Kamniški občan LETO XXX. KAMNIK, 26. NOVEMBRA 1990 S seje izvršnega sveta Zdajšnja zakonodaja ne omogoča učinkovitejšega rešeuanja problemov Člani izvršnega sveta so na eni zadnjih sej med drugim obravnavali poročilo o stanju na področju varovanja okolja in programske usmeritve za razvoj varstva okolja v naši občini. Razpravljali so o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Velika planina in program razvoja Velike planine, sprejeli pa so tudi informacijo o rešenih zadevah urbanistične inšpekcije in o nekaterih problematičnih nerešenih zadevah v prostoru. Malodane pri vsaki točki pa so se srečevali s takoimenovanim prehodnim obdobjem, čakajoč na novo zakonodajo, ki bo omogočila učinkovitejše reševanje problemov. Dr. Stane Uhan je članom izvršnega sveta poročal o obisku komisije za ekološka vprašanja v Kiku in Kemostiku, kjer se je problem onesnaževanja okolja zaradi minulih poplav še bolj zaostril. Opozoril je, da se je marsikje, ne samo v teh podjetjih, izkazalo, da imajo slabo poskrbljeno za odpadne vode, skladiščenje nevarnih snovi in odpadkov, pri Kiku in Kemostiku pa se je ponovno zastavilo vprašanje zaščite proti eksploziji in požaru vnetljivih snovi. Na seji je bilo še rečeno, da se je Kemostik odločil, da se ne bo širil v nameravanem obsegu, pripravljajo nov načrt. V Kiku pa so se odločili, da bodo pri pripravi planov sodelovali z občino, saj je določanje novih meja varnostnega pasu širšega družbenega pomena. Pri novelaciji novega zazidalnega načrta m-6 Donit bo treba uskladiti vse interese, je bilo rečeno na seji. Člani pa so se pri Kiku obregnili tudi v to, češ, če to podjetje v pretežni meri dela črni smodnik le za izvoz, zakaj mora potem ceno plačevati to okolje in ti prebivalci. V zvezi s Kikom bi veljalo razmisliti o se- litvi celotnega podjetja, dela skladišča nevarnih snovi ali izselitvi Zarje in Kemostika. V bodoče bo moral Kik tudi ceno zemlje, na kateri se razteza, plačevati dražje, saj ta tudi ne bo več »zastonj«. Pri obravnavanju programskih usmeritev za razvoj varstva okolja je bila največkrat omenjena vedno večja osveščenost ljudi, saj je bolje delovati preventivno kot odstranjevati posledice. Veliko problemov pa se bo pojavilo pri zagotavljanju denarja za uresničevanje omenjenega programa. Obe občini, Kamnik in Domžale, bosta na področju varstva okolja morali združiti moči, morda bi veljalo razmisliti tudi o zaposlitvi strokovnjaka za ekološka vprašanja za obe občini skupaj. Delo občinskih komisij za urbanizem, revitalizacijo in ekologijo pa bi bilo zaradi usklajenega delovanja pametno povezati in uskladiti njihove akcije. O ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Velika planina so na seji izvršnega sveta že kar nekajkrat govorili, pa je očitno še vedno nekaj nerazčiščenih pojmov in dilem v zvezi s pravicami in odgovornostmi posameznih družbenikov. Iz pogovora je bilo čutiti, da je največ dilem o pristojnosti družbenika z največjim deležem - Stola in občine Kamnik, ki s prispevno stopnjo 0,2 odstotka od bruto osebnega dohodka zagotavlja sredstva za poslovanje družbe. Pojavlja se namreč vprašanje, ali kljub vsemu ustanoviti javno podjetje, čeprav je jasno, da bi vso odgovornost za razvoj (in tudi možne izgube!) prevzela občina. Obenem pa se postavlja vprašanje neodgovornosti zaradi spreminjanja odločitev, saj je znano, da je izvršni svet na ustanovitev družbe pred časom pristal in je občina v njej eden najmočnejših družbenikov. Kljub vsemu so na seji izvolili komisijo, ki bo preučila, kako je mogoče subvencionirati družbo, s pomočjo pravnih in ekonomskih strokovnjakov pa bodo skušali rešiti še nekatere druge dileme. Predstavnik kmetov Tone Hočevar je v izvršnem svetu načel tudi vprašanja lastništva zemlje na planini. Pričakovati je namreč, da bodo kmetje dobili pašnike nazaj (tudi tu je več ločenih mnenj!) in če ne bo z njimi narejen dogovor o uporabi zemljišča za smučišče v zimskem času, bo tudi lahko še »vroče«. Predstavnik Stola je povedal, da nameravajo planšarje vključiti v vsa pogajanja o uporabi zemljšč pri delovanju omenjene družbe. Pri obravnavi osnutka programa razvoja Velike planine, ki bo pred delegati v skupščini konec novembra, so ugotovili, da so bistveno okrnjene nekatere bivše ambicije po širitvi žičniškega sistema (obstaja le povezava s se-dežnico Ušivec-Tiha dolina, oz. Dolga raven), potreben pa bo tudi še razmislek, ali sploh graditi nove koče, ali racionalneje izkoristiti stare, vsaj v kratkoročnem obdobju. Zagotoviti pa bo treba vodo in elektriko, saj brez tega turizma na planini ne bo. Predstavnik turizma v izvršnem svetu, Tone Štele, je o programu govoril pohvalno, saj bistveno ne posega v naravo, našel je pravo razmerje med naravovarstvom in razvojem prostora na Veliki planini. Program, ki bo po sprejetju na skupščini v javni obravnavi, je pripravil Razvojni zavod Domžale. Pred obravnavo na novembrski skupščini pa so se člani izvršnega sveta seznanili tudi z nekaterimi rešenimi zadevami črnih gradenj v občini, pa tudi s pro-blematičnejšimi, za rešitev katerih še ni načel. Največji problemi so seveda z zagotovitvijo sredstev, ki bi jih občina potrebovala (po nekaterih ocenah naj bi za prve rešitve rabili kar 400.000 dinarjev) za učinkovito odpravljanje črnih gradenj v tem prostoru. Tako je bilo omenjenih več primerov (Cotman in Kuret ter Ci-bašek, Kerin, Zavasnik, Cviren in Vetorazzi), za katere je rešitev znana, ali pa bo treba še razmisliti, kaj je za družbo ceneje: rušiti ali ne. Pretehtati bo treba, kakšno korist bo družba od tega ime- Zeleni Kamnika na austrijskem Koroškem V soboto, 17. novembra, smo Zeleni Kamnika obiskali dva pomembna komunalna objekta na avstrijskem Koroškem, in sicer regijsko odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov v Tinjah pri Ve- likovcu in centralno čistilno napravo odpadnih vod v Celovcu. Razen članov Zelenih sta se strokovne ekskurzije udeležila tudi dva direktorja kamniških podjetij s svojimi sodelavci, sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Kamnik, nekateri upravni delavci in inšpektorji in mnogi drugi, ki jih ta problematika zanima. Našemu vabilu sta se odzvala tudi znana strokovnjaka s področja varstva okolja, Karel Kobler in Neža Exel. Za oba ogleda se je pri avstrijskih oblasteh dogovoril dopisnik TV Slovenije na Koroškem, Lojze Kos. Udeleženci strokovnega po- tovanja smo bili z obema ogledoma zelo zadovoljni, saj smo se na lastne oči prepričali, da so tudi takšni objekti lahko urejeni tako, da ne motijo niti najbližje okolice, pri njihovem obratovanju pa je poskrbljeno tudi za popolno ekološko varnost. O obeh objektih bomo skušali kaj več napisati v naslednjih številkah glasila. IVANKA NOVAK Odlagališče odpadkov v Tinjah. Na sliki z leve: Janez Petek - vodja tehnične službe v Komunalnem podjetju Kamnik, Andrej Skodlar — direktor Komunalnega podjetja Kamnik, Marko Magister — sekretar sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik in Boža Možina. V ozadju na desni je lepo vidna dokončno urejena deponija z zatravitvijo in posaditvijo vegetacije. Na desni zgoraj izpust za nastajajoče pline. Spodaj levo je zbirni jašek za odcedne vode iz odlagališča. miklaužeuanje po starem običaju_ Kot smo izvedeli, pripravlja odbor za oživljanje in negovanje starih običajev in tradicije pri Slovenskih krščanskih demokratih v Kamniku veliko Miklavževanje. Ta lep stari ljudski običaj, ki je bil na Kamniškem do druge svetovne vojne močno razširjen, bodo priredili v torek, 4. decembra ob 17. uri v veliki dvorani bivšega kina »Dom«. Več podrobnosti o tem in kje bo sprejemanje daril v ponedeljek, 3. decembra od 16. do 18. ure, bodo objavili na posebnih letakih in v omarici na Lectarjevi hiši (svečar). M. W. iS Centralna čistilna naprava odpadnih vod v Celovcu. Skupina Zelenih Kamnika ob zadnjem čistilnem bazenu, odkoder odteka v Dravo 95 odstotno prečiščena odpadna voda. y_ m. Komisija za obrt in turizem pri Izvršnem svetu SOb Kamnik objavlja NATEČAJ FOTOGRAFIJE KAMNIKA IN OKOLICE za izdelavo razglednic, zloženk in turističnega prospekta. Pri izboru bodo upoštevani barvni diapozitivi formata leica ali 6x6, zaželjeno pa je, da so čim novejšega datuma. Natečaj traja do konca decembra 1990, ponudbe pa zbirata pisarna ZKO, Japljeva 2 (Kavarna Veronika) in turistična agencija Integral, Titov trg 20. Kamnik. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 831-612, ZKO. Izvršni svet podpira ustanovitev družbe Na zadnji seji so se člani izvršnega sveta dokončno odločili, da podpirajo ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Velika planina - zaklad narave, podjetja za rekreacijo in gostinstvo kot temelj nove organiziranosti in povezovanja interesov na Veliki planini. Tako so se odločili na osnovi mnenja komisije, izvoljene na prejšnji seji, z namenom, da prouči nekatere dileme v zvezi s tem. Stol, kot predlagatelj pogodbe je izvršnemu svetu slednjo dal v presojo. K njej je potem izvršni svet dal nekatere pripombe. Tako sta sedaj spremenjeni in dopolnjeni 4. in 5. točka pogodbe. Po 4. točki je spisek osnovnih sredstev, opreme in nepremičnin (nekaj manj kot 8,5 milijona dinarjev) sestavni del pogodbe. Po ustanovitvi družbe namreč Stol premoženje po deležih razdeli na ustanovitelje, družbenike. V osnovni kapital spada tudi planinska koča na Veliki planini, ki jo je v družbo vložil Pionir iz Novega mesta. Vloženi deleži družbenikov se lahko zvišajo. O posameznih zviševanjih vložkov enega ali več družbenikov, se slednji dogovorijo na skupščini. Člani izvršnega sveta so med drugim še sklenili, da bo izvršni svet pristopil k sklenitvi pogodbe po ustrezni opredelitvi občinske skupščine glede reševanja razvoja Velike planine in povezovanja interesov na tem prostoru v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Izvršni svet bo skupščini predlagal sklep, da občina Kamnik kot družbenik soustanovi družbo z omejeno odgovornostjo, za sklenitev pogodbe pa skupščina pooblašča izvršni svet. R. G. la. Za nekatere primere bo treba razmisliti še o možni spremembi dolgoročnega plana. Urbanistični inšpektor je, kot že večkrat, opozoril, da trenutno še vedno ni učinkovitih sredstev za preprečevanje črnograditeljstva. Po novih zakonih ne bo več ustavitvenih odločb, ukrepanje bo ostrejše, vendar, dokler nove zakonodaje še ni,... Da pa je inšpekcijska služba učinkovita, so pokazali z rušenjem objekta Piccolino, ki je občino sicer stalo okrog 50.000 dinarjev (rušenje je opravilo Komunalno podjetje kot najboljši ponudnik). Člani izvršnega sveta so ob tem priznali, da je bil ta primer pravi preizkus tudi v zavesti ljudi, ki so z opozorili in zahtevami za odstranitev tudi sami pomagali do rešitve. Na seji so ponovno opozorili, da bi se tudi izvajalci črnih gradenj morali držati predpisov, ne le investitorji (to prihaja do izraza pri primeru Cotman, kjer je več izvajalcev). Sklenili so tudi, naj bi v bodoče v proračunu zagotovili sredstva za učinkovito delo urbanistične inšpekcije. ROMANA GRČAR OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Rdeti križ Kamnik prizadetim ob poplavah!_ Občinska organizacija RK Kamnik se je neposredno po vodni ujmi, ki je močno prizadela prebivalce in povzročila veliko škode, aktivno vključila v zbiranje in razdeljevanje pomoči. O tem smo v zadnji številki Kamniškega občana že poročali. Najnovješi podatki, do 21. novembra, prikazujejo, daje Občinska organizacija RK zbrala in razdelila že naslednjo pomoč: 1. Denarje bil razdeljen krajanom v višini 152.865,00 din, 2. Že razdeljena pomoč v prehrani in drugem materialu je bila naslednja: 162 kg jabolka za ozimnico 1380 kg krompirja 360 kom sveža jajca »S« Jata Duplica 12 kompletov odeje, rjuhe, prevleke za blazine 8 kom odeje 32 parov nepropustni škornji topli Borovo 10 kom. trenerke, hlače, pulover 56,40 kg sir trapist 4 kom divani 1 kom peč za etažno centralno 1 kom termoakumulacijska peč 1 kom betonski električni mešalec 1 kom štedilnik - plinski 1 kom rabljena spalnica - z omaricami, kavč, stare vzmeti Iz skladišča občinske organizacije Rdečega križa: več kot 300 kg uporabnih oblačil - porabniki pridejo vsako prvo in vsako tretjo sredo od 15.-17. ure in sami izberejo šc uporabna oblačila. Po razdelilniku je bilo razdeljeno živilo za krmo živine: 300 kg Podvolovljek 720 kg Litija 200 kg Brežice 1200 kg Mozirje Nadaljevanje na 5. strani Boni o aktualnih uprašanjih V petek, 16. novembra, je občinski odbor zve/.e borcev NOV Kamnik organiziral pogovor o aktualnih vprašanjih sedanjega časa, o spremembah, ki nastajajo v naši družbi, o pojavih, ki želijo spremeniti oziroma razvrednotiti vlogo in pomen NOB in o vseh vprašanjih, ki neposredno zadevajo življenje in vplivajo na aktivnost članov ZB. Posvet je imel namen seznaniti člane ZB tudi z nekaterimi drugimi konkretnimi in dati dogovore na mnoga pereča vprašanja. Udeležba na posvetu je bila številna, udeležili pa so se ga tudi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, predsednica izvršnega sveta Marija Sitar in nekateri drugi. Na posvet je prišel tudi predstavnik republiškega odbora ZZB Lado Pohar, kije govoril o mnogih vprašanjih in tudi odgovarjal na postavljene dileme in probleme. Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, je prisotne seznanil s ciljem pogovora in z željo, da bi to prispevalo k enotnemu pristopu pri reševanju številnih nakopičenih problemov in zagat, ki zaskrbljujejo članstvo ZB. Lado Pohar je govoril o svojih pogledih na nekatere mednarodne razmere, ki imajo posreden vpliv tudi na naše notranje razmere. Posebej je razpravljal o razmerah v Jugoslaviji, o zapletih med republikami, o organiziranih napadih na Markoviča in nekaterih pojavih, ki razbijajo našo enotnost oziroma grozijo s spopadi. Obširneje je izpostavil problem slovenske suverenosti in samostojnosti, hitre zasuke politične koalicije v gledanjih in pristopih k plebiscitu. Značilni so pritiski na Demos in tudi nepripravljenost za sodelovanje med strankami, kar vnaša med ljudi nemir in razdvojenost. Ustavna razprava je bila sedaj potisnjena v drugi plan. V preambuli predloga ustave želijo izključiti vlogo NOB, še več, v posameznih akcijah želi vladajoča koalicija to obdobje enostavno zbrisati in ga enačiti z izdajalsko vlogo domobranstva, itd. Člani ZB naj se zato v vseh okoljih aktivno vključijo v javno razpravo o novi ustavi in s konkretnimi predlogi vplivajo na končni tekst ustave. V nadaljevanju je Lado Pohar opozoril tudi na pripravljeno izjavo izvršnega odbora ZZB NOV Slovenije, ki jo bodo poslali predsedstvu, skupščini in izvršnemu svetu Slovenije. Med ostalimi vprašanji izjava ugotavlja: - da ZZB NOV Slovenije kot najširša družbena in nestrankarska organizacija podpira proces demokratičnih sprememb in krepitev slovenske suverenosti in državnosti, opirajoč se na pozitivno dediščino narodnoosvobodilnega boja, pri tem pa mora biti naš pogled usmerjen v prihodnost, - da se kot udeleženci skupnega osvobodilnega boja zavzemamo za sklenitev novega demokratičnega in enakopravnega dogovora o nadaljnjih oblikah skupnega življenja. Ne želimo podirati mostov, smo za strpnost in trezen premislek ter enakopraven dialog brez groženj in pritiskov. Le v kolikor ne bo mogoče preseči dosedanje krize v Jugoslaviji, smo za miren in dogovorjen izstop, takšen, ki ne bo povzročal novih kriz in konfrontacij, - da dosežemo o vseh ključnih vprašanjih čimvečjo narodno enotnost. Nismo za zaletavo politiko, ki povzroča napetosti, smo za pomiritev in spravo, toda ne tako, ki hoče doseči, da z opravičevanjem zvestobe fašističnim zavojevalcem hkrati nalaga odgovornost vsem udeležencem NOB za