se povzdigne trgovina in industrija, deloma da privabi tok tujcev in letoviščarjev v naše naravnih krasot obilujoče kraje, zlasti na Gorenjsko. Kako je bila po trebna nova železnica, se vidi na obilem pro metu, ki ga železnica komaj prevladuje. \ tem oziru se pa čuje že veliko pritožb o ne dostatnosti in pomanjkanju vozov, o netoč nosti in velik zamudah vlakov ter zamudnih odpošiljatvah ter prevažanju blaga. Take ne dostalke je treba korenito odpraviti, kajti občutijo se najbolj pri trgovini, kjer je čas denar in nastanejo pri netočnosti trgovskega prometa za stranke lahko velike škode in ovire pri točnem poslovanju. S trgovskega stališča moramo zato najprvo zahtevati oc železniškega ravnateljstva, da se odpravijo vsi nedostatki in da se vrši redni promet na novi progi. Veselico z vinsko trgatvijo priredi slov pevsko in bralno društvo «Triglav» v Radov Ijici dne 14. oktobra t. 1. v prostorih hotela »Bastl* v Radovljici. Začetek ob 7. zvečer Na Bleda se začasno po navodilu »Slo venske Sokolske Zvezo ne ustanovi samo stojen »Sokol*, temveč le odsek "Jeseniškega Sokola*. Umrl je v Kranju g, J. Oman, davčni pristav v pokoju. — G. dr. Edv. (ilobočniku je umrl najmlajši sinček, katerega so prepe 1 j nI i v Cerklje. NOVO trgovino s špecerijskim blagom ji; otvoril v nekdanjih Kreuzbcrgerjevih prostorih g. Z. Krajne, bivši poslovodja Fr. Dolenčevo (llialke v Škofji Loki. Izkaz društvene posredovalnice slo ven skega trgovskega društva »Merkur*. V službo se sprejme: poslovodja, 2 knjigovodji, kore spondent, kontorist, 8 pomočnikov mešane 2 pomočnika špecerijske, 8 pomočniki želez ninske, 2 pomočnika manufakturne in po močnik galanterijske stroke. Prodajnlka, kun toristinjn in G učencev. — Službe iščejo: poslovodji, 2 knjigovodji, 2 korespondenln 11 pomočnikov mešane, 3 pomočniki špecerijske, 3 pomočniki manufakturne in 2 pomočnika galanterijske stroke. 2 prodajalki, 3 blagajničarke in 7 konloristinj. Prvi nesreči m novi železnici. Na postaji Podrožčica je prvi vlak, ki-je začel redno voziti iz Celovca proti Jesenicam, po-ozil 20 letnega premikača Petra Brašn iz Ce-ovca, očeta treh otrok, in mu odtrgal glavo prsnim košem. Ljudevit Borovnik, puškar v Borovljah nn Koroškem, je s svojo reklamo zelo raz-svojo puškarijo. Svoje priznnno najboljše puške pošilja celo v daljnjo Rusijo. Gosp. Borovnik je pa tudi naroden Slovenec, zato opozarjamo si. občinstvo, zlasti pa gg lovce, da se ob potrebi obračajo na to edino narodno tvrdko v tej stroki. Slovenci, svoji svojim! Opozarjamo na današnji inserat. Znani črkolivnica češke delniške družbe v Pragi je naročila dosedaj 200 kom. vseslovenskih izkaznic, oziroma legitim. listkov, komad po 1 krono, ki jih je založilo v korist družbe sv. Cirila in Metoda društvo svobodo miselnih slovenskih akademikov »Sava* nn Dunaju. Opozarjamo vse si. slovenske tiskarne na to slovansko tvrdko, ki tako dejansko raz umeva češko • slovensko vzajemnost ter jo v tozadevnih naročilih najtopleje priporočamo. Odsek za leg. listek. Reklami v Ameriki. V Zedinjenih drža vah izdajo vsako leto za reklamo 500 milijo nov dolarjev, to je skoraj toliko, kakor izdajo vse večje evropske države za svoje armade. Z razvojem trgovine se je razvila tudi re dama. Tako je prod 80 leti neka velika to varna za milo izdajala za reklamo po 30.0()( dolarjev, dasi danes izda v ta namen nn dan so 1000 dolarjev. Zelo mnogo izdavajo ameriške velike trgovine in tovarne za svoje kataloge. Tnko razpošilja tvrdka Sears Uolbuck Cikagu kataloge, ki tehta vsak štiri funte ter obsegajo