posamezne v vojni vihri storjene napake in nerazumne poboje po končani vojni. Borci zato ne pristajamo na poizkuse odstranjevanja vsega, kar spominja na oboje za osvoboditev Slovenije, - da borci podpiramo osnovne opredelitve, vsebovane v osnutku ustave. Tvorno in ustvarjalno bomo sodelovali pri dokončnem oblikovanju predloga tega dokumenta. Ugotavljamo, da osnutek ne zagotavlja osnove za urejanje položaja žrtev fašističnega preganjanja, ne rešuje vprašanja zdravstvene in socialne zaščite niti ne opredeljuje odgovornosti za spominska obeležja in grobove borcev NOB, - da nismo za prenagle odločitve pri urejanju konfliktnih razmerij z vodstvom JLA, niti ne odobravamo postopkov armad-nih vrhov, ki si prisvajajo pravico političnega odločanja. Demilitarizacija je dolgoročno uresničljiv cilj v Sloveniji ob takih procesih v širšem okolju in ustreznih mednarodnih zagotovilih, - da republika Slovenija ob 50 letnici vstaje - 1991, dostojanstveno obeleži ta pomembni jubilej z ustreznimi manifestacijami v duhu pomiritve in sprave, s pogledom v prihodnost. V obširnejši razpravi so udeleženci posveta v celoti podprli predlagana izhodišča izjave. Prav tako pa je bilo v razpravi izrej no več kritike na pomanjkljiv sti, in premalo dejaven prisl ob zadnjih volitvah. Ugotovili? da je informiranost nezadostij da so nekatera stališča premi konkretna, kar člane ZB pri t hovem delu razorožuje. Posvet je izzvenel v skup zahtevo, da morajo tudi borci oblikovati našo prihodnost in smejo dopuščati, da se pri J vodno bolj razraščajo razprtije spori, ki že močno ogrožajo si vensko enotnost. STANE SIMŠ Haši prazaiki Bliža se vrsta praznikov in s tem vprašanja: kje in kako preživeti praznične dni ob zatonu starega in nastopajočega novega leta? Kako je s praznovanjem božiča, dneva republike in drugih državnih in cerkvenih praznikov. Za naše glasilo smo želeli zvedeti mnenje nekaterih slučajno zbranih sogovornikov. Draga Spruk, upokojenka, Kamnik »Naši prazniki, tako kot so, naj ostanejo. Božič se praznuje bolj kot družinski praznik. Praz- Dare Homar, 30 let, zaposlen, samski, Vrhpolje »Kje bom praznoval novo leto se še nisem odločil. Verjetno ga novali smo ga tudi do sedaj. Ta dan se zberemo doma vsi skupaj z otroci in njihovimi družinami. Novo leto bova skupaj z možem Francetom preživela doma. Želim si samo zdravja in miru. Tega želim tudi vsem drugim ljudem po širnem svetu.« Matjaž Burkeljca, 21 let, pred poroko, z otrokom, oba nezaposlena, Kamnik »Novo leto bom praznoval kar doma. Oba z bodočo ženo sva nezaposlena. Denarja nimava. Končal sem šolanje, se izučil za bom preživel skupaj s prijatelji v zaključeni družbi. Naši prazniki so kar pravšnji, 29. november, ki se sedaj praznuje, nas spominja na nedavno preteklost osvobodilne vojne, čeprav se gledanje na to praznovanje spreminja. Božič, kot cerkveni praznik pa so ljudje slavili že tudi do sedaj in je prav, da ne delamo nobenih razlik, saj je to praznovanje močno zakoreninjeno med ljudmi.« Alojzija Babnik, 42 let, ekonomski tehnik, zaposlena, poročena, 2 otroka, Godič »Pri velikih družinah nam prazniki pridejo še kako prav. Tedaj se družine bolj združujejo, preživimo doma, tudi v preteklosti smo jih. Božič praznujemo od nekdaj, saj nam veliko pomeni, enako velja za bližajoči se dan republike. Če bo vreme primerno, se bom v teh dneh mogoče podala na kakšen sprehod v naravo, sicer pa bomo v družinskem krogu prav zadovoljni.« Franc Spruk, 27 let, samski, zaposlen, Hrib »Novo leto bom preživel v Čatežu. Ta praznik nejvečkrat preživim v družbi s prijatelji in znanci. letu bom preživel doma, v družinskem krogu. V preteklosti smo ga večkrat praznovali na raznih srečanjih. Prosti dnevi bodo marsikomu omogočili uresničitev različnih želja, saj bo več dni prosto. Menim, da bo te praznike večina preživela doma, v krogu domačih. Sicer smo praznovanja pri nas prevečkrat skomercializi-rali. Ljudje praznujejo državne in cerkvene praznike po svojem prepričanju in to je pravilno. Prazniki naj bi ljudi združevali med seboj.« Simona Hren, 15 let, 1. razred ekonomske srednje šole v Kamniku, živi skupaj s svojo mamo v Kamniku »Novo leto bom preživela doma, skupaj s svojo mamo in ver- vseh vernih, ki so ga slavili vsa leta, sicer vedno bolj kot družinski praznik. Dan republike naj ostane, sicer bolj v republiških okvirih. Če se bodo razmere kot kaže spreminjale, bi za nas bil pomembnejši drugi dan tega praznovanja, npr. datum osvoboditve Ljubljane.« Brane Potočnik, 37 let, poročen, obrtnik, 4 člani družine, Stahovica »Delo, ki ga opravljava z ženo, ne dopušča veliko življenja v ožjem družinskem krogu. Zato bomo novo leto preživeli doma, skupaj z otroki. Prepričan sem, da bomo ta in tudi druge praznike vedno bolj preživljali doma, ker se gospodarske razmere še poslabšujejo. Nobenih pomislekov nimam o praznovanju dneva republike ali božiča. Kar naj ostane tako.« Praznovanje novega leta bo kot kaže letos minilo bolj v družinskih okvirih, manj hrupno in razgibano, bolj resno, ki v prejšnjih letih. Sličnost odgovi rov napeljuje na misel, da nism preveč veselo ljudstvo ali pa s razlogi kje drugje. Strah za jutri nji dan in verjetno še kateri druj vzroki? Gotovo pa taka anketa ne m' re dati odgovorov, ki bi jih sme posplošiti. STANE SIMŠI< 11« ■' elektrikarja telekomunikacij, odslužil vojaški rok, sedaj pa ... Po mojem mnenju naši prazniki ustrezajo. Prav je, da praznujemo tudi dan republike in božič, ki smo ga praznovali že tudi do sedaj. Zame in za mojo družino bi bilo najlepše praznovanje novega leta, če bi dobil sebi primerno zaposlitev. Prijel bi za kakršno koli delo.« saj nas sicer zaposlitev v tem ovira, oziroma imamo premalo časa za bližnje. Praznovanje npr. dneva republike naj ostane, čeprav smo v zadnjem času priče tolikim spremembam, da jim komaj sledimo. Božič ljudje vedno praznujejo, tudi poprej, ko je bil to delovni dan. Novo leto bomo pričakali doma, v krogu družine. Imamo najmlajšega člana, ki je star komaj leto in pol. Doma je lepo.« Rezka Slapnik, upokojenka, Šmarca »Praznike bomo preživeli doma, tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Te praznike največkrat Božič smo pri nas praznovali bolj v družinskem krogu in prav je tako. Praznovali smo ga žc tudi vsa pretekla leta. Dan republike je zame sicer dela prost dan, pri meni pa nima posebne notranje veljave. Ta praznik je v jugoslovanskih razmerah pomemben, pomemben pa bo ostal - tudi za nas Slovence, če bomo našli razumno pot našega nadaljnjega skupnega življenja.« Peter Plevel, upokojenec, Kamnik »Letošnje praznike ob novem jetno s prijateljico Bernardo. Do sedaj sem novo leto največkrat proslavljala doma in vedno sem bila zadovoljna. Ostalih praznikov po mojem ni potrebno spreminjati. To velja za 29. november, ki nas spominja na preteklost. Božič pa nam veliko pomeni kot praznik družinskega snidenja.« Peter Fischer, 50 let, zaposlen, poročen, 4 člani družine, Zapricc »Praznovanje novega leta bomo imeli doma. Finančne prilike Klub poslancev SDP Kamnik Na konferenci občinske organizacije STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE so bile pri klubu poslancev SDP občine Kamnik oblikovane naslednje sekcije: SEKCIJA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ s člani: IVO PIRC, HORST HAFNER, TONE PENGOV, PETER SITAR, BORIS ZAKRAJŠEK SEKCIJA ZA KOMUNALNO IN PROSTORSKO VPRAŠANJE TER EKOLOGIJO s člani: VLADIMIR BREZNIK, MARJAN KRIŽNIK, MARJAN URH SEKCIJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN VPRAŠANJA OTROK IN DRUŽINE s člani: BRANKO BOŽIČ, CVETKA CVEK, IVAN JUSTINEK, BOŽO P1LEJ, MARTA ŽERKO SEKCIJA ZA OBRT IN ZASEBNO PODJETNIŠTVO s člani: JANEZ PERŠIN, DANIJEL ARTIČEK, MIRKO FORNAZARIČ, BORUT PEKLAR SEKCIJA ZA TURIZEM s člani: ANTON IPAVIC. KOSTJA BIZJAK, MATIJA JENKO, SLAVKO RIBAŠ SEKCIJA ZA KMETIJSTVO s člani: JOŽE SEMPRIMOŽ-NIK, BOŽO BREZOČN1K, ALOJZ FRANC, JOŽE HRIBAR, IZTOK JURANČIČ SEKCIJA ZA JAVNE FINANCE s člani: MILAN MARI-NIČ, BORIS BAVČAR, IVAN ROJC, ANGELCA ZA-LOKAR SEKCIJA ZA NOTRANJE ZADEVE IN LO s člani: MARJAN PLAHUTN1K, DANIJEL KUZMA, JANEZ MALEŠ, VINKO POLIČNIK SEKCIJA ZA JAVNO UPRAVO s člani: VINKO GOBEC. IVAN KRIŽNIK, FRANC SVETELJ, KONRAD VAVPETIČ SDP bo o vseh pomembnih vprašanjih, ki jih bo obravnavala skupščina skušala dobiti čim bolj verificirana mnenja in stališča, ki naj bi jih poslanci SDP predstavili in zagovarjali na sejah skupščine. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE V KAMNIKU bodo marsikoga odvrnile do obiskov v dragih lokalih. Srečanja v družinskem krogu znajo biti enako mikavna, kot v družbi s prijatelji in znanci. Tradicija božiča se ohranja pri ZAHVALA Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik, izreka zahvalo LIKOVNI SEKCIJI KAMNIK (mlajšim članom) za podarjenih 48 risanih izdelkov. Delegatsko vprašanje in odgovara Krajani Godiča iz novega na-I selja ob cesti proti Brezjam od-! ločno protestiramo proti širitvi obrtne dejavnosti v omenjenemn stanovanjskem naselju. Gre za širitev obstoječih obrtnh delavnic Petek Maksa in Cotman Igorja. Prvi opravlja mizarsko, drugi pa avtomehanično dejavnost. Vprašujemo, zakaj se pri izdelavi lokacijske dokumentacije v celoti nc upošteva odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP-ih), ki ga je sprejela SO Kamnik 5. novembra 1987. Ne moremo se strinjati s to gradnjo zaradi neustrezne infrastrukture - predvsem ceste. Cesta Mekinje-Godič je prepovedana za tovornjake, razen za lokalni dovoz, cesti Po-djelšc-Brezje in Godič-Kršič sta široki 4 m. Sprašujemo, kako bodo pri vsem tem ogroženi naši otroci, ki hodijo v šolo v Mekinje, Kamnik oziroma v Stranje. V tem naselju je 26 majhnih in šoloobveznih otrok. Cesta je zelo nevarna zaradi velikih prekoračitev hitrosti, sedaj pa se bo z omenjeno dejavnostjo promet tovornjakov še bistveno povečal. Ker se lokacijska dokumentacija še pripravlja - soglasje KS za cesto in za objekt sta neveljavna, se je že K). 9. 1990 začela črna gradnja omenjene delavnice za popravilo tovornjakov. Sporna je tudi cesta, za katero so naročene izme-re. Inšpekcijska služba je bila obveščena o črni gradnji 10. 9. 1990 in je tudi ukrepala. Investitor pa del ni ustavil, ampak pospešeno gradi kljub večkratnim intervencijam inšpektorja za urbanizem. Zahtevamo, da inšpekcijske služ- be postopajo po zakonu in uporabijo vsa zakonita sredstva za ustavitev omenjene črne gradnje. Menimo, da do sedaj ni bilo uspeha in vprašujemo, na kakšen način se lahko ustavi takšna gradnja. Vprašanje je postavil na 3. seji delegat Miha BABNIK. Odgovor sta posredovala INSPEKTORAT Investitor Cotman Igor, Stahovica, Godič 86, je pri Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik naročil izdelavo lokacijske dokumentacije št. 64/90 in sicer za dograditev avtomehanič-nc delavnice in nadzidavo v stanovanjske namene na zemljišču s pare. št. 155/3 in 155/9 k. o. Godič, vendar je investitor začel prehitevati z gradbenimi deli, še predno je bila lokacijska dokumentacija sploh zagotovljena. Na osnovi prijave somejaša investitorja dne 10. 9. 1990 je urbanistični inšpektor še istega dne opravil inšpekcijski ogled in ugotovil, da je investitor izvedel izravnala dela — dovoz zgornje plasti prsti - za nameravano gradnjo avtomehanične delavnice brez vsakršnega izdanega dovoljenja. Urbanistični inšpektor je investitorju ustno ustavil vsa začeta gradbena dela in ga napotil na Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Investitorje takoj ustavil gradbena dela. Po opravljenem ogledu in zaslišanju stranke na zapisnik je bila izdana odločba št. 356-60/90 z dne 14.9. 1990 (vrnjena povratnica z dne 18. 9. 1990) - ustavi- tvena in napotitvena. Toda omenjeni investitorje ob koncu tedna nadaljeval z gradbenimi deli - izkopal je dve jami tlorisne izmere 3 m x 3 m, globine 2 m za točkovne betonske temelje in gradbeni inšpektor je 16. 9. 1990 na zapisnik ustavljal gradnjo. Po telefonski prijavi soseda Burja Staneta je v petek 21.9. 1990 urbanistični inšpektor na zapisnik investitorju ponovno ustavljal gradbena dela — izkop štirih jam na severni in južni strani zemljišča v razmaku 15 m za betoniranje točkovnih temeljev. Investitor je bil na zapisniku opozorjen, da v kolikor bo nadaljeval z gradbenimi deli, mu bo urbanistični inšpektor izdal odločbo, s katero bo investitorju naložena obveznost, da odstrani vsa gradbena dela, ki jih je dotedaj izvedel. Na tem mestu je treba poudariti, da urbanistični inšpektor v danem primeru ukrepa v skladu s 3. odst. 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki določa: če investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu iz prvega odstavka tega člena (izdani ustavitveni odločbi) ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oz. ne priglasi nameravane graditve, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oz. del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje. Urbanistični inšpektor je po »tridnevnem premoru« investitorju dne 25. 9. 1990 ponovno ustno ustavljal gradbena dela in dva dni kasneje je bila zoper investitorjevo gradnjo izdana od-stranitvena odločba (povratnica še ni vrnjena). Toda investitor se kljub vsem poprejšnjim izrekom ustavitve gradnje in izdani odločbi ni zmenil za vsa posredovanja urbanistične inšpekcije, saj je ves konec tedna nadaljeval z deli. V ponedeljek, 1. 10. 1990, je bilo ugotovljeno, da je investitor ustavil z gradnjo in pri ogledu je bilo moč ugotoviti, da je investitor na točkovnih temeljih zabeto-niral nosilec iz krivljenega železja ter vmesni del zemljišča med severnimi in južnimi temelji ter nosilci splaniral z gramozom. Predmetna zadedva Cotman Igorje še toliko bolj kočljiva, ker je kljub vsem ukrepom urbanistične inšpekcije investitor nadaljeval z gradbenimi deli, po obstoječi zakonodaji pa ni drugačnega načina prisilnega ukrepa ustavitve gradnje kot je izrek odločbe - odstranitev objekta ali del objekta, ne glede na gradbeno fazo. Po drugi strani je investitor imel že ves čas namen graditi avtomehanično delavnico tlorisne izmere 16 m x 16 m, maksimalne višine slemena objekta do 12 m in te svoje odločitve tudi pri zaslišanju ni nikoli skrival. Ravno ob zapletanju postopka pri pridobivanju soglasij in mnenj, potrebnih za izdelavo lokacijske dokumentacije, je videl edino možnost, da kljub vsem urgencam krajanov zaselka in ukrepom urbanistične inšpekcije pospeši začetna gradbena dela in na ta način »izsili« postavitev omenjenega objekta. Upravna izvršba bi bila v sedanjem stanju, kakršno je, za investitorja najugodnejša, namen ukrepa pa bi bil vendarle dosežen, kar bi bilo v skladu 1. odstavka 273. člena Zakona o splošnih upravnih postopkih, in sicer zasutje točkovnih temeljev in betonskih nosilcev, ki se nahajajo v izkopnih Odmevi, polemike, kritična mnenja... Tožba sv. Jurija Nihče se ne zgane, ne Zeleni, ne gradbeniki, ne šefi kabinetov. Zato kot občan čutim dolžnost, da izrazim ogorčenje, ker imamo ob novemu zdravstvenemu domu zopet eno tistih večnih gradbišč. Fantke, ki se igrajo s kopanjem jam in delanjem potičk bi morali poučiti, da z odlašanjem strokovnega odvodnjavanja »gradbišča« nastajajo dodatni javni stroški komunalnega opremljanja. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki ob deževju prihaja tod mimo. Inercija samoupravnih razmejitev oz. nerazmejitev odgovornosti je res neizmerna. Če bi imel možnost učinkovitega vpliva, bi ravnal tako, da bi tokrat te stroške plačal krivec sam. Nedolžni občan se niti ne zaveda, koliko neumnih, nepopravljivih odločitev skuša proračunski esteblišment omiliti iz naslova NJEGOVEGA proračuna. Od tod med drugim tudi pritiski na povečanje davčnega bremena, kajti na ta način za raz-vojno-ckološki dinar praktično ne ostane nič. Estetske škode niti ne računamo, ni pa več daleč čas, ko bo tudi ta prišla do veljave. Poslanci torej pozor! Marljivo je treba zasledovati poskuse, ko se bo skušalo nekako mimogrede v razne sanacijske načrte vriniti tudi javno financiranje ureditve blatne greznice pri zdravstvenem domu. ter se truditi, da stroške te ureditve poravna krivec sam. Cenejša alternativa za družbo bi bila, če bi tu še vedno bil travnik, ki bi vzbujal prijetne estetske učinke, dajal kmetom donose in ne povzročal dodatnih komunalnih stroškov. Ali nc bi bilo bolje, če bi s pripravo zemljišča za graditev pričeli šele tedaj, ko se obeta možnost za strnjen potek graditve? Pa tudi, ali mora bogsigavedi kakšen objekt res stati tu, v neposredni bližini zdravstvenega doma in šole, s čimer hi imeli zopet eno neprimerno prometno vozlišče več? ■ V času angleškega dramatika Shakespeara - so obiskovalci gledališč lahko izrazili svojo nezadovoljnost z uprizoritvijo igre tako, da so na oder metali gnila jajca. In igralci so se zamislili nad svojo igro. Vslcd tega bi morda pomagalo, če bi odgovornim na njihove pisalne mize zlili kakšno vedro vode, ki ob nalivih redno preplavlja cesto med zdravstvenim domom in srednješolskim centrom ali nasuli na mizo mastne ilovice iz kupov, ki leže na nekdanjem travniku. Pa tudi gimnazijci, kot bodoča intelektualna elita, kakor tudi etični zdravstveni delavci, se ne bi smeli sramovati protestnega pohoda pred občino ali vsaj protestne note, naslovljene na odgovorne. B. Z. Kamu stari zdravstveni dam? Predno so začeli graditi novi zdravstveni dom. so po Kamniku krožile vesti, da bo potem stari zdravstveni dom lahko na voljo številnim društvenim organizacijam, ki nimajo primernih prostorov. Mišljeni so bili predvsem telesnokulturni klubi, ki še sedaj »domu-jejo« v kleteh, pa seveda zveza za telesno kulturo; ta je po sili razmer zasedla prostore ob telovadnici (poleg starega zdravstvenega doma), ki so sicer tej telovadnici nujno potrebni za hrambo najnujnejšega telovadnega oz. športnega orodja. Novi zdravstveni dom je, z velikim finančnim naporom vseh ljudi na Kamniškem, končno zgrajen. V starem zdravstvenem domu pa začuda za skoraj nobeno telcsnokulturno organizacijo kar naenkrat, tudi sedaj, ni več prostora. Pravijo, daje že ves poln. SKoraj polovica je šla za knjižnico, dobršen del ostalega pa je zasedlo (s kakšno pravico?) zdravstveno zavarovanje, čeprav je imelo poprej na Medvedovi dokaj lepe prostore, ki sedaj samu je jo. Tudi socialno skrbstvo se je preselilo tja. pa naslednik starega sindikata - svobodni sindikati, bivša ZSMS, čeprav ima v Bcrgantovi hiši lepe prostore, taborniki, ki so imeli prostor že na kopališču, in tako naprej. Številni prizadeti se sedaj sprašujejo, kdo naj bi vse tc prostore dodeljeval? Je to kakšna komisija, ki jo je imenovala že prejšnja monopolna oblast? Čc je to res. zakaj se to po volitvah ni spremenilo. Zakaj se za tak primer ne oblikuje n. pr. pri izvršnem svetu občine neka komisija, v katero bi predlagali svoje predstavnike od vsake, v občini zastopane stranke, to je od vseh delov našega prebivalstva. Seveda bo tako v to komisijo lahko izvoljen tudi marsikateri član morebitne dosedanje podobne komisije. Tako izbrana komisija naj bi sklicala še vse predstavnike zainteresiranih in potem demokratično in po stvarnih potrebah razdelila vse prostore. Mislim, da bi bilo edinole tako to pravično izpeljano. Tu bo potrebno gledati, da dobijo primeren prostor tudi številni v Kamniku na novo organizirani sindikati, pa nove politične stranke in seveda telesna kultura, saj je bilo tej v preteklih 50-letih, poleg starih političnih strank, tudi v Kamniku veliko odvzetega. Na primer: Telesna kultura je imela pred vojno v lasti čitalniško zgradbo, pa sedanji samski dom na Cankarjevi in telovadnico na prostoru sedanje Metalke in vse to ji je bilo nacionalizirano brez odškodnine. MILAN VVINDŠNURER mnenje in ugovor ob iianku Posajena Upa sprave Kamniško glasilo je objavilo 12. novembra 1990 med drugim tudi članek z naslovom Posajena lipa sprave. V času, ko se piše in govori o slovenski spravi, ko se sadijo lipe sprave, so se tudi Kamničani spomnili, da bi kaj takega morali imeti. To je vse lepo in prav. In kakor se pri vsaki stvari najdejo napake, moram o kamniški lipi sprave povedati svoje mnenje. Kaj je sprava, čemu sc o njej zadnje čase toliko govori, vemo. Kako jo ljudje sprejemajo, je pa vprašanje, na katerega nimam namena odgovarjati, čeprav sem prepričana, da so te lipe velikokrat le farsa in slepilo in nc pomenijo (kar bi morale) iskrenega dialoga med različno mislečimi. Da kamniška lipa sprave ne pomeni iskrenosti in kot taka nc vodi k spravi, to sem tudi prepričana. Na kamnu za kamniškimi Žalami v senci pokopališča piše: Karel Destovnik-Kajuh: Jaz bom še ostal, ti boš še živel, ker ne more misel spremeniti sc v pepel. in France Balantič: V sebi ne morem najti svetlobe, da vanjo potopil bi svoje srce, že davno oskrunil roke sem s smrtjo in vonjem trohnobe. Dva pesnika, dvoje misli, ki se ne moreta »spremeniti v pepel«, ker sta vklesani v kamen. Kajuh - partizanski pesnik, borben in udaren, svetel v svojih napovedovanjih... Balantič, strt, brez svetlobe, v sebi nosi smrt in vonj trohnobe... Vsak. ki bo postal ob tem kamnu, bo pomislil: »Komu so namenjeni ti verzi? Rodovom, ki prihajajo, rodovom, ki bodo po teh besedah sodili našo spravo.« Partizanska borbenost in svetloba ter bolestna smrt na drugi strani. Kdo ne najde v izboru teh verzov ironije, ki postavlja našo spravo na trhla tla? Ali nas je svetla Kajuhova misel s partizani pripeljala v svetlo prihodnost? Kaj pa Balantič? So v njegovih pesmih samo smrt in trohnoba? Če je to res. potem odkriva »kamen sprave« z verzi pesnikov neresnice o naši preteklosti in sedanjosti. Sprašujem, kdo je izbral verze za kamniški spomenik. Ni prav. da se je v spomenik vklesalo Balantičeve verze, ki tja ne sodijo. Vem. da v Balantičevi poeziji mogoče najti verze, ki bi bili primernejši za je spomenik sprave. Pesnik je bil z vsem srcem Kamničan. zato bi morali nameniti Kamniku njeeovo lepšo in svetlejšo misel. TILKA JESENIK, sestra pesnika Franceta Balantiča jamah, z gramozom in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Igor Cotman je dne 9. 5. 1990 zaprosil Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik za informacijo o možnosti posega v prostor - gradnja avtomehanične delavnice z nadzidavo v stanovanjske namene na pare. št. 155/3 k. o. Godič, ki je v njegovi lasti. Glede na pozitivno lokacijsko informacijo, ki je pogojevala velikost objekta z obstoječo zasedenostjo parcele ob pridobitvi pozitivnih zakonskih soglasij, je investitor dne 25. 3. 1990 naročil izdelavo geodetskega posnetka ter dne 8.6. 1990 izdelavo lokacijske dokumentacije. Predvideni poseg v prostor obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, kot vrste prostorskih izvedbenih aktov, kateri povzemajo usmeritve dolgoročnega ter konkretizacijo srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik v prostorskem delu. Lokacija se nahaja v zazidalnem otoku z oznako 015/7 Kršič, za katerega so določeni stalni prostorski ureditveni pogoji. Namembnost zazidalnega otoka je določena za gradnjo individualnih stanovanjskih enot s spremljajočimi dejavnostmi, katero določa tudi vsebina dopisa št. 980/3-90 Projektivnega ateljeja iz Ljubljane kot strokovnega izdelovalca prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine. Zavod za urbanistično načrtovanje je dne 11.6. 1990 v postopku izdelave lokacijske dokumentacije z vlogo, ki je vsebovala tako tekstualni kot grafični del predvidenega posega v prostor, zaprosil na podlagi 56. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor za soglasja k lokaciji pristojne organe, organizacije in skupnosti, na njihovi osnovi pa izdelano LD predal investitorju, dne 9. 8. 1990. Ob tem velja opozoriti na vsebino 56. člena omenjenega zakona, ki sicer zavezuje pristojne organe, organizacije ali skupnosti, da morajo izdati soglasja najkasneje v enem mesecu po prejemu zahtevka za soglasje. Če sc v tem roku soglasja ne izda oz. ne odreče, se šteje, da je soglasje dano. Izdelovalec LD je z urgenco pridobil mnenje oz. soglasje KS dne 20. 7. 1990 ter na ta način omogočil »podaljšano eventuelno« razpravo v KS. Pri investitorjevi vlogi za pridobitev lokacijskega dovoljenja pri za urejanje prostora pristojnemu upravnemu organu, je bila lokacijska dokumentacija zavrnjena s priporočilom, da se le-ta dopolni z ozirom na požarno-var-nostne in sanitarno tehnične zahteve. V tem času je investitor pričel z gradbenimi deli navkljub opozorilu ter brez potrebnih dokumentov. Med postopkom dopolnitve oz. korekcije lokacijske dokumentacije je svet KS Godič s sklepom preklical prvotno že izdano svoje soglasje oz. mnenje ter izdelovalcu LD dal pobudo za ponovno proučitev že pridobljenih soglasij s strani KS. Glede na novonastala dejstva je bila dne 27. 9. 1990 predloka-cijska obravnava dopolnjene lokacije. Ugotovitve ter sklepi omenjene obravnave (zahteve po usklajenosti lokalnih interesov z interesi investitorja) ter s strani strokovnega izdelovalca prostorskih ureditvenih pogojev pridobljenega pozitivnega mnenja št. 980/2-90 k lokaciji, bodo predmet na-daljnega postopka. ZUim drugače Povečanemu in prenovljenemu Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, kljub lepšim in funkcionalnejšim prostorom vseeno še nekaj manjka. Pa ne toliko v samem domu, temveč zunaj, točneje od doma do Srednješolskega centra oziroma do semaforiziranega križišča. Manjka namreč VARNA POT, primerna tudi za vožnjo z invalidskimi vozički. Sedaj se morajo gojenci, ki gredo v mesto po raznih opravkih ali pa samo na daljši sprehod, takoj spoprijeti s klancem navzgor, nato navzdol po cesti, ki je že za normalen promet preozka in brez pločnika. Pri Srednješolskem centru naletijo še na »naravno oviro - jezero«, ki sega čez polovico ceste, včasih tudi čez celo cesto. Tudi pločnik, ki se tu začne, ni dosti uporaben zaradi napačno parkiranih avtomobilov. Ob vračanju v zavod pa se vse skupaj ponovi, vendar gre nazaj še težje. Gojenci in tudi spremljevalci so že utrujeni, v akumulatorjih ni več toliko moči in klanec le s težavo premagujejo. Pozimi pa je vse še težje. Upam, da se bo kljub težki gospodarski situaciji našlo še nekaj sredstev. Obstoječo cesto je treba primerno urediti oziroma narediti novo peš pot. PoB ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 OBVESTILO Obveščamo vse varčevalce, da je v Ljubljanski banki, Gospodarski banki d. d., PE KAMNIK na Titovem trgu 12 v I. nadstropju na novo odprto posebno okence za mladinsko varčevanje, kjer lahko izpraznijo hranilnike. Delovni čas: ponedeljek, od 8. do 18. ure torek, sreda, četrtek, petek, od 8. do 13. ure Hkrati pa tudi obveščamo, da je v I. nadstropju odprta tudi posebna blagaj- na za žiro račune. Delovni čas: vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. OBVESTILO Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo smeti in odpadke namesto 29. novembra 1990 odvažali v sredo, 28. 11. 1990, v petek, 30. 11. 1990, pa bomo smeti odvažali nespremenjeno, po veljavnem razporedu. Poplavljena krajevna skupnost Kamniška Bistrica Poplave v začetku novembra so v Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica povzročile zelo veliko materialne škode, k sreči ni bilo človeških žrtev. Nekatere vasi so bile odrezane in brez cestnih povezav, uničena so polja in vrtovi, voda je odnesla več gospodarskih objektov. Nekaj avtomobilov je končalo v gomili kamenja, blata in drugih naplavin. Škoda še ni ocenjena, je pa zelo visoka. To bo gotovo vplivalo na življenje krajanov in tudi na načrte krajevne skupnosti. O dogodkih v tistih dneh, škodi, reševanju ter o načrtih za saniranje smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Kamniška Bistrica Janezom Cevko in dipl. ing. Janezom Turnškoni, članom občinskega štaba CZ, sicer krajanom te KS. Beseda je tekla tudi o uresničevanju razvojnih načrtov oziroma vplivu poplav na realizacijo dolgoročnega razvoja KS Kamniška Bistrica. Sogovornika, ki sta bila vse dni najbolj aktivno vpeta v delo na poplavljenem območju in v organizirane akcije, ugotavljata, da so krajani kljub izredno težavnim razmeram ohranili mirno kri in preudarno reševali, kar se je rešiti dalo. V poplavah so bili zelo prizadeti na območju od Podgorniko- odsekov, voda je zasula struge in se začela razlivati. Promet proti Kamniški Bistrici je bil prekinjen. Deževalo je skoraj neprekinjeno ves dan. In 3. novembra... Najhujše se je v tej KS dogajalo od 2. do 3. novembra. Pod Kalenom in Sovražnim grabnom se je sprožil ogromen zemeljski Približno 250.000 kubikov zemlje oziroma skoraj cel hrib pod Kale nom (v smeri Krvavca) je zgrmelo v dolino Bistričicc ve hiše, Raščev trg. Županje nji ve, sotočje reke Kamniške Bistrice in Bistričicc, del Godiča, pod jezom pri Prodniku, najhuje pa je bilo ob gasilskem domu in celotni strugi do KI K. Hudournik Bistri-čica je vedno bolj grozil zaradi erozije na več kritičnih točkah. Tudi na drugih krajih je bila škoda velika. Kaj se je dogajalo 1. novembra? Voda je naraščala izredno hitro na predelu ob Marijini kapelici; reševati je bilo treba trafo postajo, most na cesti proti Okroglem. Zaradi hitre akcije je bila trafo postaja rešena. Postopoma, še istega dne, so bile omogočene tudi cestne povezave. Na drugih delih KS je odneslo več cestnih plaz (verjetno se je nad tem področjem utrgal oblak), ki se je, pomešan z vodo, premikal navzdol in pred seboj rušil vse pregra-je. Valil je ogromne skale — do 4 m3 velike. Vsi mostovi in brvi so bili porušeni, med njimi most proti Slatenšku, zasut je bil most proti Slevem. Vasi Okroglo, Kle-menčevo, Zakal in Slevo so bile odrezane. Na Zakal je bilo možno priti le iz kranjske smeri, iz smeri Šenturške gore. Po izjavi Slavka Kuharja je prvič počilo v zgodnjih jutranjih urah, 3. novembra, ko se je sprožil plaz. Valovi blata in kamenja so prihajali v polurnih presledkih. To je trajalo vse do dopoldanskih ur, ko se je stanje le nekoliko umirilo. Reševanje in pomoč? Krajevna skupnost je takoj 1. novembra aktivirala gasilce, civilno zaščito in druge. Reševanju so se pridružili vsi lastniki traktorjev in druge strojne opreme, primerne za reševanje. Že na začetku so se v reševanje vključili poleg domačinov tudi njihovi prijatelji in sorodniki ogroženih. Pri reševanju so sodelovali poleg gasilcev in CZ ter krajanov tudi občinski štab CZ, postaja milice, oddelek za LO občinske skupščine, elektro-enota Kamnik in drugi. Bilo je tudi nekaj težav v koordiniranju akcij, kar je bilo razrešeno že v petek zvečer na seji izvršnega sveta v Kamniku, kjer sta naša sogovornika poročala. Oddelek za LO je dal na razpolago več brezžičnih radijskih zvez. To je omogočilo reševanje tudi na odrezanih območjih. Zelo hitro se je v reševanje vključilo tudi Komunalno podjetje. Na sedežu štaba v gasilskem domu je kar vrelo. Reševanje se je izboljšalo tudi zaradi telefonskih povezanosti, ko je bila vzpostavljena začasna zveza. Kljub znatni strojni opremljenosti pa je bilo premalo nekaterih drugih naprav, ki bi omogočile učinkovitejše reševanje, kot npr. manjkalo je jeklenih žic ali vrvi, prav bi prišli vitli in manjše črpalke za vodo in seveda sredstva za zvezo, vsaj na začetku. V reševanje je bilo vključenih več kot 60 odstotkov vseh krajanov, zato tudi škoda ni bila še večja. Krajani in organizirane enote so v reševanje vlagali nadčloveške napore, zato so lahko kljubovali vodni ujmi. Skoraj 8 dni so prebivalci teh krajev živeli v izredno težkih razmerah, pa so bili kljub temu zadovoljni, ker so uspeli pomagati prizadetim. Uničeni in poškodovani vodovodi ... Večina vodovodov je bila uničenih ali močno poškodovanih. Nad 80 odstotkov krajevne skupnosti je bilo motene pri preskrbi z vodo. Komunalno podjetje je takoj pripeljalo okrog 1000 vodovodnih cevi s spojnim materialom in še danes, 15. novembra je ves poškodovani del vodovodov provizorično urejen. Nekaj lokalnih vodovodov bo najbrž težko obnoviti, ker del napeljave poteka pod plazom. Obnoviti bo treba približno 700 m primarnih in sekundarnih cevi, poseben problem pa bo oskrba z vodo v vaseh Zakal in Stolnik. Škoda, ki je nastala ob poplavah? Dejanska škoda je zelo težko ugotovljiva. Po oceni KS je minimalne škode za 800.000 din, ne upoštevaje nekatera popravila mostov, brvi, cest, čiščenje in zavarovanje strug Bistričice in Kamniške Bistrice in drugih pritokov. Precejšnja je škoda na nekaterih hišah, ki so bile zasute s prinesenim materialom drsečega plazu. Sreča v nesreči je bila v tem, da ni bil poškodovan noben stanovanjski objekt tako, da bi morali stanovalce preseliti. Izkušnje? Poplave, ki so prizadele območje Bistričice leta 1933, so bile podobne. Že tedaj so pri saniranju ugotovili, da bi v tej dolini morali postaviti 13 pregrad, kar pa ni bilo nikoli realizirano. Če bi bilo to napravljeno, bi zemeljski plaz, ki se je tokrat sprožil, ne Pri Pavlicu na Okroglem — na hišnem ometu je videti, do kam so bile hiše zasute z blatno gmoto narasla voda naredila ueliko škode todi tam, kjer jo še ni nikdar V Kemijski industriji Kamnik se ne spominjamo, da bi nas kdaj prizadela vodna ujma, kot nas je v dneh 1. in 2. novembra. Normalne in pričakovane poplave smo do sedaj imeli v našem dislociranem obratu v Skopicah pri Krškem. Na lokaciji v Kamniku pa so se težave z naraščajočo vodo pričele 1. novembra v zgodnjih jutranjih urah. Delavcem hidroenergetske centrale, ki smo jo bili prisiljeni izključiti vsled nanosov na jezu, so pomagali čistiti tudi vsi razpoložljivi gasilci in čuvaji. Prizadevanja so bila nekaj časa uspešna. jutranji povečani nalivi pa so povzročili še nove nanose štorov, vejevja in celih dreves, kar je povzročilo zmanjšanje propustnosti zajezitvenih naprav. V tej situaciji so bili delavci prisiljeni zapustiti naprave, ker bi bili v nasprotnem primeru življenjsko ogroženi. To je bil tudi začetek vdora vode v podjetje in znak za dodatno mobilizacijo članov CZ in drugih delavcev ogroženih proizvodnih obratov. Narasla voda je na severnem delu tovarne prebila betonsko ograjo in začela poplavljati obrate pirotehnike, črnega smodnika, M Velik jez v času poplav. t. *• ' ^ Foto: Božo Matičič aluminija, ter žagarski obrat in skladišče lesa. Da bi preprečili naraščanje vode za betonsko ograjo, smo bili prisiljeni na južnem delu tovarne eno polje ograje podreti, da je voda imela prost iztok. V posameznih proizvodnih obratih pa so člani CZ in prostovoljci reševali gotove izdelke, repro material in opremo, kar se je rešiti dalo. Neprekinjeno so delovale tri gasilske črpalke in črpale vodo iz poplavljenih pogonskih prostorov v pirotehniki in črnem smodniku. Navkljub vsem tem naporom nam nekaterih delov proizvodnih obratov ni uspelo v celoti obraniti pred poplavo, ker se nam je v nekaterih delih pojavila voda kot dvignjena podtalnica, in zalila pogonske kletne prostore in razvodne kinete. Podivjana voda pa tudi tokrat ni prizanesla našemu obratu v Skopicah. Zalitje tega obrata smo pričakovali, zato smo že v dopoldanskem času 1. novembra naročili, da začnejo iz najbolj izpostavljenih mest evakuirati material in opremo, predvsem elektro motorje in priročna dela-boracijska orodja. Vsa ta dela niso bila zaman, saj je voda zalila v celoti obrat ob 22. uri. Posledice tega neurja so bile vidne takoj naslednji dan, ko smo lahko prišli do posameznih objektov. Organizirali smo dve ocenjevalni komisiji, ki sta začeli delati takoj. Poleg tega so bile organizirane ekipe za razčiščevanje posameznih proizvodnih obratov in zajezitvenih naprav in komunikacij. Prav gotovo je bilo najtežje delo na razčiščevanju zajezitvenih naprav, kjer se je zagozdilo preko 200 m različnih odpadkov in dreves. Dela so potekala v izredno slabih vremenskih pogojih, in le veliki sreči v nesreči se moramo zahvaliti, da pri tem ni bilo človeških žrtev. Ko danes pregledujemo in ocenjujemo spiske poškodovane opreme, pomožnega materiala, surovin in gotovih izdelkov vidimo, kako hudo nas je prizadela ta naravna nesreča. Ocenjena škoda na lokaciji v Kamniku znaša 5,480.700,00 din in na lokaciji v Skopicah 1,379.585,00 din, skupaj 6,860.285,00 din. V tej vrednosti pa ni vračunan izpad proizvodnje za čas čiščenja in odstranjevanja posledic visoke vode. Obrat v Skopicah ne more začeti z redno proizvodnjo tudi v naslednjih dvajsetih dneh. Že tako skromne rezultate v letošnjem letu nam bodo posledice poplave še v znatni meri poslabšale. K. P. Tako velike skale - ob eni takih stoji 12-letni Janko Kuhar - s grmele s hribov v dolino Reševanje mostu v zaselku Klemenčevo in čiščenje ceste Bistričicf -Klemenčevo Vse foto: PH mogel imeti take rušilne moči. Da bi to preprečili vsaj za prihodnje, menijo v KS, bi morala OVS (območna vodna skupnost) in PUH (podjetje za urejanje hudournikov) zaradi erozije in stalnega poglabljanja rečne struge zavarovati obe dolini s kamnitimi bregovi in obrambnimi zidovi Pomoč krajanom Prizadetim krajanom je bila takoj nudena konkretna pomoč: hrana oziroma živila, oblačila in obutev. V tej akciji so se močno anagažirali občinski in krajevni odbor Rdečega križa, center za socialno delo in drugi. Pomoč je prihajala tudi preko poznanstev, od sorodnikov, ki pomagajo tudi pri saniranju zemljišč, odstranjevanju naplavin. Pomoč jc nudena tudi na druge načine. Denar priteka na račun RK. Sicer pa naj se krajani, ki jih je prizadela poplava, za pomoč obračajo na KŠ in na druge strokovne institucije, oziroma za to pristojne organe v občini. Vpliv poplav na uresničevanje razvojnih programov v KS Škoda, ki je nastala, še dolgo ne bo odpravljena. Krajevna skupnost bo zato večji del svojih sredstev uporabila za sanacijo razmer, za najnujnejša popravila, za izgradnjo in popravilo cest, za to, da bi čimprej normalizirala življenjske razmere. Zaradi manjših sredstev se bo nekoliko oddaljila izgradnja mrliške vežice. Prizadeta bo izgradnja primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja. Ti dve nalogi sta bili prednostni v tem razvojnem programu. Krajevna skupnost bo zaprosila za odlog plačil nekaterih že zapadlih obveznosti, zlasti za odlog ali oprostitev plačila sredstev za spremembo nemembnosti zemljišča predstavlja več kot polovico v enem letu zbranega samoprispevka. Poseben problem nastaja tudi zaradi v naslednjem letu iztekajočega se samoprispevka. Želje? Krajevna skupnost bo deloval z vsemi močmi in razpoložljivih sredstvi, da bi izredne razme' razrešili vsaj do začetka zim1 V to aktivnost bodo vključeni v odgovorni v KS in tudi širši Predsednik sveta KS upa, da b< do kos tem nalogam, vabi pa vs krajane, da se z vso vnemo loti) odpravljanja posledic narav« nesreče. Prepričan je, da bo K Kamniška Bistrica deležna tu' pomoči iz solidarnostnih srei stev. Vodna ujma jc odnesla tu' vso navlako, ki se je nakopičil tekom zadnjih let ob bregovih, J to odgovorni v KS predlagaj krajanom, da bi v prihodnje vi odpadne materiale odlagali fl zato določena mesta, pa tudi K< munalno podjetje naj bi poskrbi lo za redno odvažanje smeti odpadkov tudi iz bolj odročni krajev. Zaključek Zadnja poplava ali kar nara' na nesreča, ki nas je prizadeli pravi predsednik sveta KS Jane Cevka, je pokazala tudi vrsto z< lo dobrih strani našega življen Ponovno je v polni meri prišla i izraza solidarnost ljudi, da si me seboj pomagajo. Pokazala je fl izredno pripravljenost in poži tvovalnost ljudi, ki so sodclova v reševanju, sami pa so bili izp" stavljeni številnim nevarnostirf ki so brez najnujnejšega počitk in zadostne opremljenosti stori vse, da bi se življenje krajane' vrnilo v ustaljeni življenjski t tem. Krajevna skupnosti vsem, ki so krajevni skupno* Kamniška Bistrica tako ali dr« gače pomagali, iskreno zahvaljj je. Z njihovo pomočjo je laž gledati v prihodnost, ki bo sic« zahtevala še veliko več odrekl nja. V krajevni skupnosti so pr« pričani, da bodo vse zastavljen naloge kljub škodi v celoti ure! ničili, čeprav mogoče nekolik kasneje. STANE SIMŠIl ZAHVALA Za požrtvovalno pomoč pri ureditvi vodovoda in odtoka se iskreno zahvaljujemo Janezu Cevki, Francu Novaku, Milanu Trobevšku in bratu Ivanu Kregarju. HVALEŽNA DRUŽINA SPRUK, p. d. NA PUŠKI ZAHVALA Preskromne so besede, ki bi lahko izrazile zahvalo in hvaležnost ob nudeni in dani pomoči v času vodne stihije. Posebna zahvala pa je namenjena miličniku Matjažu Ravnikarju za hitro in požrtvovalno intervencijo. Obenem pa se želiva iz srca zahvaliti tudi sosedom in sovaščanom Stahovice, GD Kamniška Bistrica, GD Kamnik, GD Duplica, GD Tunjice, štabu civilne zaščite, SGP Graditelj, KS Kamniška Bistrica in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali ob tej hudi nesreči. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Hvaležna Milka in Jože Podgornik, Kamniška Bistrica 1 Rdeči križ Kamnik prizadetim oh poplauah_ Nadaljevanje s 1. strani 1980 kg Celje 2445 kg v občini Kamnik 15 kg vzorci za analizo porabnosti 6.860 razdeljena količina 3. Pripravlja sc šc naslednja materialna pomoč: 2500 kg jabolka za ozimnico 5500 kg krompir za ozimnice 400 kg semenski krompir ' 80 kg čebula 30 kg česen 505 kg bele moke 40 kg krušne moke 610 kg sladkorja 1200 kg pralni prašek delovne obleke 25 parov od št. 42 do 56 20 parov nepropustni topli škornji od št. 37 do 45 20 kompletov posteljnine, kavč, knjižna omara, šolska pisalna miza. Krmila za živino, kokoši, zajce 250 kg pšenice 250 kg koruze 50 kg otrobi 50 kg mlete koruze 30 kg briketi 10 kg ovsa 150 kg krmila za krave 50 kg BEK 1 V KS Perovo Smrečje in KS Kamniška Bistrica Gradbeni material: Za novo gradnjo hiše - nadomestna gradnja hiše in obnovo poškodovanih hiš: 6 ton cementa 4000 kg maltita 15 m' pesek za omete 1200 kg železo v palicah 120 40 kg železo v palicah 60 50 kom armaturne mreže 100 vreč apna 15 m' mivke 20 m1 pesek 140 m- strešne kritine 200 kom betonski zidni blok 20 cm 700 kom bet. zidni blok 30 cm 2000 kom modelarni blok 450 kom navadne opeke 40 m: obloge (parket, ladijski pod) 30 m2 talne ploščice 1 komplet garnitura za kopalnico 4. Evidentirane potrebe po gradbenem materialu - cement za: porušene mostove, poškodovane mostove, oporne in obrambne zidove hiš v KS: - KAMNIŠKA BISTRICA 37 ton - ČRNA (oporni zid) 5 ton - ČRNA (zajeta količina pod: Smrečje 3 tone - MOTNIK 3 tone - NEVLJE 15 ton - ŠAJNOVICA K) ton - TUNJICE 10 ton - ZGORNJI TUHINJ 4 tone - SREDNJA VAS 5 ton Darovalci denarne pomoči V tem času so na žiro račun RK Kamnik vplačali denarne prispevke (v dinarjih): 1. BOLJKA JANEZ, Ljubljana, 3.000,00 2 TRONTELJ TATJANA, Polhov Gradec, 500.00 3. SEVER PETER, Kamnik, 500,00 4. ZIMA LADISLAV in MILICA, Ljubljana, 500,00 5. RENOVA d.o.o., Domžale, 2.000,00 6. POGAČAR JOŽE, Bakovnik, 500,00 7. HOMAR MIRKO in TONČKA, Kamnik, 1.000,00 8. MARTINJAK K ATI. Homec VlII/a, 1.000,00 9. SEVER MARIJA, Žancerjeva 6, 500,00 10. Dr. MIRA ŽELEZNIK, Kamnik, 500,00 11. POZNIK MILICA, Kamnik, 1.000,00 12. OOS TOZD ELEKTRARNA MOSTE, Žirovnica, 3.000,00 13. LENIČ, Železniki, 100,00 14. CESTNO PODJETJE, Ljubljana. 100.000,00 15. KOROŠEC RUDI, Vipava, 500,00 16. BENO BRANKO, Domžale, 200,00 17. BERDAVA ROMAN, Domžale, 2.000.00 18. ZDS - OBČINSKI ODBOR - SDSS, Kamnik, 5.000,00 19. RAJ H SLAVKO, Kamnik, 1.500,00 20. DOLČIČ IVAN. Komenda, 5.000,00 21. LINDIČ SAŠA, Kamnik, 500,00 22. FRANC JANŠA, Kamnik, 1.000,00 23. ADRINEK JOŽE, Kamnik, 1.000,00 24. JERETINA DARINKA, Domžale, 500,00 25. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK, 3.000,0(1 26. BEVC MARJAN, Kamnik, 2.000,00 27. Mr. ph. MILIC TIBERMIL, Domžale, 5.000,00 28. KURALT TILKA, Ljubljana, 1.000,00 SIMŠIČ STANE in ANA, Kamnik, 1.000,00 PREŠERN ALBINA, Kamnik, 500,00 A. in B. MOŽINA, Kamnik, 500,00 GOLOB ZDUŠA, Kamnik, 1.000,00 KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA. 20.000,00 HUMAR MILAN, Kamnik, 1.500,00 O. R.O.d.o.o., Kamnik, 1.000,00 KRMAVNER SREČKO in SLAVKA, Komenda, 20.000,00 HLAČAR, Kidričeva 103, Mengeš, 1.000,00 PLEŠNAR JOŽE, Kamnik, 300,00 RDEČI KRIŽ KO RK, Križ, 9.033,00 RDEČI KRIŽ KO RK, Kamniška Bistrica - Spodnje Stranje, 4.055,00 - Stolnik, 6.890,00 - Kregarjevo - Zagorica, 5.800,00 Zgornje Stranje, 14.811,00 Županje njive, 8.600,00 AZUR d. o. o., Kamnik, 10.000,00 EVSTAHIJ MODER, Domžale, 500,00 KOPČAVAR TONE, Ljudmila, Kamnik, 1.01)0,00 RDEČI KRIŽ KO, Šmarto v Tuhinju. 36.110,00 MEJAČ VERA, Kamnik, 500,00 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. Iz Kozoroga Zaradi poplau manj odstrelu Podjetje za gojitev divjadi Kozorog se je s spremembo zakona o podjetjih sicer preimenovalo, ni pa še doseglo statusa, ki bi ga po njihovem mnenju moralo. Po vseh kazalcih bi jim namreč morali priznati status zavoda in jih glede na to, da pomeni njihovo gojitveno območje (z gamsi, jeleni, srnjaki, mufloni, kozorogi, ruševci in petelini vred) velik del naše nacionalne dediščine (prav tako kot na primer Triglavski narodni park), ne bi smeli puščati brez državnih dotacij. Tudi nemški lovci, teh je v Kozorogu največ, se vedno znova temu čudijo in pravijo, da imajo podobne ustanove pri njih tudi do 90 odstotkov državne pomoči, pravi direktor Jože Šašel. Dela na obrambnem zidu v Stahovici (nasproti Podgornikovih) kar hitro napredujejo. 46. VRHOVNIK STANKA in ANDREJ, Kamnik, 1.000,00 47. OBČINSKI KOMITE ZDS-SPD Kamnik, 5.000,00 48. HAMBERGE Dušan. Joži, Mengeš, 500,00 49. ŠIMENC RAFKA, Kamnik, 1.000,00 50. RDEČI KRIŽ KO, Duplica, 2.000,00 51. DOLENC ANTONIJA, Šmarca, 500,00 52. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, 65.000,00 Podatki potrjujejo, da so občani, organizacije, društva, KS, podjetja, obrtniki in drugi nesebično priskočili na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Pomoč še prihaja, darovalec pa bomo objavili v naslednjih številkah. Z bagrom čistijo strugo reke Kamniške Bistrice. Foto: Stane Simšič Občinska organizacija RK Kamnik se iskreno zahvaljuje vsem za humano pomoč in pripravljenost. Na ta način zbrana sredstva bodo omogočila hitrejše reševanje in odpravljanje posledic poplav. Občinska organizacija RK Kamnik V objavi seznama darovalcev denarja v prejšnji številki Kamniškega Občana je v tiskarni prišlo do napake v navedbi njihovega kraja, zato je te darovalec OO RK Kamnik ponovno uvrstila v današnji seznam darovalcev. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Rdeči križ sporoča: - Sovjetska zveza jc poslala prošnjo za pomoč v prehrani, oblačilih in drugem, za žrtve Černobilske nesreče. - Obč. org. RK zbira prijave za civilne in vojne internirance v Nemčiji. Potrebne obrazce je možno dvigniti v pisarni RK Kamnik in jih tam z vso ustrezno dokumentacijo tudi oddati. Obrazce - prijave, lahko dvignejo in oddajo tudi svojci, če osebno prosilcem zdravstveno stanje tega ne dopušča. - Italijansko predstavništvo nas jc obvestilo, da za to področje takih prošenj ne sprejemajo več, - Pisarna občinske organizacije RK Kamnik se bo kmalu preselila v nove prostore na Ljubljanski cesti št. 1- stari zdravstveni dom, v II. nadstropje, soba štev. 7, tel. 831-565. Podgornikovim v Kamniški Bistrici št. 1. je pomoč prišla še pravočasno, sicer bi jim poplava odnesla novo hišo. Vodni pritisk je že odnesel precejšen del temeljev in grozila je nevarnost, da se bo hiša prevrnila v strugo Konjšce. Le hitri pomoči, ki jo je organiziral miličnik Matjaž Ravnikar in nadčloveškim naporom gasilcev, ki so takoj prispeli na pomoč, gre zahvala, da so 1. novembra v neenakem boju s hudournikom uspeli odvrniti nesrečo in deloma preusmeriti ogromne količine vode.