po 1200 strnni. Naklada teh kalalagov jo veljala (140.000 dolarjev. Uporen španski škof. Škof v Tuyu je izdal pastirski list, ki napada liberalno za-konodajstvo in ministre ter proglaša civilno poroko za konkubinat. Justinu španski mi nister je predlagal v ministrskemu svetu, naj se postopa energično proti upornemu škofu Nenividen testament. Najdaljši dosedaj znan testament je napisal angleški pastor Hulsen, ki jo na 400 straneh navadnega po slovnoga papirja zapustil vso svojo imovino vseučilišču v Cambridgeu. Do leta 1905 je bil znan kot najkrajši testament nekega Angleža, ki je zapisal: »Gospa N. ima vse, ka dar utnrjem.* Sedaj ga je prekosil Anglež Thurn v Slreathamu, ki je zapisal in podpi sal: »Vse materi.* Sodnik je ta testament priznal za veljavnega. Zapustil je 100.000 mark (1 marka = 120 K). Poln sarkazma je sledeči testament nekega Angleža: »Moji ženi, ki je postala vsled moje neumnosti moja boljša polovica, in ki je s priznano eneržijo vlačila moje dobro ime v blato, zapuščam letnih 5 funtov šterlingov (120 K), ki se ji morajo izplačati v najmanjših bakrenih nov čieih. Nadalje naj dobi brezplačno prepis mo jega prvega, sedaj sodnijsko razveljavljenega testamenta, v katerem sem jo bil postavil zn univerzalno dedinjo svojega premoženja 130 tisoč funtov šterlingov (8,120,000 K). Petrov vinar. L. 1905 je znašala svoto ki je bila nabrana za papeža pod imenom • Petrov vinar* — 7.100.000 lir. (Ena lira 95 vin.). Ta svota je bila nastopno razde Ijena: 500.000 lir se je dalo papežu v prosto uporabo, 700.000 K se je dalo kardinalom 140.000 K revnim škofijam, 1,800000 li prefekturi apostolskih palač. 1,000.000 državnemu tajništvu, 1,500 000 lir uradništv papeškemu, 1.200.000 lir za dobre namene Proti kafenju. Na Angleškem se priprav ljajo postave, ki bodo strrgo zabranjeval otrokom kajenje. Deček pod 10, letom, ki ga bodo zalotili, da kadi nli da ima pri sebi to bnk, bo moral plačati kazni 40 šilingov. Tudi prodajalci, ki prodajajo otrokom tobak, bodo uunovani z isto globo. (> bi prodajali tobak večkrat, se kazen zviša do 100 kron. Komisija, ki se s to postavo peča, je mnenja, da kajenje privede moške do pijančevanja, ki je zope* vzrok nesreč in hudodelstev, Bigamist Hoch - št. 2. V Londonu je te dni policija prijela človeka, kateri je v življenju igral velikansko vlogo bigamista (ki ima več žen) in je s svojimi neštevilnimi ženicami prekosil celo znanega J. Hocha, kije nedavno končni nn vi šalih. Imenuje se Albert K. Richard (tudi Nemec) in ima žo blizu GO let. Nemčijo in svojo prvo zakonito ženo je zapustil še v mladih letih in odšel v Belgijo, kjer se je v raznih mestih poročil s tremi ženami. Od tam jo je pobrisal v Združeno države. Tu se je pod krinko « vole trgovca*, profesorja medicine* i. t. d. oženil v Louis-ville (Ky.), Cincinati in v Čikagi. Ko je te-com par let tudi tukaj začutil prevroča tla, pobegnil je v Avstralijo, zatem v iztočno Indijo, nakar se je povratil v Evropo na Francosko. Po vseh teh krajih je zapustit veliko število žen. Iz Francoske je Richard odkuril v južno Afriko, odkoder se je Čez nekaj časa vrnil zopet v Združene države in tu nada-jeval svojo zločine. Oženil se je zopet v Cl-tagi, Buftalo, Detroitu, Clevelandu, Denverju in Saj t Lake. Ko je čutil, da mu premnogo ogoljufane »soproge* izkušajo priti na sled, odšel je na Angleško, kjer ga je konečno prijela roka pravice. Richard ima po celem civiliziranem svetu toliko soprog, da niti sam ne zna njih natančnega števila. Navadno je varal tako ženske, ki so imelo kaj pod