« Ohranili so nam komaj zgrajen dom in vedno se bomo s hvaležnostjo spominjali vseh, ki so nam tako požrtvovalno pomagali,« sta nam povedala oba Podgornikova! ZAHVALA Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi mogli izreči našo iskreno zahvalo vsem dobrim in požrtvovalnim ljudem, ki ste nam v hudih urah, v času poplav takoj priskočili na pomoč, bodisi z delom, organizacijo ali kakorkoli drugače. Hvaležne družine: BURJA, KUHAR in CEVKA s Klemenčevega Pri nas je Kozorog prepuščen lastni iznajdljivosti oziroma podjetnosti. Ob inflaciji in sedaj, ko je dinar podcenjen (Kozorog 80 odstotkov prihodka dobi z »izvozom«!) pa še posebej, se morajo dovolj podjetno obnašati, da preživijo skozi vse leto. Pri tem gre, po besedah direktorja Jožeta Ša-Šla, malodane že za neke vrste »čarovnijo«. Denar, ki ga zaslužijo v zadnjem kvartalu (od septembra do januarja, ko je lovo-pust) morajo namreč tako dobro obrniti, da preživijo tudi v naslednjih treh mesecih. Prva polovica leta je pri njih »suša«, ni dohodka, in v tretjem četrtletju komajda zlezejo na t. i. pozitivno ničlo. Nekaj dohodka imajo namreč tudi od prodaje malih fa-zančkov (približno 20 odstotkov) iz fazanarije, ki je ima Kozorog v Cerkljah. Ostalo dobijo v devizah od tujih lovcev, v večini Ko-zorogovih stalnih gostov. Gojitveno območje Kozoroga se razteza na 50.000 hektarih, v sedmih občinah, povsod imajo lovske koče, od tega jih je okrog 12 v naši občini. Zaradi racionalizacije so se odločili, da jih ponudijo v najem zasebnikom ali podjetjem. Dve od njih sta že v na- jemu, vendar pa je pri ostalih problem to, da so malo teže dostopne. Vse so namreč na višini 1000 metrov in več, do nekaterih vodijo le navadne kozje steze, vse je treba prenesti na ramah, zato je koče težko oskrbovati in popravljati. Nekajkrat letno za te namene najamejo tudi helikopter. »Tudi naše podjetje so na nek način prizadele poplave; v tistem času je bil odstrel vsaj za 10 odstotkov nižji. Prav pred prvim novembrom so v Kamniški Bistrici lovili Nemci, ki so bili potem kar nekaj dni odrezani od sveta. Precej škode pa je zaradi udorov tudi na lovskih in gozdnih stezah,« je povedal direktor in dodal, da bodo letošnji plan odstrela kljub vsemu realizirali. Omenil je še, da je čedalje več odškodninskih zahtevkov kmetov zaradi škode, ki jo naredi divjad na njihovih poljih. Sicer pa ima podjetje veliko stroškov tudi z nabavo krme. Letos je nameravajo odkupiti še okrog 165 ton za razvoz po loviščih in lovskih »štantih«, 100 ton odpadne pšenice pa rabijo za fa-zanarijo. R. G. Poplnua na Perouem Podivjana Kamniška Bistrica je prvega novembra zjutraj dobesedno preplavila pretežni del krajevne skupnosti Perovo, pred vodo pa niso bili varni niti drugi, od vodotoka bolj oddaljeni objekti, kjer je vse kletne prostore poplavila podtalnica. Najbolj je bila seveda prizadeta Kovinarska cesta. Hudourniška voda Bistrice je drla preko nje po vrtovih in travnikih, dvoriščih in celo kar skozi hiše proti Titanu in naprej skozi Svit, Donit in Alprem nazaj v strugo. Takšnega poplavljanja tega gosto naseljenega in industrijskega predela pravzaprav ne bi smeli dovoliti, predvsem pa bi morali na takšne visoke vode tudi računati. Marsikdo bo morda ob tem pomislil, da voda tu le ni bila tako razdiralna, kot v zgornjem toku, a vendarle: tudi tu je napravila ogromno škode, posledic te poplave pa morda še niti ne poznamo. Brez dvoma je poplavo na Pe-rovem povzročil slabo propusten Titanov jez, ki ga je povsem zabilo naplavljeno drevje in leseni deli mostov, ki jih jc odnašalo' v zgornjem toku Bistrice in njenih pritokih. Na takšno situacijo ni bil nihče pripravljen, voda pa si je seveda našla svojo pot tam, kjer je ni nihče niti v sanjah pričakoval. Svoje je dodala tudi nizka brezina med Svilanitom in Titanovim jezom, na katero so tukajšnji prebivalci stalno opozarjali, pa za njeno ureditev ni bilo nikoli denarja. Pri popisu škode je bilo ugotovljeno, da je bilo v krajevni skupnosti Perovo poplavljenih 38 zasebnih stanovanjskih hiš, 5 obrtnih delavnic, 3 kmetije in 13 kletnih prostorov blokov na Zikovi in Livarski ulici. Nekatere stanovanjske hiše imajo v kleteh urejene bivalne prostore, ki so bili zaradi vdora mulja in rečne vode močno poškodovani in bodo verjetno za takšno uporabo v bodoče neprimerni. Prebivalci hiš na Podlimbar-skega poti so lahko opazovali, kako je deroča voda mimo nosila razne sode z dvorišča tovarne Titan, ki so se prebijali proti Svitu in se ustavili na travniku med Svitom in Alpremom. Po poplavi je del zemljišča na tem travniku povsem ožgan od naftnih derivatov in drugih strupenih snovi, tako da se že po vonju in videzu opazi močno onesnaženje zemljišča in trave, še več pa bo pokazal vzorec zemlje, ki je bil odvzet za kemično analizo. Sode, ali so bili polni ali prazni pač nihče ne more dokazati, pa je seveda odnašalo tudi z drugih dvorišč, saj praviloma niso bili nikjer zavarovani in varno shranjeni. Ta vodna ujma je pokazala na mnoge naše napake in neprimerno ravnanje v vsakdanjem življenju. Predvsem pa nas je opozorila, da je narava močnejša od nas in daje ne bomo nikoli ukrotili in podredili, lahko se ji samo kolikor mogoče prilagajamo. IVANKA NOVAK TAIDA, d. o. o., Kamnik, Titov trg 22 vam nudi: , . , - MONTAŽO in ZAŠČITO telefonske inštalacije in naprav - PRIKLJUČITEV vseh tel. naprav - naredimo in priključimo vam HIŠNO CENTRALO (do 10 internih priključkov). Naročila sprejemamo po tel. 831-641, od 10. do 12. ure. Okrogla miza o kulturi Use zursti so pomembne -od klasike do alternative! Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Kamnika sta sredi meseca v dvorani nad Veroniko v Kamniku priredili okroglo mizo »Kritično o kulturi«, kjer so se pogovarjali delavci s področja kulture v občini in predstavnik z republike Tone Štcfanec, organizacijski sekretar ZKO Slovenije. Tema pogovora so bile nekatere dileme novega statusa kulture in še posebej zveze kulturnih organizacij, ki se po novem, ob razpadu sisa za kulturo, v občinah različno organizira. Odvisno pač, kako so se ZKO-ji v posameznih krajih povezali s krajem in njegovim kulturnim utripom. V razpravi je bilo opozorjeno še na večletne namere ZKO-ja po razširitvi na prireditveno posredovalnico, kar bi pomenilo zaposlitev še enega delavca. Osnovna dejavnost se je namreč tako razširila, da en človek komaj še zmore vse. Govor je stekel tudi o problemu mladinske kul- nova odkritja na malem gradu Kot je poudaril predsednik ZKO Kamnik, Iztok Lipovšek, se je ta ustanova znašla v nekakšni »pat poziciji« staremu predsedstvu je mandat potekel, nov se še ni konstituiral. Obstaja torej nekakšno brezvladje. Bila bi škoda, da bi ZKO iz kakršnihkoli razlogov zamrla, je pa res, da je njena perspektiva še dokaj nejasna, določiti ji bo treba novo vlogo in predvsem nov način financiranja. Če hočemo obdržati kulturo v občini in na neki doseženi ravni, je ne bi smeli prepustiti stihiji. Predvsem pa ne samo trž-nosti, saj se je do sedaj že mnogokrat potrdila, da raven potem hitro pade, so opozorili razpravljala na okrogli mizi. Ob tem so omenili Cankarjev dom, ki ima zelo drago vstopnino, pa se kljub temu še vedno 95-odstotno preživlja od republiških subvencij. Na novo bo treba vzpostaviti sodelovanje s podjetji, prejšnji sindikati so »preminuli«, tako v podjetjih sploh ni več ljudi, ki bi skrbeli še za kulturo. Gre preprosto za to, je poudaril sekretar ZKO Kamnik Tone Ftičar, da kljub vsesplošni krizi ne pozabimo na ohranjanje kulturne dediščine, ampak nasprotno, kakovostno stran kulturnega dogajanja še okrepimo. Prostor moramo odpreti za kulturni utrip, pa naj gre za domačo kulturno dejavnost ali za gostovanja tujih umetniških skupin. In kdo bo poslej tisti, ki naj bi zagotavljal osnovne pogoje za delovanje amaterske in druge kulture v občini, so se spraševali sodelujoči na okrogli mizi, še zlasti, ker sisa za kulturo ni več? Za to mora poskrbeti izvršni svet oziroma njegov resor za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Prav na slednjega so se obrnili kamniški kulturniki z enim največjih probemov - kamniško »nekulturno kulturno dvorano«. Ko je Kino podjetje Kranj, bivši najemnik kino dvorane, prekinil pogodbo s KIK-om (lastnikom dvorane), so obenem »zagrozili«, da bodo iz dvorane pobrali tudi svoje stole, če jih kamniška kultura odkupi. Znano je, da kultura dvorano »krvavo« potrebuje, čeprav bi jo, kakršna je sedaj, bilo treba temeljito obnoviti. Zlasti oder že dolgo ne zadošča gledaliških normativom - zato v Kamniku tudi nimamo več gledališkega abonmaja! Pravi škandal je, da kamniška kultura in Kamničani sploh, nima svoje dvorane, je dejal eden od raz-pravljalcev in tudi omenil, da so bivšo čitalnico pred vojno zavedni Kamničani sami zgradili, vanjo so vložili svoj lasten denar. Kulturnega delovanja v občini ne bi smeli prepustiti stihiji in delovanju zagnanih volonterjev. Osnovni pogoj za nastope je ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS ... Do nedelje, 2. decembra je v Razstavišču Veronika odprta razstava perorisb slikarja in kiparja Petra Jovanoviča na temo pesmi Franceta Balantiča Razstava je posvečena spominu pesnika ob 70-lctnici njegovega rojstva Sreda, 5. december '90 ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Otvoritev razstave 60 let PD BAJTAR-Velika planina Razstava bo odprta do 12. decembra Petek, 7. decembra '90 ob 19. uri Velika dvorana Doma kulture (Kina Dom), Kamnik DOBRODELNI KONCERT PIHALNE GODBE SOLIDARNOST KAMNIK Izkupiček bo namenjen v poplavah prizadetim vrtcem in šolam Dirigent Franc Lipičnik Torek, 11. decembra '90 ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik TORKOVE BESEDNE IGRARIJE Tema: DARILA Petek, 14. decembera '90 ob 19. uri Dvorana Veronika, Kamnik JUBILEJNI KONCERT ŽePZ SOLIDARNOST Kamnik ob 15-lctnici delovanja Zborovodkinja Olga.Štele Sobota, 15. decembra '90 ob 19. uri Dvorana Kulturnega doma v KOMENDI REVIJA MALIH VOKALNIH SKUPIN GORENJSKE Sodelujejo skupine do okteta iz sedmih gorenjskih občin NAPOVEDUJEMO: Sobota, 22. decembra '90 ob 20.30 Športna hala, Kamnik JUBILEJNI, XX. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK z dirigentom Tomažem Habetom in solisti Po koncertu boste ob zimzelenih melodijah simfoničnega orkestra lahko tudi zaplesali in sproščeno dočakali »novoletno« jutro. Ker je število miz oz. mest omejeno, priporočamo, da pohitite s prijavami! Informacije in predproclaja vstopnic: ZKO, Japljeva 2 (Kavarna Veronika), tel. 831-612! ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 Popravilo gospodinjskih aparatov, pralnih strojev, bojlerjev, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam! V Galeriji »Veronika« so Kamničani modrovali o kulturi. Foto: Božo Matičič zgledna dvorana. KIK pa se po zagotavljanju nekaterih dogovarja z zasebnikom, ki bi dvorano vzel v najem in vanjo prinesel zabavno življenje - različnega žanra. Zaradi tega bi odstranil stole in v dvorano namestil mize. Kamniški kulturniki menijo, da je to treba preprečiti. Kljub vsemu stvari ni modro tako zaostrovati, nasprotno, treba bi bilo združiti vse moči, da Kamnik dvorano obd/ži, s stoli ali mizami! Poiskati bo treba kompromis, predvsem pa zagotoviti, da bo dvorana polno izkoriščena, da bo kamniški kulturni utrip živahnejši kot sedaj; mrtvilo je treba preprečiti, tudi z zabavnim programom. Za nas so pomembni vsi, ki kakorkoli delujejo v kulturi, ki se ukvarjajo s katerokoli smerjo - od klasike do folklore, od zabavne glasbe do alternativnih glasbenih in ostalih smeri. Nihče nima prednosti, vsa področja so pomembna,« je poudaril predstavnik republiške ZKO in pri tem dejal, naj ZKO ostane prostor za vse ljudi, ki jim je kultura pri srcu. Ne le za tiste, aktivne, ampak tudi za vse, ki hodijo na razstave, predstave, berejo knjigo, .. Ideologija naj se v čim večji meri ogne kulturi! Organiziranost zveze bo po občinah zelo različna, odvisno od interesov ljudi in njihovega sodelovanja. ture, ki je po šolah prepuščena iznajdljivosti mentorjev, že nekaj časa pa se kaže tudi pomanjkanje gledališke literature za amaterska gledališča. Z enakim problemom se srečuje tudi godba na pihala. Predstavnik odbora za kulturo pri izvršnem svetu, Janez Maleš, je k razpravi o kulturi dodal že nekaj časa znano dejstvo, da je Kamnik kulturno tako bogat, da je že reven. Namreč, za tako bogat kulturni spomenik je vedno premalo denarja, da bi zadostoval za ohranjanje bogate kulturne dediščine. Kljub vsemu pa jc kulturna skupnost v občini uspela marsikaj obnoviti - od orgel na Svetem Primožu, oltarja v Glavarjevi cerkvi, frančiškanskega samostana, knjižnice,... Torej, nekaj se le dela v kamniški kulturi, je dejal, ni vse tako malo vredno, kot bi nekateri radi prikazali. Manj uspeha je bilo pri Arboretumu, kjer so republiške ustanove vedno le obljubljale pomoč, te pa še danes ni od nikoder. Vse prevečkrat se v občini tudi zgodi, da kulturnikov o kulturnih zadevah nihče ne vpraša. Pri tem je omenil Boljko in prekinitev pogodbe z njim, kamniško mestno jedro, kjer ima kultura najmanj besede. Tudi pri kul-turno-prireditveni posredovalnici, ki bi vsekakor pomagala tudi k turistični popestritvi mesta, ni bilo dosežena namera. R. GRČAR Ali veste za letošnje arheološke najdbe na kamniškem Malem gradu? Arheologi Zavoda za spomeniško varstvo Kranj so našli 15 staroslovanskih grobov, ki pomenijo najpomembnejše arheološko odkritje nekaj zadnjih let v Kamniku. Skupaj z lani odkritim skeletom so prvi arheološki dokaz, da so v Kamniku živeli stari Slovani. Letos so arheologi naleteli tudi na več najdb iz 13. st., pri obnovi kapele pa se je pokazala njena prvotna oblika. O tem in še marsičem sem se pogovarjala z Milanom Sagadi-nom, arheologom iz kranjskega spomeniškega varstva, ki vodi arheološka izkopavanja. Vabim vas na kratek zgodovinski potep po Malem gradu. Celoten kompleks Malega gradu iz 12. st. je bil po romanskem vzoru sestavljen iz treh delov: osrednji obrambni stolp, grajska kapela in palacij (bivalni objekt). Najprej se ustavimo pri obrambnem stolpu. Tu so pred 12. leti začeli prva sanacijska dela na nevarno se kruše-čem stolpu. Pri tem so odkrili, da je bil stolp, ki je služil kot ena izmed utrdb v mestnem obzidju, sezidan na temeljih starejšega grajskega stolpa. Zidovi stolpa so debeli 3,5 m. prvotno pa je bil visok od 20 do 30 m. Arheologi želijo obrambni stolp prekriti in v njem urediti manjšo muzejsko zbirko. Drugi del, kapela, predstavlja enega najzanimivejših arhitekturnih spomenikov v Evropi. Na njej potekajo stalna obnovitvena dela. Sedaj mojster Pelko z Bleda obnavlja rušeči se zunanji obodni zid kapele. Pri tem se je pokazalo prvotno obzidje kapele v obliki stolpa, ki je bilo tanjše in na lesenih konzolah. Pozneje so ga prezi-dali z debelejšim. V palaciju, severovzhodnem delu grajskega kompleksa, potekajo dela tretje leto. Palacij je bil zgrajen v dveh fazah, prvotno konec 12. st. v smeri vzhod-zahod. V začetku 13. st. pa je bil v smeri sever - jug zgrajen večji, z debelejšimi zi- dovi, ki se je samo delno pokrival s starim. Tu so našli ožgana leseno stropno konstrukcijo palacija iz 13. st., pod katero je bila kašča. Do danes so se v zemlji ohranili ostanki prosa, pšenice, graha, ovsa. Pa še druge najdbe iz 13. st.: streme, ostroga, sulica, več črne kuhinjske keramike, pa preluknjan rimski novec iz 4. st. n. št., ki je verjetno služil kot okrasek. Očitno je bil palacij uničen v velikem požaru v 13. st. in ga po tistem niso več obnavljali. V tem delu Malega gradu so tudi najzanimivejše letošnje najdbe. 