palcem, in potem, ko je imel denar v svojem žepu, je vsako zapustil. Potres v Siciliji. V mestu Trabia in Termini je bil pred kratkim tako hud potres, da jo v obeh imenovanih mestih vse hiše v toliki meri poškodoval, da so bili ljudje prisiljeni, jih zapustili in se ušal oriti pod milim nebom. Državna oblastva pošiljajo iz Palerma šolore in živila ponesrečencem. Tudi v južni Ameriki v Limi je bil velik potres. Tudi milijonarji niso srečni. Rockefellci, j i ■ v ušesih, slabost oN, bolečine v prsih in členih, vročinske prikazni i. t d. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko h kron, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic K 860, 48 malih ali 24 dvojnih steklenic 16 K in se dobe pri izdelovatelju E. V. Fellerju, lekarnarju v Btublcl, Elzin trg ti 202, Hrvatsko. Priporočali je, obenem naročiti Fellerjeve odvajujoče rabarbarjeve kroglico z znamko «ELSAPILLEN», 6 ■'•kalijic za 4 K: le vplivajo imenitno pri lezkočah v želodcu, slabem prebavljanju, slabostih, zaprtosti i. t. d. Pravega balzama je dobili ne 1, ampak 2 lucata franko za 5 kron. • ptaznanilo. Posojilnica v Radovljici 207 naznanja dne 10. oktobra 1.1. V noVo lastno MSoitcO, v bližini sodnijskega poslopja. V Radovljici, dne G. oktobra 1906. Loterijska sreftka dne 2!i. septembra 1.1. Trst: 8 G3 81 15 17 Darila. Darovi za dijaško kuhinjo v Kranju v mesecu septembru: Od pikeja A. S. 1U vin., V. Majdi« 10 K mesto venca na krsto pok. Konstantinu Stempiharjii za <čaj» v Podbrezjah 4. okt. 1905 5 K, duraklsti pri P. Majrju po A. Seliskarju 2 K, županstvo Škofja Loka f>0 K, K. Florinn 4 K mesto venca pok. Konti. Šteinp1 harju. vsota, zavrnjenn na železnici l K 10 vin, (prof. Pelerlin), «Eins» v Podbrezjah 6 K in Kibic 1 K, skupaj 6 K, od vesele družbe pri Leotarju !»K (prof. Jane), posta in advokatura na Franckovi terasi 4 K, knz. po ravnava prof. Peterlin in abitur. Stuller Tri) K (plačal slednji), dr. W. Smid 2 K, prof. VVester 1 K, zasačonl kvartopirci in zamujene obresti 8 K, omizje pri Žoržu povodom nekega nesporazumljenJH 4 K l!0 vin. (po dr A. Arkotu), dr A. Arko iz Škofje Loke polletni donesek 10 K. V. Polak, inž. v Tržiču 16 K in Ferd. Polak iz s,-in p i i.-.ti v S. Anesti 10 K. t Slohoko užaljeni, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je premih in diagi soprog, oče, stric in brat, gospod JANKO OMAN c. kr. davčni pristav v pok. dne 5. oktobra 1.1. ob 7. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden • »v, zakramenti, mirno v gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri PiipoLln« iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 20(1 Sv. m.i*e se bodo darovale v domači župni cerkvi. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V KRANJU, dne 5. oktobra 190A Emilija Oman roj. Zlrer, soproga. — Valentin Oman, oče. - Milica, Cirila, Oton In Anica, otroci. - Gustav Oman, brat. — Oustav In Stanko, vnuka. pelerine is lope za dame in gospode, deklice in dečke kakor tudi vso drugo obleko imam v veliki izberi v zalogi. 2or> Blago modno in sveže, oene niske. Se uljudno priporočam L*. Retjolj Kranj, Glavni trg JKestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge ^^^^= po 4 odstotke ■ brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. l-W Stanje vlog K 4,108.072- -. Stanje hipotečnih posojil K 2,333.126*24. —~~~~——~~~—^~—~————■—~~—~~~~~~~—————, * £j»bljafla(Kolizej) H. Caitg Marije Terezije cesta Bogato zaloga pohištva tsake trate t vseh omh. Ogle dala, Bilke t vseh velikostih, 13014 Zalagatel) društva o. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna opreta za tile. specijaliteta: OostllnlSkl stoli, Pohlitto Iz želen, otroške postelji In vozički po mM eenl, Modrool Iz žična-te^a omrežja, afrl-čanske trate aH žime, prte mte tedno t znlogi. Za spalno sobo od 180 gld, naprej, Dltan z okraski. Oprate za Jedilne sobe, salone, predsobo, cele garniture. specijalitete v ne-testlnlh balah. Veliki prostori, pritlično In t I. nadstropju. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, sten-sko oglodalo. Dobromanft 20« bo odda takoj t najem. Gostilna je na najboljšem glasu, dobro vpeljana in ima mnogo prorm . Zal asi t i se je pri gos p. Ivanu Majdiču v Kranju. Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice It 9- VcliKa zaloga izgoioVljcnih oblcK za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih oenah. Ceniki se razpošiljnjo zastonj in poštnine prosto. 194 6-» Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk v.\ lovcu in strelca po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje »late saniokresnice, vspre-jeiun vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, Vse puške so na c. ki. preizkiiševnlnici in od ni c n h preizkusni' le < »4 62-1 lltIMt 1'OVdlll "M-IllUl JT.t I -~< . >■ »j. Prvo in največje SS'l.T': vozna kolesa, šivnlne stroje in zraven spadajoče stvari Mittler & Co., Dunaj XIII 5 Hittelbergstrasse 27 priporoča svoja dobro znana in priljubljena oklopna kolesa. Hoguto ilustiiran senik z 128 str. za I. ItKlG se [nt-lji- zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki in ]»rektipuvalri v vseh delih •Irtave. 47-13 Kaj je Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. :: O. Seydl, Ljubljana, Spi- talskc ulice 76-«) vNorth British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1800. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna dniiba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvišje konceai-! jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, poTiroaena po ognju in streli H na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahk) travn i« ški in poljski pridelki, dalje celo živina, ki je morda na paši od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja sa nobeno še tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Kazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjava ulica št. 6. 218-42 Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanj o švicarskih ur nt, vse kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- tnega, Roskopf, Utania i. t. d. Zlatnine ln srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, nhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnik mest. 3t. 60'/. Nikelnasla anker- nin mesi. št. 606. Prava srebrna eilin remontoa.-Koskopf( trpežno RaVUO je IzŠBl UaJHOVejŠl VOlikl Cenik, der-remonloar, trpežno ko- kolesje, gbl. 2 46, enaka iz ... * »ji *» • lesnem močni pokrovi, i pravega srebra gid. 3%, kateri se posije zastonj in poštnine ista z dvojnatlm tršim sre- DrOStO bnim močnim pokrovom „. »»»ni-' ,.. gi.660 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 138—13 gkL 4*86, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 5'96 in naprej. 4 4 H, ..VEG v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oeati nasproti ljudski šoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomardno pivo. Gorka in mrsla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na rnzpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Smerno goro. 126 11 Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika sa leto-višcarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. lo Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik Spominjajte se Narodnega Doma v Tržiču! Lekarna pri ,Mariji Pomagaj' ® v LITIJI ® priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravi'a: Protinski ali udov cvet S čine v križu, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in teikem delu. — Stekl. 