15 staroslovanskih okostij iz prve polovice 9. st. V grobovih je bilo le nekaj grobnih pridatkov - trije bronasti obsenični obročki in bronast prstan. Po velikosti grobišča (priakujejo, da bodo našli še okoli 30 grobov) gre sklepati, da je šlo za manjšo staroslovan-sko skupnost. Otroci (5) so pokopani ob severovzhodnem robu grobišča, grobovi pa se gostijo proti kapeli. Arheologi domnevajo; da bodo med izkopavanji pri kapeli našli še eno izredno zanimivost: ostanke staroslovanske cerkve iz 9. st. Zakaj? Prva polovica in sredina 9. st.. iz katere so skeleti, je že čas pokristjanjevanja Slovanov, s tem pa zidanja cerkva in grobišč okoli njih. In še ena domneva: prvotna zavetnica grajske kapele je bila Sv. Marjeta, to pa je značilno za cerkve, ki stojijo na temeljih prazgodovinskih cerkva. Simboliza-cija boja dobrega z zlim, se pravi krščanstva s poganstvom. Ali je možno, da je bila grajska kapela sezidana na temeljih staroslovanske cerkve? Ali so Kamniku dali ime že Stari Slovani, ki so živeli na kamnitem Malem gradu? Izkopavanja bodo arheologi čez zimo prekinili. Letošnje najdbe so senzacionalne za zgodovino Kamnika. Drugo leto se nam obetajo nova odkritja, ki bodo pomagala sestavljati mozaik zgodovine mesta Kamnik, z njimi pa nova vprašanja. JASNA LEVC Od kuncertu do koncerta Ob izteku poletja, natančneje 10. septembra, smo Liraši zakorakali v novo pevsko sezono, ki bo po številu in raznolikosti koncertov še bogatejša od lanske. Ne dvomimo, da bo tudi uspešna, čeprav smo izgubili nekaj pevcev, ki so nam dolga leta pomagali. Namesto njih je v naše vrste prišlo par mladih in svežih glasov, profesor Vremšak pa jc poskrbel še za večjo barvitost zbora, saj nam na koncertih pomaga tudi nekaj izkušenih pevcev iz Komornega zbora RTV in Ljubljanske opere, ki s svojimi močnimi in čistimi glasovi dajejo zboru tisti zven, ki ga je nekoč že imel. Na žalost pa je to le začasna rešitev, medtem ko naši pozivi novim pevcem v glavnem ostajajo brez odziva. In kaj ste letos, naši zvesti poslušalci, že imeli možnost slišati? Priredili smo tri koncerte sakralne glasbe z navdihom narodnega izročila in remiscencami (element umetniškega dela, ki motivno spominja na drugo umetniško delo) na religioznost. Prvič smo nastopili v grobeljski cerkvi, ki vedno znova dokazuje svojo akustičnost in dejstvo, da v njej lahko nastopajo le zbori z izdelanim programom, saj se prav zaradi idealnih pevskih pogojev vsaka napaka še prej pokaže. Nas je maloštevilno poslušalstvo toplo sprejelo, za kar gre zasluga tako izbiri programa, kot izvedbi. V Kamniku je bil obisk boljši, kar pomeni tudi to, da naša publika, kljub vsem težavam in problemom, ki nas peste, še ni zapu- stila. Zadnjič pa smo pesmi, kot so Jutro - Vasilija Mirka, U kvoštr b' rada šva - gorenjska narodna v Maroltovi priredbi, predstavili v Šmartncm pri Litiji, kjer smo gostovali 29. septembra. Že 5. oktobra je v organizaciji Lire nastopil v Kamniku zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca, pod vodstvom Jožeta Ropitza. Pevke in pevci so nam vrnili obisk, nastopili pa so z izredno domiselno izbranim programom, saj se je klasika prepletala z narodno glasbo, domovinskimi pesmi in cerkveno motiviko. Če omenim le Mozartovo - Ave ve-rum, Gobčevo priredbo - Da bi biva liepa ura in Vremšakovo priredbo - Pojdam v rute, bo ljubiteljem zborovske glasbe jasno, da je program »pisan na kožo« mešanemu zboru. Že 19. oktobra smo spet nastopili z novim programom. Res ni bil daljši od štirih pesmi, vendar sta vsaj prvi dve, v priredbi našega zborovodje prof. Sama Vrem-šaka, zahtevali zvrhano mero zbranosti, in potrpežljivosti, vsaj na vajah. Profesor ju je priredil na besedili Silvana Sardenka in Srečka Kosovela. Nismo delali napak, tako kot tudi drugi nastopajoči ne. Da pa je bila zasedba res več kot elitna, zagotavljajo imena mezzosopranistke Eve Novšak Houška, tenorista Marjana Trčka, pianista Vlada Mlinarica, violista Milcta Kosija, dirigenta Tomaža Habeta, Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, vokalne skupine AVE in Dekliškega zbora KD Domžale. Zbrali smo se v počastitev 60-letnice Sama Vremšaka, plodovitcga skladatelja, pevca, zborovodje in profesorja na visoki šoli. Kamničani smo mu lahko hvaležni za njegovo delovanje na glasbenem področju, ki ga ni nikoli pogojeval z materialnimi nadomestili, za kar smo mu še posebej hvaležni njegovi pevci - Liraši. V dolgih letih je ta zbor uspešno vodil, tudi po tujih deželah, ki so lahko prek slovenskih pesmi spoznavale našo domovino in njeno kulturo. Na tem mestu naj omenim le stilne koncerte, kot so: Adamičev koncert. Večer v čitalnici, Maroltov, pa Prelov-čev koncert, Slovenska vojaška pesem skozi stoletja, Slovenska romantika in še bi lahko našteval ... Po tem, zadnjem koncertu, pa smo pričeli z vajami, na katerih pripravljamo program za Stilni koncert božičnih pesmi. Naj izkoristim že kar to priložnost in vas 28. decembra zvečer povabim v farno cerkev na Šutni, kjer vam bomo zapeli božične pesmi Glej zvezdice božje. Sveta noč. Tam stoji pa hlevček, Poslušajte vsi ljudje, Adeste fideles (Poslušajte verni). Kaj se vam zdi pastirčki vi in druge. Naš program bo z orglami spremljal organist Hubert Bergant, ki bo v odmoru zaigral tudi solistično točko. MATIC ROMŠAK CTAMIZ Mengeš TAMIZ — podjetje z več kot 40-letno tradicijo v izdelovanju unikatne notranje opreme za reprezentančne objekte doma in v tujini nudi zaposlitev: vodji del v mizarskih delavnicah - obratovodja K sodelovanju vabimo inženirje ali tehnike lesarstva z mizarskimi izkušnjami v izdelavi pohištva po naročilu in z organizacijskimi sposobnostmi mizarjem širokega profila K sodelovanju vabimo mlajše mizarje z izkušnjami ali brez, ki žele sprejeti in osvojiti veščine in znanje starejših sodelavcev. Zaposlitev bo vezana na projekten način dela. Vse, ki jih sodelovanje zanima, vabimo, da svoje lastnoročno napisane vloge pošljejo na tajništvo podjetja Tamiz, Blejčeva 46, 61234 Mengeš. 0 izgradnji telefonskega omrežja u občini Že v prejšni številki glasila Kamniški občan smo objavili, da bo na območju centrale Bakovnik do konca leta 1990 dobilo telefonske priključke 1113 novih naročnikov, v januarju in februarju 1991 pa še nadaljnjih 748 naročnikov. Veliko je vprašanj glede izvedbe priključkov, čc naročniki po že sklenjenih pogodbah za izgradnjo primarnega omrežja na obročno odplačevanje še niso plačali celotnega pogodbenega zneska. Priključeni bodo vsi naročniki, tudi tisti, ki še niso plačali vseh mesečnih obrokov. Pogoj pa je. da redno plačujejo obroke vsak mesec, skladno s sklenjeno pogodbo. Finančna služba redno dnevno evidentira vsa plačila naročnikov. V primeru, da naročnik ne bo plačeval mesečnih obrokov po pogodbi, bo PTT podjetje Ljubljana nerednemu plačniku odzvelo telefonski priključek. Po plačilu vseh pogodbenih obveznosti, bo naročnik lahko ponovno dobil telefonski priključek, vendar bo moral predhodno PIT podjetju plačati tudi vse stroške ponovne priključitve. Cena telefonskega priključka je sestavljena iz: 1. Prispevka za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja (primarno omrežje) - 11.123,00 din plačila v enem obroku - 12.550,00 din plačila v šestih obrokih Ta prispevek se povečuje v odvisnosti od podražitev po podatkih SZG in IGM Slovenije 2. Prispevek za razvodno naročniško omrežje (sekundarno omrežje) Ta prispevek se bo zaračunal naknadno, na osnovi celotnih dejanskih stroškov izvedbe. Končni izračun stroškov za centralo Bakovnik bo pridobljen v novembru, ker dela še niso v celoti končana. 3. Stroški priključitve, ki jih zaračunava PTT podjetje Ljubljana ob priključitvi. Od 1. 11. 1990 dalje je cena priključitve 720,00 din in je tudi odvisna od podražitev. 4. Stroški izvedbe notranjega priključka Obveščamo vse nove naročnike, da je izvedba notranjega TF priključka, t. j. od omarice na fasadi pri zemeljski napeljavi oziroma od priključne doze pri zračni napeljavi, pa do telefonskega aparata, v organizaciji naročnika. Ta notranji priključek lahko izvede PTT podjetje Ljubljana neposredno ob priključitvi, lahko pa ga izvede druga zato usposobljena strokovna oseba. V primeru, da se nov naročnik prijavi za pridobitev telefonskega priključka na območju, kjer je primarna in sekundarna mreža že zgrajena (primer centrale Bakovnik), bo služba PTT podjetja ugotavljala tehnično možnost priključka. Podatki o številu novih naročnikov do 10. 10. 1990: - centrala Bakovnik 1861 priključkov - centrala Center 946 priključkov - centrala Stranje 398 priključkov Opozarjamo vse tiste, ki bi še želeli pridobiti telefonski priključek na območju centrale Center (KS Center, Mekinje, Sela, Nevlje, del Zapric, del Novega trga, Tunjice, Srednja vas), da to storijo takoj, ker je na razpolago le minimalno število priključkov. Dne 16. 11. 1990 je bila v prostorih PTT podjetja Ljubljana komisijska izbira najugodnejšega ponudnika za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja na območju centrale Center in del na območju centrale Stranje. Na območju centrale Stranje se bo zgradil samo tisti del omrežja, ki je pogojen z izgradnjo optičnega kabla za povezavo centrale Center in centrale Stranje. Upravičenost te gradnje je bila obravnavana na skupnem sestanku dne 8.11. 1990 med predstavniki Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik, predstavniki Izvršnega sveta in strokovno službo PTT podjetja Ljubljana. V letošnjem letu, v kolikor bo ugodno vreme, bomo pričeli z deli na kabelski kanalizaciji v Maistrovi, Medvedovi in Cankarjevi ulici in polaganjem optičnega kabla za povezavo med centralama Center in Stranje, vključno z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja, ki sovpada s traso optičnega kabla. Investitor polaganja optičnega kabla je Podjetje za PTT promet Ljubljana, investitor izgradnje krajevnega kabelskega omrežja pa Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. Trase razvodnega omrežja v mestnem jedru bodo morale biti vsklajenc z zahtevami revitalizacije. Planirana finančna sredstva za izgradnjo KKO Center in del KKO Stranje v letu 1990 Razpoložljiva finančna sredstva Plan priliva do konca 1. 1990 Dodatno zbrana finančna sredstva od naročnikov na področju centrale Bakovnik din 13.200.000,00 1991 s pogojem, da bodo enake prispevne stopnje kot Skupaj Plan priliva v 1 v letu 1990: 1. Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča din 1.476.000,00 2. Prispevek iz proračuna din 13.586.700,00 3. Krajevni samoprispevek za 5 mesecev din 2.300.000.00 4. Prispevek novih naročnikov za KKO v letu 1991 Planirano 700 priključkov a 15.000,00 din 10.500.000,00 Skupaj Predračunske vrednosti za izvedbo del: A. CENTRALA CENTER 1. Kabelska kanalizacija - Maistrova. Medvedova. Cankarjeva - Kamnik-Vrhpolje 2. Rekonstrukcija delilnika ATC Kamnik 3. TT omrežje K - 1, Streliška, Zapricc, Kidričeva din 27.862.700.00 din 2.505.000.00 din 2.687.000,00 din 688.000,00 din 758.000.00 4. TT omrežje K - 2. Tunjiška mlaka, Tunjice din 2.195.000.0(1 5. TT omrežje K - 3. Mekinje, Novi trg. Center din 344.000.00 6. TT omrežje K - 4. Jeranovo, Mekinje, Zduša, Nevlje, Briše din 3.321.000,00 7. TT omrežje K - 7, Žcbljarska, Titov trg, Tomšičeva, Tunjiška din 1.047.000,00 8. TT omrežje K - 8, Tuhinjska dolina. Markovo, Vir, Sela, Trobclno din 5.035.000.00 B. CENTRALA STRANJE 1. Kabelska kanalizacija centrale Stranje din 370.010,00 2. TT omrežje K - 1 Stranje, Županje njive. Stahovica. Kamniška Bistrica din 2.380.013,00 3. TT omrežje K - 1 Godič, Kršič, Vodice, Brezje din 865.045,00 4. TT omrežje K - 2 Stranje-Smrečje. Črna din 2.260,032,00 Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik in PTT podjetje Ljubljana bosta odločala, katero smer bomo gradili glede na razpoložljiva finančna sredstva. V zgornjih vrednostih niso upoštevani stroški nabave kablov, ker so ti v glavnem že nabavljeni. Združevanje finančnih sredstev KS za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja (nerevalorizirane vrednosti) Stanje na dan 30. 9. 1990 din 4.700.000.00 din 2.500.000.00 din 6.000.000,00 Krajevna skupnost potrebno dejansko % nakazati nakazilo 1. Črna 131.781,90 - 0 2. Duplica 497.867,40 424.440,20 85 3. Godič 146.936,50 128.050,60 87 4. Kamniška Bistrica 451.429,60 131.000.00 29 5. Nevlje 304.317.20 214.506,20 70.5 6. Podgorje 196.379,70 - 0 7. Sela 141.506,40 — 0 8. Srednja vas 107.804,60 93.707,20 87 9. Šmarca 314.019,90 - 0 10. Tunjice 99.808,30 86.733,90 86,9 11. Volčji Potok 62.024,90 39.544,10 63 12. Vranja Peč 30.999,40 26.980.60 87 13. Mekinje 199.067.60 157.365,90 79 14. Novi trg 74.946,30 65.345,00 87 15. Perovo 619.000.70 100.000,00 16 Na osnovi podatkov računovodstva KS pri SO Kamnik bodo morali na območju KS Center in KS Zaprice naročniki dodatno plačati tisti del finančnih obveznosti, ki bi jih obe KS morale plačati za izgradnjo KKO (0.9%), če bi bil sprejet krajevni samoprispevek: KS Center - revalorizirana vrednost na dan 30. 9. 1990 din 2.807.129,50 KS Zaprice - revalorizirana vrednost na dan 30. 9. 1990 din 2.659.385,80 JANEZ TURNŠEK, dipl. ing. gr. 0 meščanski korporaciji u Kamniku Nadaljevanje iz prejšnje številke Zadnji načelnik in predsednik Meščanske korporacije in njenega gospodarskega odbora je bil Ivan Benkovič. kmet in tesarski mojster iz Novega trga št. 24. ki je umrl lani. V svoji zapuščini je ohranil večino arhiva Meščanske korporacije tik pred drugo svetovno vojno in po njej. poskrbel je za starejši arhiv, da je bil opravljen popis vseh listin in dragocenih predmetov ob nemški okupaciji, ves ostali še ohranjeni arhiv pa je bil oddan v Državni arhiv Slovenije, kjer je shranje-nin pet svežnjev. Ves ta arhiv je služil za raziskavi dr. Vlada Va-lenčiča Bistriški gozd in kamniški meščani, objavljenem v Kamniškem zborniku leta 1957 in dr. Boža Otorcpca Privilegijska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528. objavljenem v Kamniškem zborniku leta 1958. Obe razpravi izčrpno opisujeta celotno zgodovino mesta Kamnika in obenem Meščanske korporacije. Veliko podatkov za ta prispevek je vzetih tudi iz upravnih in sodnih spisov ter omenjenih zapisnikov in Pot ekskurzije tleja posestva Mi'- i •ščanske korporacij?; o Višinska kots >» Piaomg a. Cerkev t Znamenje a čozdna đrei/esn/ca\ OHiciHcuciislu) skica. drugih listin, ki se še nahajajo pri pravnih naslednikih bivših solastnikov Meščanske korporacije. ZAKLJUČEK Danes, praktično po petdesetih letih, se ponovno sprašujemo, ali je agrarna reforma, ki se je poldrugo stoletje v socialističnem duhu izvajala na posestvu Meščanske korporacije, dosegla svoj namen. Koliko je s tem mesto Kamnik pridobilo ali izgubilo? Z gotovostjo lahko trdimo danes, da smo se glede gospodarjenja s to posestjo po drugi svetovni vojni lahko zelo veliko naučili, zlasti pa spoznali, kako se ravna z zemljišči, čc nimajo pravega lastnika in gospodarja. Pašniki na primer, ki so bili pred drugo vojno polno obremenjeni in izkoriščeni, so danes skoraj docela zaraščeni, na njih pa si na račun nekih namišljenih pravic prilašča vso pašo nekaj posameznikov. Dohodek od gozda, ki je nekoč služil obnovi in razvoju starega mestnega jedra in drugim javnim delom, odteka drugam. Nikdar se tudi ni vedelo, kdo gospodari z družbenimi zemljišči v samem mestnem jedru in na Žalah. V Stahovici na bivši korporacijski žagi, kjer je bilo nekoč zaposlenih najmanj sto domačinov, je