80 v., tucat8K. Želodečne kapljice 3Sy?t: do jedi, raztvarjajo slu in krepc želodec. — Steklenica 40 vin, t učit 4 K, 3 tucati le 10 kron, 6 tucatov IG kron poatnino in zavojnine prosto. Litijski prsni sok ttjž s podfoiforno-kislim apnenim železom. — Steklenica 1 K, tucal 10 K, 2 tucata 19 K poštnine in zavojnine prosto. Odvajalne kroglice henem gospodinjstvu; osvedočile so se pri zaprtju človeškega telesa in težki prebavi. — v škatuljah po 40 vin., en zivoj s 6 Skaluljaml 2 K. Kapljice zoper krč $8*$ in pomirjajo želodec. — Steklenica BO vin. K 4-60. tucat Tinktura zoper kurja učesa odstrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 vin, tucat 7 K. Grj. kmetovaolem priporočam posebno dobro znano živinsko in prašičevo stopo, ki služi obenem kot .zdravilo in je poleg tega tudi dobro znan redilni pri pomoček, Ako hučete imeli lepo, pitano in zdravo Živino, poslužujte se edino priporočljivega mojega praška «Svilin». — 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2 40, 10 za vojev K 4'60 in zavojnine prosto. — Trgovcem se do voljuje zdaten popust. Dalje so v zalogi vedno sveža homeopatidna in tudi vsa tu- in inozemska zdravila. Zdravila se razpošiljajo takoj vsak dan sveža po pošti na vse kraje. Zahvalna In prlpoznalna tplsma dohajajo vsak dan In so drage volje na ■razpolago. Pismena naročila z dežele prosim mslovljatl ktartia Mr. Pt Kit* Jrllll V £itl|i založnik c. kr. državnih uradnikov. Kmetovalci! za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje perutnino i. t, d. Le pod tem imenom, ki je po stavno kot znamka zavarovana, so dobi pristni dr pl. TrnkAczvjcv kranjski redilni prašek za prašiče Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje me daljo na razstavah vLondonu, Parizu, Himu in na Dunaju. 148-43 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoezv, Ljul Ijana. Razpečevale! dobe popust. Vosni red proge Trbiž—Ljubljana in obratno, veljaven od 1. oktobra 1906. Osobni vlak štev. 1721 1711 1715 1718 1719 km Postajo 1714 1716 1712 1718 1720 ^—i—- - === .-■ i nr- '— t ■ 111 m—i --•- ■ 410 8»« 1»* 458 8« j Trbiž..... \ 103* 256 715 10M 151 4« 8'» 1« 51» 90« 9 Hadeče-Belapeć . . 101» 243 70» 1039 138 438 8m 141 5»« 918 17 Kranjska flora . . K)«' 231 6*o 10" 116 4šs 9» 20» 5*3 933 29 945 209 6»s KJ05 1« r>w 9»o 2»8 55» 941 86 93« 154 615 961 I2»i fiOM 916 i»s 557 941 89 Jesenice prih. . 916 15« 610 91» 12*4 5« 933 23» 646 949 39 Jesenice odh. . 1« 600 936 12*0 939 2*8 65» 953 42 Javornik . . . . 911 11» 556 930 12'3 f)3« 9*8 2« 700 10" 47 Žirovnica . . . . 901 118 548 931 120« 955 25» 715 lljio 52 Lesce-Bled . . , 861 1DS 530 91» 1148 5$3 looo H« 7»o 101« 64 Radovljica . . . . 8*» 123« 5*8 903 11*9 1009 8» 7Š0 10» 61 Otočc..... 8»» 12" 615 840 1136 60» lOli 8*o 737 103« 64 Pod nart-Kropa . . 8« 1238 510 8*5 1131 1118 10» 8io 7«7 104» 72 Sv, .lošt..... 8»8 1235 466 831 Hiš 6« 10»' 310 7.« 104" 74 803 12»o 451 816 1113 6» 10*3 8M 8n 110» 83 Škofja Luka . . 748 12«8 43« 8u lioo 647 104* 408 H»» lili 91 Medvode . . . . 735 1153 4»5 769 10*5 6M 1103 416 831 11»» 97 Vižmirje . . . 