danes ekološko sporna predelava kalcita, ki zaprašuje in uničuje vso dolino, delovna sila za to proizvodnjo pa se vozi v glavnem od drugod. In še in še bi lahko naštevali, a naj bo dovolj. Petinštirideset let je dovolj dolga doba. da tudi čas ovrednoti dobro in slabo ter da sc vse stvari postavijo na svoja prava mesta. Upam, da smo sc tudi Kamničani iz zgodovine česa naučili in da si bomo končno nehali žagati vejo. na kateri sedimo že od pamti-veka. Namen lega prispevka ni samo kritika preteklosti, pač pa tudi napotek, da pri popravljanju krivic iz preteklosti, na temeljih, ki so nam jih dovolj trdne postavili naši predniki, zgradimo tudi sami kaj pametnega. Saj kot pravijo modri ljudje; dobrin našega sveta nismo podedovali od naših prednikov, pač pa smo si jih izposodili od naših vnukov. Konec IVANKA NOVAK Vzroki za (prva) gospodarsko zaostajanje Kamnika Vzroke za gospodarsko nazadovanje mesta Kamnik je treba iskati v času srednjega veka, in sicer predvsem zaradi nazadovanja trgovine. Povedati moramo, da so bili vzrok gospodarskega propadanja Kamnika nazadovanje trgovine s Hrvaško in Ogrsko, odvrnitev trgovskega prometa od Benetk in nazadnje opustitev tuhinjske ceste konec 17. stoletja. Obširneje pa bomo spregovorili o zadnjem omenjenem vzroku, torej o tuhinjski cesti in njenem koncu. Že v srednjem veku so se s trgovinsko dejavnostjo povezovala večja ozemlja oz. meščanska naselja, kar je z gospodarskega vidika delovalo združujoče. Trgovci so s svojim blagom morali na posameznih relacijah uporabljati določene ceste, po katerih so morali skozi razne milninske postaje, kakor tudi skozi določena mesta, ki so se pri tem gospodarsko okoriščala. Da bi lahko na določeni cesti pobirali mitnino ali druge davščine (za kar je uporabljen izraz »prisilnost« oz. obveznost ceste), je bilo treba pridobiti dovoljenje od vladarja in podporo mestnega gospoda. Fevdalci so s svojih utrjenih sedežev dominirali nad cestnim omrežjem, s čemer so lahko odpirali in - ali zapirali posamezno cesto. Med takšnimi gospodi je pomembno vlogo na Kranjskem v začetku 13. stoletja igrala rodbina Andechs-Meran-cev, ki je vladala od Motnika in Trojan do Kranja s središčem v Kamniku. Za razvoj mesta sta bila zelo pomembna tuhinjski in gornje-grajski prehod, ki je preko Črnivca vodil v Zgornjo Savinjsko dolino. Za trgovca oz. potnika, ki je hotel priti npr. iz furlanskega Čedada na Koroško, je bila pot skozi Kamnik najbolj primerna. O pomembnosti tuhinjske poti nam govori tudi dejstvo, da je mejni grof Henrik Andechs-Me-ranski v začetku 13. stoletja ustanovil v Špitaliču hospital (gostišče) za potujoče trgovec. Glavna legalna zveza med Italijo in Pa- nonijo je še do leta 1500 potekala skozi tuhinjsko cesto. Kamnik je imel od tega občutne gmotne koristi, zato pa je moral vzdrževati cesto v stanju, primernem za vozni promet. Na žalost pa Kamnik po svoji legi ni obvladoval tiste ceste, ki je bila z gospodarskega vidika dosti bolj racionalna, namreč tiste čez Trojane, po kateri sta bi!; že v antiki povezani Italija ii Ogrska. Po zatrjevanju kamniških meščanov je bila tuhinjska cesta le pol milje daljša od trojanske, po mnenju deželnih stanov pa je bila prva manj primerna, kar se tiče preskrbe in paše za tovorno živino. Vsekakor pa so po letu 1500 Kamniku »cesto odvzeli«. Toč-nejšega datuma ne vemo, morda se je to zgodilo v času beneške vojne (1508-1516), ko je bilo preskrbovanje čet skozi Tuhinjsko dolino zamudnejše kot čez Trojane. Kamnik je odtlej obdržal le šc črnivsko cesto in tako se je promet med Ljubljano in Ce- ljem, ki je bil najbolj donosen, zdaj Kamnika v celoti izognil, še posebej v letih 1720-1728, ko so zgradili novo cesto Dunaj-Ljub-ljana-Trst. Odvzem ceste je imel porazne posledice za Kamnik. Deželni stanovi so mesto priznali za revno in mu znižali davčno osnovo od 600 na 160 funtov. (Kranjska mesta so namreč v davčni osnovi z napovedjo neke vsote ocenila gospodarsko moč mesta.) Nazadovanje Kamnika pa so pospešile šc naravne nesreče: kuga, potresi in požari. V drugi polovici 17. stoletja je mesto že propadlo in Valvasor omenja Kamnik za primer, kako propadajo cvetoča kranjska mesta. Od tega propada se je Kamnik le težko in počasi opomogel, malo bolj je zaživel v času francoskih Ilirskih provinc, ko se je zaradi številnih političnih in gospodarskih reform razmahnila obrt. To pa je že naslednja stran kamniške zgodovine. DEŽMAN V. GABRIJELA FRIZERSKI SALON »LIN I A« BERNARDA AVSEC KAMNIK, JAPLJEVA 4 Vabimo cenjene Kamničanke vsak dan od 6. do 19. ure, v soboto od 6. do 11. ure. Vabimo tudi mlada dekleta na modno oblikovanje pričeske. Delamo s kvalitetnimi uvoženimi materiali po dostopnih cenah. OBIŠČITE NAS! Ob prazniku republike čestitajo kemoStik Tovarna lepil in kemičnih izdelkov, p. o. Molkova pot 10 61241 Kamnik OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: - LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO - BRUSNE IN POLIRNE PASTE - ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO - TEKOČO PLASTIKO llvlltkl kembin.il ŽITO I I u b I I a n • OBRAT »VESNA« V KAMNIKU priporoča svoje kvalitetne izdelke Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik Usnjarska cesta 9 »TRIVAL« KAMNIK Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe TITAN kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. ETiTgyiTCTn uran rlš 06 Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov #© ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg, Tomšičeva in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Delovni kolektiv JATA, TOZD DEJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup! SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik eiPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Občanom priporočamo nakup naših izdelkov. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK ■čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem. STOL industrija pohištva kamnik Zibelka slovenske lesne industrije ALPETOUR TOZD »TRANSTURIST« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transprotne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI -%] fMorsIt Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to. MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK UTOK, TOVARNA USNJA KAMNIK Priporočamo naše kvalitetne izdelke ZNAMENJE ZAUPANJA Če ste sledili oznaki, ste prihranili Ledo vam ponuja prakti in kakovostne izdelke Sladko iz Leda! Praktično iz Leda! Prihranek pri času in denarju! Sladoledi: - na palčkah - korneti - torte Bajka - roladna cassata - družinski sladoled (250-in 500-gramski) IZDELKI IZ TESTA: - Zagorski štruklji - lisnato testo - testo za zavitke - cmoki s slivami, marelicami in sirom - jabolčni, sirovi in višnjevi zavitki - testo za pizzo - svaljki - pita lorena - mini pita lorena - pizza z mortadelo «8 KAMNIŠKI OBČAN / 26. NOVEMBRA 1990 ,... ........: .... „..., ....... . . ...... . ....... ........... ..... ........... ... Zakaj je umetao zasneževanje problematično? Zadnje zime zimsko-športnim turističnim centrom in tudi vsem tistim, ki smučamo, niso bile posebej naklonjene. Snega je bilo komaj za vzorec, to pa pomeni pravo katastrofo (lokali, trgovine, hoteli, žičnice. . ..) za vse, ki si z zimskim turizmom služijo kruh. Zato ni nič nenavadnega, da so se prav letos pojavile želje za nakup snežnih topov, ki naj bi omogočali nemoteno zimsko sezono. Hkrati s tem pa so nastala tudi nasprotovanja umetnemu zasne-ževanju, češ, da je to novo nasilje nad naravo. Pri na so te polemike nekaj novega, drugje po svetu, predvsem v drugih alpskih državah pa trajajo že nekaj časa. Če že niso pripeljale do popolne prepovedi umetnega zasneževanja na nekaterih mestih, pa so ga vsaj precej omejile in mu postavile stroge kriterije. Od države do države in tudi znotraj njih, v posameznih predelih, veljajo različni kriteriji, na podlagi katerih dobijo dovoljenje za uporabo snežnih topov. Tudi CIPRA, mednarodna organizacija za zaščito alpskih področij, je v zvezi z umetnim zas-neževanjem sprejela vrsto stališč. Naj omenim le tisti del. ki navaja, v katerih primerih je treba uporabo snežnih topov absolutno odkloniti, ob tem, da je treba za vsak projekt narediti naravovarstveno študijo. V naslednjih primerih se uporaba snežnih topov odkloni: - ko gre za uporabo nad zgornjo gozdno mejo, kar v Vzhodnih Alpah pomeni 1600, v Zahodnih Alpah pa 1800 metrov nadmorske višine SMRTI: -Žagar Julijana, gospodinja iz Zakala 12. stara 50 let - ZAVBI Terezija, km. upokojenka iz Špitaliča 14, stara 88 let - TONČ1Č Ana, gospodinja iz Kamnika. Kidričeva 4, stara 89 let - PERNE Marija, km. upokojenka iz Križa 14, stara 93 let - HUMAR Jakob, km. upokojenec iz Vodic nad Kamnikom, star 81 let - GRKMAN Frančiščka, druž. upokojenka iz Suhadol 7, stara 80 let - BERLEC France, km. upokojenec iz Kamnika, Pot 27. julija 2, star 75 let - VOMBERGAR Peter, dcla-vec-nezaposl. iz Komende, Glavarjeva 71, star 38 let. POROKE: - DROLC Marko, strojni tehnik iz Špitaliča in SPRUK Brigita, tkalka iz Gozda - KOMATAR Roman, rezkalec kovin iz Podgorja in JURMAN Branka, čistilka keramike iz Kamnika - PRAŠTOLO Tomaž, ključavničar iz Kamnika in ZUPANČIČ Tatjana, delavka iz Duplice - KOMATAR Edvard, elektro-monter iz Bistričice in HACE Andrejka, šivilja iz Vira pri Nevljah MARČEC Marko, delavec v skladišču iz Kamnika in OSOLNIK Urška, delavka v predilnici iz Kamnika - PIRNAT Alojz, programer iz Vira pri Domžalah in NAGLIC Tanja, dijakinja iz Žej pri Komendi PELE Marjan, delavec iz Vira pri Domžalah in BIČEK Tončka, kornere, tehnik iz Duplice - LAHARNAR Stanko, sliko-pleskar iz Polja pri Vodicah in OREHEK Tatjana, slaščičarka iz Brega pri Komendi - KEMPERL Marko, rezkalec iz Krivčevcga in BREZNIK Helena, poslovni manipulant iz Krivčevcga - ko uporaba zadeva površine, ki so bodisi mokre ali imajo naravne rastlinske združbe - ko presegajo 5 ha površin - ko gre za uporabo visokotlačnih topov za umetno zasneževanje Opomba: Za zasneževanje uporabljajo visokotlačne ali pa nizkotlačne topove. Razlik med niima tukaj ne bi posebej nava-jala. - ko zahtevajo še dodatni poseg v naravo, to je planiranje in izkopavanje - ko z odvzemom vode naravnemu vodotoku odvzemamo sa-močistilno sposobnost in ogrožamo njegovo biocenozo - ko so na območjih, kjer živijo na vznemirjanje občutljive živali Pravijo pa še, naj se topovi za umetni sneg dovoljujejo le na za zasneževanje izpostavljenih in posameznih nevarnih mestih. Sedaj pa vas želim seznaniti z nekaj osnovnimi pojmi o umetnem zas-neževanju, iz katerih boste verjetno že sami ugotovili, zakaj prihaja do nasprotovanja umetnemu snegu. Umetni snseg nastane tako, da snežni topovi razpršeno vodo puhajo v mrzli zrak, kjer zmrzne in kot drobni kristali pade na zemljo. Za to sta potrebni voda in energija. Da sneg laže in prej nastane, dodajajo šc kristalizacij-ska jedra, ki so lahko mrtve bakterije ali pa skalni prah. Spreminjanje vode v sneg je možno le ob naravni temperaturi na snežišču, nižji od 0 stopinj Celzija. En snežni top porabi letno v povprečju pol milijona kWh električne energije (to ustreza porabi 120 gospodinjstev). Poraba energije pa je odvisna od vrste topa, mesta postavitve, podnebja. Čim višje črpamo vodo, večja je poraba energije. Če je voda toplejša od 3 stopinj Celzija, jo je potrebno ohlajevati. Visokotlačni topovi rabijo več energije kot nizkot-lačni. V povprečju se za 1 kvadratni meter zasnežene površine porabi več kot 2 kWh. Za 20 ha snežišča lahko računamo s pol milijona kVVh. Za ustrezno večje količine pa sorazmerno večje količine električne energije. Zelo odločilna pri umetnem zasneže- vanju je poraba vode. Za 30 cm visok sneg na kvadratnem metru potrebujejo kakih 100 litrov vode. Ker je treba zasnežiti večkrat, lahko računamo z okoli 200 litrov vode na 1 kvadratni meter. Za 1000 kvadratnih metrov površine potrebujemo toliko vode, kot jo letno porabi ena oseba (v povprečju). Velike naprave zas-nežujejo smučišča dva in polkrat v sezoni, majhne, ki zasnežujejo le ozke kritične prehode, pa do sedemkrat. Vodo zajemajo v tekočih ali stoječih vodah, izvirih, zajetjih vodovodnih napeljav, talni vodi, elektrarniških jezerih. Biti mora čista, drugače jo je treba prej očistiti. Ta voda ima drugačno strukturo od padavinske vode, kar na visokogorskih tra-viščih predstavlja hud poseg v naravno ravnotežje, šc posebej, če se snegu dodajajo utrjevalci (gnojila, sol). Vodo zajemajo v zimskem sušnem času. Ker mora biti voda čista, gre torej za uporabo pitne vode za umetni sneg. Sestava naravnega in umetnega snega je enaka, njune fizikalne lastnosti pa so različne. Umetni sneg je približno štirikrat težji od naravnega, je gostejši in bolje prevaja toploto. To pomeni, da se tla pod umetnim snegom po pravilu ohladijo pod nič stopinj Celzija. Umetni sneg, kot vidimo, ne deluje v smislu zaščite rastlinskesga pokrova in humusne podlage, ampak jo prav nasprotno, še bolj izpostavi nizkim temperaturam. To pomeni, da se rastlinska podlaga težje obnavlja in spomladi potrebuje več časa za začetek rasti. Zaradi večje gostote je zračenje slabše in organizmi pod snegom dobijo manj kisika. Ker seveda živijo šc naprej, naraste vsebnost ogljikovega dioksida, ta pa povzroči pogin, gnitje in razvoj strupenih snovi. Umetni sneg vsebuje v povprečju 50% več vode na zemlji kot je to običajno. V času topljenja je to zelo nevarno za povzročanje erozij, še posebej so izpostavljena temu izravnana, neutrjena in neozele-njena, zlasti pa že prej mokra, k zdrsom nagnjena območja. Prav zato avtor A. Cernusca (avstrijski avtor, ki je naredil do sedaj najpopolnejšo raziskavo OPTIK HELENA 1)01 ISŠEE Šlandrova 14, Kamnik vam nudi: ELEKTRONSKO MERJENJE DIOPTRIJE brezplačni okulistični pregled vsak torek od 14. do 16. ure. Pri nas dobite vse vrste okvirjev in stekel. Opravljamo popravila. Odprto od 8. do 18. ure. K A TOVARNA TEKSTILU ZA NOTRANJO OPREMO objavlja naslednjo javno dražbo za prodajo osebnega vozila znamke R 18 TLJ - vozilo je rabljeno, reg. št. LJ 606-619,1397 cem, letnik 1986, izklicna cena je 50.000,00 din. Javna dražba bo 5. 12. 