7»s 11« 415 719 103« 706 709 111» H15 4»T 430 84» 843 1131 1134 102 103 j Ljubljana, drž. kol. ^ Ljubljana, južni kol < 71» 710 1136 UJO 406 400 7*1 736 1018 10*3 rajni bbvt ajsvai r anajptnj&BjTi \ J V najF jam Gorica ® Svoji k svojim! $ Gorica Kotel „pri zlatem jelenu" V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad ?>0 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospodarsko osvobojo od • tujcev. 1 1 174 15-6 Najcenejša In najhitrejša vožnja je s parnlkl ,Severnonemškega Lloyda( iz Jemena v Jfew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilholm II., Kronprim WUhelm, Kaiser Wilholm der Grosso. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVCAE-ju nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju*. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Golorabo, Meziko, Galifornija, Arizona, Utab, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—48 t Kolodvorskih ulicah št 35 Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino 5 $»e«rijsl(iw blagom n dežtlaiil pridelki katero bodem vodil pod tvrdko Z. trajne v Kranju V n«Hd»nIlh Xr 3 c ftfj > dva o "S 1 tn ,M Oi cd co *a> -3 a > 2 a s si o & _ (0 6° d a T3 C O cd -d a tj 1*1 Išče se dobro izvežbana kuharica katera je vajena za več ljudi dobro in varčno kuhati. 199 3-1 Kje? pove upravništvo „ Gorenjca*. Poajor! Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v \ novi trgovini ~W pri 18« 10-8 na Mm trgu na Glatfncin trg« v Kranju „pri Besenčami" ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za Krojače in šiVilje po tovarniških cenah. 0 priporoča svojo veliko zalogo praVlh švicarskih žepnih ur ^jjjjp vsake vrste, dalje budilke, ure z nthalora, prstane in veilžice i. t. d. po najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Precizijske ure kakor: SchnfThausen srebrna od gld. 19*50 naprej, «Intact» srebrna od gld. 14*50 naprej, tOmega» srebrna od gld. II'— naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9*75 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 4*90, 50 gr. gld. 2*50. Ceneje kot povsod drngodl w_19 Potrebščine za kolesa ln gramofone. Znradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro «Inlact». 3531 80 06 V/$3 1915 $ ® _ - R. & E. Rooss nasl. v Kranju naznanja cenjenim odjemalcem, da se je *» dne 1# septembra t# 1# v prejšnjih svojih prostorih zopet otvorila Rezervna zaklada: E 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga 1 omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od .vsakega in jih obrestuje po ■■j ~ 12 o ^■■J brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57*%, na menice pa po 6*/«. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. U rad uje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 151-10 UluluIiU^U uuullUll x dobrimi spričevali sprejme M. Glavnik, urar v Kranju. 1W 8-2 StabVena parcela ne zelo velika kje na Jeienioah ali Savi so kupi. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod Šifro fPenasljonlAt", Ijubljana, Poste restante. 1W 2-2 JOS. IFEIBi J. Spreitzerjev naslednik LJUBLIANA, Slomškove ulio* At .4* Stivbeso-nineiio li kontnkcljiko miuCimidiiivii. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, bal-koni, verande, stolpne krile, Štedilnike Itd. Specijaliteta: 74—12 valjični zastori (Rollbalken). Večkrat premiranol Glinaste peci štedilnike, banje za kopeli, kakor radi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln ceno priporoča 189-1» Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. - Ms m on rut juh v MOM COMCOUM* ZOvO- tehnični St{lj( Oton $cyil pri jj. dr. E. Ctlobočnik* v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi ilata, dalje vravnalnioe it obturatorji se izvršujejo po najnovejši* looi 7 metodah. Plombe v alata, porcelanu, amalgame in cementu kakor tudi vse aoboidrav-niike operacije izvršuje tu apecijaliet Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. 168—7 prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom Peter Majdič „MERKUR" v Kranju. 0. Bernatovič v Ejubljani, na Glavnem trgu štev. 5. Jfavelok zastonj če se kufii za 18 gld. sledeče stvari: Svrinik ali aimiko luknjo, gorko podloženo na goipode suknje no obleko, elegantno izvršeno „ „ posebne luknjene hlače, karirane ali črtaste „ „ modni gilet najnovejiega kroja „ „ klobuk in čepico „ 9 gld. Za dečke od 11 do 15 let: Svršnik nli zimsko suknjo ali havelok, sukn'eno obleko, posebne hluoe, »luhuk ali kepico. 4 gld. 60 Za otroke od 3 do 9 let: Zimsko suknjo ali havelok, kosli im, čepico. 18 gld. Za dame: Dolg paletot ali jopa ali pelerina iz kiiiiitline dlake, kostum, posebno krilo, collier. 9 gld. Za deklioe: Jesenski ali zimski paletot ali jopa, suknjena obleka ali pelerina ii kame- iine dlake, collier ali cepiča. 4 gld. 60 Za otroke: Zimski Miknjič, oblekica, 187 3-8 Capica. Največja zaloga konfekcije za gospode in dame zadnjih novosti po najnižjih cenah z najfinejšo opremo. 26 1121 5822 Novo! M ovo S =i tolkali izdelane ii modne kovine, Ano ponikljane, Luč Je krasna in polovioo oonojša kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 28-5 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi jjjjjjjl Dobi se samo pri A. J. Ivano-u LJubljana, Rožne ulioe, it. 8. Aleksander Ambrožič urar in trgovec na Bleda dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov 1.1, d., 79-22 vse po najnižjih cenah. krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih m koledarskih oblek In ogrinjal ter htvalokOV. Vedno bogata zaloga angieftega, francoskega in brnskop sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni, Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Isto-iain se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelki. Ur se sprejemajo tudi popravila. 1341a Išče se mlinar ki je tudi obenem Žagar. Da se v najem tudi mlin, žaga in KoVačifa na prav dobrem kraju in po prav nizki na* jemnini. 193 8-3 Kje? pove upravnistvo »Gorenjca*. (ho (rito posltljno pir|« r> kg novega skiinljenega K 9*60, boljšega K 12—, belega, jako mehkega, skubljencga 18—, K 24'—; snefno-belega, mehkega, ikubljenega 30 K, 36 K. Pošilja se franko proti povtetju. Tudi u u-menja ali nanj vzame proti povrnitvi pofltnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes št 371 p. PJzen na Češkem. 182 6-6 flaznanilo. Podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da nem prevzel kavarno Mayr v v Kranju. Kokriško predmestje v .Zvezdi'. ;S Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti med drugim \% tudi z najboljšim pivom, finimi priitnimi vini v buteljkah, ft* Šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi jedili. Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem 202 Franc Spllchal. Vsak torek in soboto je nastavljeno pristno fgtt<o pivo. pfafl-ofi Šivalni stroji so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj. — MT Teko na krogljlcahl ~m Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 181-13 Kočevje na gradu. piVoVarna G. aicr-irtit dedičev"' 1 Ejrilja«! priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marno in na batas-gl nalin firjcitjfn 5451 fttnkltSftlllrtollal Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno »LEON t LJubljani, Stari trg it 31. Ondi dobite vsak čas najboljšo ln najoc-nejio kavo, raznovrstne likerje, pristno Tino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaS pri redko se nahajajočem Polvphon-Ocbestron. 181-1» Leon Pogačnik. Gorenjci! SVoll K sVoilmt dosežejo b tem trgovci in prekupovalci, ako naroče 76 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1— 88 • » • • 4 » » » 1'— Razpošilja v najlepših kartonih E. BRANDT »| tovarna finega peciva v Kranju HOTEL „ILIRIJA" 69 ai Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, mo demo urejena kavarna z dvema najnovej lima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši*. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dol en ski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Poetreiba točna. Cene nizke Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. tvitim Sil*« M. Podkrajšek frizer za dame ln gospode Ljubljana, Sv. F etra cesta 35. Filijalka nasproti hotela „Union" priporoma za gojitev I hm in za umivanje [•I- ve m vi.j nI u v niško priporočeni gorko in mrzlo zračni ■ , ilni »parni Suši brez nad lezne vročine. Ne provzročuje skrčenja Ibs. Vpliva dobro na pospeševanje rasti los Ziloia viikovrstnlh vpteik tinltDii m zmtSamh las Oddelek zadane h separatnim v bo lom. Pod to ■ znamko je spoinati prodajalne, t katerih le prodajajo samo Bingerjevi šivalni stroji Singfor Co., ako. dru*, sa šivalno stroje 88-82 Kranj, glavni trg 192. Svarimo i tem najnujnejše ivoje odjemnlce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom 'izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji« kvečjemu iz starih rabljenih, iz tretje rok* dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niU prevzeti kakega porostvn. niti dnposlati . posnmnlh delov. mf G. Tonnies 69-16 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vie •troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko siln in uro. Šivalni stroji ii* kolesa Tovarniška zaloga 71-49 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča ivoje najbolj primane šiv* l nt* stroj« in kolesa Ceniki h dopuJljeju na minevanje zastonj. Najbolje za zobe Doblvi se v lekarn o. K. Savnika v Kr»|L Bolnemu zdravje I Poior! Čitaj 1 Slabemu moči Pozor! Čitaj 1 pal[ra5l(« ItMln Kapljice delujejo izvrstno pri vseh tehničnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, .odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki nastajajo vsled mrzlice. Zdrsvijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkali v nobeni meščanski in kmečki hlsl 201 20—2 Naj vsakdo nnroči in naslovi: Peter Jnrijtf, UKarnar * Pakracu 1159. JlaVonija. Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjom. Cena jo sledeča (franko na vsitko pošlo): 12 ntoklonićio (1 ducat) & K, 24 stekleničk (2 ducatu) 8 K 60 v, 36 stokloničic (3 ducati) 12 K 40 v. Slovanska zel se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zainolklosti, hripnvosti v grlu, toikemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odslrnojuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah, Moja zdravila Pakratke želodčne kapljice in Slovansko sel priporočajo mnogi najboljši zdravniki. Cona je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic ho ne razpošilja. Prosim, dn se naroča naravnost od mene pod n i - L i'. ■ m : peler JuriW, UKarnar V PaHracu 1159, Slavonija. ČlUijl Naroči! Ne bo TI ial! _ 9 Bp vk v& tyWWWWW vp vv vft v|?vftvf* W *F W J*\ Izdaja kouorrij •Uorenjca«. Odgovorni urednik lv, l'r. l.ampiel. Lastnina in tisak lv. Fr. Lampreta v Kranju. KA