1990 ob 15. uri, ogled pa istega dne od 10. do 12. in od 13. do 15. ure, na sedežu podjetja Ideja Kamnik, Ljubljanska cesta 6. Na dražbi lahko sodelujejo družbenopravne osebe in občani, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Kupnino in prometni davek je treba plačati ob prevzemu, najkasneje 6 dni po javni dražbi. Dražba bo potekala po načinu »videno-kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. o vplivih umetnega zasneževa-nja) priporoča, da se področja, kjer so tla pokrita z manj kot 70% rastlinja ne bi zasneževala oziroma, da je treba pred zasne-žcvanjem rastlinski pokrov izboljšati ali pustiti, da se sam utrdi. ČE je smučišče travnik, se zaradi umetnih gnojil kot utrjeval-cev pridelek lahko celo izboljša, vendar se število vrst nujno zmanjša. Če se to dogaja nad zgornjo gozdno mejo, pomeni to konec uspe vanj a za najobčutljivejše visokogorske rastline. Med zelo neugodne učinke umetnega zasneževanja sodi jemanje vode iz tekočih vodotokov in jezer v času nizkih vodostajev, kar prepreči razredčitev že tako povečanih količin odplak in samočišče-nje ni več mogoče. Gnojila prihajajo na dan tudi tam, kjer to ni zaželeno. Smučišča je treba tudi izravnavati in planirati, zaradi lažjega zasneževanja. Že danes pa vidimo, da to na visokogorskih traviščih pušča nepopravljive posledice (odstranjevanje ruševja, uničevanje koreninskega sistema, odstranitev humusa, razstreljevanje ...). Končni rezultat je razgaljeno skalovje in erozija. Da ne bi naštevali samo negativnih stvari, dodajmo k že zgoraj navedeni, da se lahko nekatera travišča okrepijo, da umetni sneg ščiti travišča in humus pred mehaničnimi poškodbami z ostrimi robovi smuči, zlasti na izpostavljenih mestih v času, ko ni dovolj snega. Prav tako pa umetno zasneževanje nudi v skopih zimah vsaj minimalen zaslužek. Zato naj članek ne iz-veni kakor, da smo Zeleni abso- lutno proti uporabi umetnega snega. Vendar je potrebna presoja o vsakem primeru posebej. Treba bo sprejeti kriterije, po katerih bi dovoljenja za umetno zasneževanje lahko izdajali. V našem alpskem svetu bo največja ovira za uporabo snežnih topov pomanjkanje vode. Slovenske Alpe so karbonatne sestave, z vsemi značilnostmi kraškega sveta, kar pomeni, da so revne z vodami. Ža konec pa še en primer, ki naj ponazori, zakaj potrebujemo kriterije za uporabo snežnih topov. Najbolj znane so želje po snežnih topovih v Kranjski gori, kjer pa je tudi glavna ovira pomanjkanje vode. In tako je nastala ideja, da bi zajemali vodo iz Male Pišnice, poleg tega pa bi šc naredili vodni zadrževalnik na Zelencih. Težava je v tem, da je Mala Pišnica od leta 1981 sestavni del Triglavskega narodnega parka, že od 1950 pa naravni rezervat kot pomembno gnezdišče vodnih ptičev. Zelenci pa sodijo v 1. kategorijo naravne dediščine in naravovarstveniki se že dolgo trudijo, da bi dosegli zanje zaščito, ki bi zelence varovala pred takšnimi in podobnimi idejami in posegi. MATEJA POUANSEK za Zelene Kamnika Pri pisanju članka mi je bilo v veliko pomoč gradivo, ki ga je prevedel in zbral dr. Božidar Voljč (poslanec Zelenih v republiški skupščini in predsednik kluba Zelenih RS). Urejanje planinske nrhiue Planinsko društvo Kamnik sodi med najstarejša planinska društva v Sloveniji. Leta 1993 bo doseglo svojo 100-letnico. Do tega časa želi planinsko društvo urediti društveno arhivo, zbrati vso pomembno pisno gradivo, ga ovrednotiti in smiselno urediti. Del življenjskega obdobja društva je že obdelan, drugi del pa še čaka na to. Izvršni odbor planinskega društva se zaveda odgovornosti za akcijo, zato je na svoji zadnji seji imenoval posebno komisijo, ki se bo angažirala na za planinsko društvo zelo pomembni nalogi. K delu bo komisija povabila vse tiste, ki kakorkoli lahko pripomorejo k uspešni realizaciji. Komisija prosi vse planince in druge ljubitelje lepega planinske- ga okolja, da vso razpoložljivo dokumentacijo, če jo imajo, ponudijo v obdelavo Planinskemu društvu, jo odstopijo ali posodijo in jo bodo po zaključku obdelave dobili vrnjeno. Zbiranje arhivskega materiala (pisni in slikovni) ni omejeno na čas, vendar pa bo delo komisiji olajšano, če bo gradivo zbrano vsaj do konca tega leta. PD prosi imetnike takega materiala oziroma planinske dokumentacije, da jo čim prej izročijo komisiji. Planinsko društvo se zaveda obsežnosti te naloge. Uresničiti jo bo mogoče le s skupnim sodelovanjem, zato so prepričani, da bodo deležni polno razumevanja in pomoči pri vseh, ki jim je planinstvo pri srcu. STANE SIMŠIČ kemijska Industrija 61241 Kamnik, Fužine 9, tel. 61/831-011, 831-371, 832-711 V maloprodajni trgovini Plastike - Šmarca, Kamniška cesta 19 (tel, 815-077) vam nudimo: - polietilenske folije za: vzgajanje jagod gradnjo vrtnih tunelov siliranje živilske krme hidroizolacijo - polietilenske pole za zavijanje delikates - vrečke za zamrzovalnike z nalepko - nakupovalne vrečke (bele, obarvane, potiskane z znakom lipe ali novoletnim motivom) Se priporočamo! kočna trgovsko podjetje p.o. TRGOVINA »METKA« se priporoča, da jo obiščete na novi lokaciji, na Maistrovi 7 v Kamniku TRGOVINA »ČENČA« Titov trg 5, Kamnik Od A do Ž za vašega malčka MENINA, Kamnik, Trg padlih borcev 3, Šmarca zaposli več mlajših mizarjev širokega profila Prijave sprejemamo do 15. 12. 1990 . S trgovino »NAKUP« v predpraznične NAKUP-e Da bodo prijetni praznični trenutki v družinskem krogu in skupaj s prijatelji še lepši in nepozabni, Vam bomo polagali v trgovini »NAKUP« na Kidričevi ulici 42 v Kamniku na naš, že znani način. DOBRA ZALOŽENOST Z IZVRSTNIMI SPECIALITETAMI DOMAČE VZDUŠJE IN PRIJAZNA BESEDA! Poleg drugih praznikov, ki segajo od konca novembra, preko Miklavža in božičnih praznikov do novega leta, bi želeli skupaj z Vami, spoštovani kupci, počastiti tudi 1. rojstni dan trgovine »NAKUP«! DOBRODOŠLI! ČAKAJO VAS PREDPRAZNIČNA PRESENEČENJA! Podjetje za storitveno in trgovinsko dejavnost d. o. o., Poreber 1/a, Kamnik ZA OTROKE, STARŠE, TRGOVINE in DELAVNICE Želite sami kreirati vaš bivalni ali delovni prostor? Uresničite svoje želje! Pomagamo vam s sistemom barvnih mrežastih plastificiranih elementov, katere poljubno oblikujete v funkcionalne, stabilne in trajne konstrukcije. Pridite in pogovorili se bomo! Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 20. ure. Občina Kamnik, Inšpektorat razpisuje dela in naloge gradbenega inšpektorja Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe, smer gradbeništvo ali arhitektura - 5 let delovnih izkušenj ■- strokovni izpit iz področja dela - izpit iz ZUP - znanje slovenskega jezika Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik, kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik. Instruiram matematiko, fiziko Mlada družina učitelja najame in osnove elektrotehnike. Tel. stanovanje ali manjšo hišo. Tel. 738-662. 831-064;_ „ , " ! ~ . ,. Inšturiram nemščino za vse Prodam garažo ob Kranjski stopnje. Tel. 814-171. cesti (Železniška postaja) v Kam- J - niku, v izmeri 12 m2. Tel. 812- Prodam garažo na Kranjski ce- 593 po 15. uri. sti. Tel. 832-076 (popoldne). FRIZERSTVO »MOJCA« Cankarjeva 44, Mekinje (pri trgovini Repnik) Oglasite se v našem novem salonu, kjer vam naredimo vse vrste moških in ženskih frizur. Odprto izmenično dopoldan od 7. do 14. ure ali popoldne od 14. do 20. ure v soboto od 7. do 13. ure Sprejemamo naročila. SE PRIPOROČAMO! ELEKTRO SERVIS STANOVNIK Popravila drobnih gospodinjskih mehanizacij, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja. Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, telefon 831-838, popoldan. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre sestre in tete BARICE CIMERMAN ■z Nevelj pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darovane sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi osebju in stanovalcem Doma upokojencev, kjer je pokojna preživela svoja zadnja leta. Neveljskim cerkvenim pevcem in gospodu župniku pa še enkrat hvala za občuteno zapete žalostinke in lepo opravljen obred. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Kamnik. Žalujoči vsi njeni Nevlje, Podgorje, Zagreb, november 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica JANEZA BALANTIČA iz Županjih njiv 21 se iskreno zahvaljujemo zelo dobrim sosedom, posebno Jakopičevim in sorodnikom, dr. Marjanu Golobu, g. župnikoma Tonetu Brčanu in dr. Janezu Juhantu za lepo opravljeni obred in stranjskim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsi njegovi Županje njive, november 1990 ZAHVALA Ljubega sina, brata, svaka in strica MIRKA OREHOVCA so k mnogo preranemu grobu pospremili številni sorodniki, prijatelji, znanci, sodela.vci, dijaki in krajani. Zahvaljujemo se vsem, še posebflo pa duhovnikom za svečani obred in tolažilne besede, vsem ostalim govornikom, ki so nam tako lepo osvetlili Mirkovo osebnost, pevcem za lepo zapete žalostinke in pozornim sosedom, posebej Tonačevim. Vsakemu posebej hvala za cvetje, prispevke namesto cvetja na grob, darove za maše in tople besede. Njihova pomoč in sočutje sta nam v veliko oporo. Vsi njegovi Zgornji Motnik, november 1990 ZAHVALA V 70. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC PETERLIN s Križa 65 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, pevcem MPZ Janez Čebulj Komenda za zapete žalostinke in kriškim gasilcem. Vsem, ki ste bili z njim in z nami, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi November 1990 ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin in dedek FERDINAND KIDRIČ ^^^^ft^^^^^^S iz Soteske 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Svilanita, Utoka in Stola, stanovalcem s Klavčiče-ve 7 ter prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Posebej iskrena hvala gospodu župniku za lep cerkveni obred in Lojzetu Jermanu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi September 1990 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC PAVLIC iz Buča 6 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in govornikoma Albinu Piršu in Albertu Žibertu za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi November 1990 V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra in teta MIMI URANIC p. d. Mavčeva mami s Klanca 36 pri Komendi Hvala vsem, ki obiskujete njen prezgodnji zadnji dom, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in z mislimi nanjo postojite ob grobu. Mož Marko, sinovi Andrej, Marko in Damjan, mama Ana, bratje in sestra z družinami Klanec, 21. novembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta MARTINA GJURINA frizerskega mojstra v pokoju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovalcem iz Levstikove ulice in sodelavcem iz Alprema in Titana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilni obred. Posebej hvala zdravstvenemu osebju UKC - Golnik za prizadevno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, oktober 1990 Bridki so glasovi v temi. kjer svetilke vse molče, plahu srca v nemih krikih po svetlobi hrepene ZAHVALA Užaloščeni in strti smo od bolečine ob spoznanju, da nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric in zet JOŽEMAVSAR iz Gore 17 pri Komendi Srcu boleče in razumu nedoumljivo je dejstvo, da rože oznanjajo žalost, da pesmi pojejo o slovesu in da tisti mrakobni jesenski dan prinaša smrt ljubljene osebe. Volje in smisla tokrat ni več, ostane samo bolečina. Zato izražamo iskreno zahvalo vsem, ki ste kakorkoli nesebično pomagali, prinesli cvetje ali izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, DO KIK Kamnik, DO Titan Kamnik, kolektivu Doma upokojencev in LPK Komenda. Hvala tudi obema župnikoma za icp pogrebni obred in pevcem MPZ Janez Čebulj iz Komende za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Majda, sin Darko, hčerka Nataša, sestre Marija, Pepca, Francka z družinami, brat Milan, France, tast Jože in vsi drugi njegovi Gora pri Komendi, november 1990 KAMNIŠKI OBČAN / 26. NOVEMBRA l| ■■■■■■ ......„„„........„.,...........................................„,,„„„.........J Sonce - elektriko no Kamniškem sedlu_ Planinsko društvo Kamnik je letos na Kamniškem sedlu poskusno začelo pridobivati električno energijo za razsvetljavo planinske koče s pomočjo sončne energije. Društvo je že pred začetkom sezone na strehi koče montiralo kolektorje, ki zbirajo sončno energijo in jo spreminjajo v električno s pomočjo akumulatorjev. Podjetje Rade Končar iz Splita, ki je montiralo oziroma organiziralo tak sistem pridobivanje električne energije, je podobne naprave montiralo tudi na Veliki planini in drugod. Doseženi rezultati so spodbudni. Na Kamniškem sedlu je tako pridobljena električna energija zadoščala za razsvetljavo koče v poletnih mesecih, ko je veliko sončnih dni, konec avgusta in v septembru pa je bilo treba ob vikendih dodajati energijo z agregatom. S povečanjem števila kolektorjev in akumulatorjev pa bo po oceni strokovnjakov porabo elektrike možno v celoti pokriti. Tak način proizvodnje električne energije izredno veliko prispeva k odpravljanju ekoloških problemov v visokogorskih postojankah, zmanjšuje hrup (agregati), ugodno pa vpliva tudi na gospodarnost poslovanja. Zaradi dobrih rezultatov, ki so bili doseženi na Kamniškem sedlu so se v Planinskem društvu Kamnik že odločili, da bodo tudi na Kokrškem sedlu namestili take naprave in so jih že tudi kupili. Montirali jih bodo pred začetkom naslednje planinske sezone. V tem Montaža kolektorjev - skupina kamniških planincev času bodo rešili tudi vprašanje zadostnih količin energije na obeh planinskih postojankah, zato bodo temu primerno povečali število kolektorjev in akumulatorjev. Planinci so za zdravo, mirno in mikavno okolje, zato pri tej nalogi ne bodo oklevali. Storili bodo vse, da bo hoja po našem planinskem svetu še bolj vabljiva. Kamniški planinci s tem dodajajo nov kamenček v mozaiku ureditvenih vprašanj za lepše okolje. Zagotovo pa ne bodo ostali sami pri tem. STANE SIMŠIČ ŠŠD Fran Albreht in Kegljaški klub Kamnik RAZPISUJETA II. prvenstvo v kegljanju za pionirke in pionirje občine Kamnik - tekmovanje bo na kegljišču Planika v Kamniku v petek, soboto in nedeljo 21., 22. in 23. decembra (odvisno od števila prijav) - tekmovanje kategorije in število metov: kategorija II - tekmovalke (ci) rojeni 1978 in 1979 mala krogla - 100 metov v polno kategorija III - tekmovalke (ci) rojeni 1976 in 1977 mala krogla - 100 metov 2 x (25 polno + 25 čiščenje) kategorija IV - tekmovalke (ci) rojeni 1974 in §975 velika krogla - 100 metrov 2 x (25 polno + 25 čiščenje) - prijavite se lahko pri učiteljih telesne vzgoje na osnovni šoli Frana Albrehta ali pa kar na kegljišču (Matjaž) najkasneje do petka, 7. 12. 1990. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. - urnik tekmovanja bo objavljen na kegljišču, prejele pa ga bodo tudi šole, ki bodo imele prijavljene tekmovalce. - najboljše čakajo priznanja in nagrade. miodi kegljati trenirajo, tekmujejo in napredujejo Z novim šolskim letom so z delom nadaljevali tudi mladi keglja-či. Ker je osnovna šola Frana Albrehta prešla na enoizmenski pouk, so se odprle nove možnosti za kvalitetnejše delo. Čeprav je kegljišče najmlajšim na razpolago skoraj vsak dan, pa zaradi velikega zanimanja vsak pride na vrsto samo enkrat na teden. V rezervi imamo še termin v soboto dopoldan, vendar bomo tega poizkušali zapolniti z razno-raznimi .tekmovanji. Tako bo 8. decembra šolsko prvenstvo OŠ Frana Albrehta, 22. decembra pa II. občinsko prvenstvo (glej razpis). Za nami je tudi že III. letošnji turnir za republiško prvenstvo, ki je bilo 13. oktobra v Ajdovščini. Na to tekmovanje smo peljali osem tekmovalcev in vsi so dosegli zavidlive rezultate in tudi uvrstitve1: FANTJE II. kategorija: 5. mesto Luka Podjed, 489 podrtih kegljev 9. mesto Grega Pajek, 431 10. mesto Emir Adrovič, 414 III. kategorija: 2. mesto Aleš Prosen, 366 IV. kategorija: 12. mesto Damjan Pipan, 365 DEKLETA III. kategorija: 2. mesto Irena Brunšek, 344 3. mesto Klavdija Klemene, 338 IV. kategorija: 7. mesto Simona Hren, 307 podrtih kegljev. Zadnji turnir bo 15. 12. 1990 v Ljubljani, ko bodo razglasili najboljše po vseh nastopih. Ker se od štirih nastopov seštejejo trije boljši, je prav zanimivo pogledati naše trenutne uvrstitve: 3. mesto Aleš Prosen (III.), 1022 kegljev 12. mesto Damjan Pipan (IV.) 1072 5. mesto Irena Brunšek (III.), 876 9. mesto Klavdija Klemene (III.), 629 kegljev (samo dva nastopa). Upajmo, da bo delo z najmlajšimi še bolj resno in kvalitetno ter da začetna vnema ne bo popustila. Men Žjuljenje u žiulienji Skupina pohodnikov Ho pohodu Tuhinj-trniuei Čeprav je glavna sezona pohodov in planinskih vzponov že zaključena, pa kamniški upoko-jenci-planinci v tem času organizirajo pohode po nižje ležečih predelih naše občine. Pohoda 17. novembra, ki je bil organiziran tudi v sodelovanju s planinskim društvom, se je udeležilo 17 planincev-upokojencev. Na pot so se podali iz Tuhinja, se povzpeli na Kostavsko planino in mimo vasice Ravne obiskali točko na Osnovčku ter skozi vas Poljane sestopili na Črnivcu. Med potjo so v dnevnik spominske poti NOB po občini Kamnik vtisnili kontrolne žige in se zadovoljni ob lepem vremenu, ki jih je spremljalo na 4 ure dolgi poti, vrnili domov. Dogovorili so se, da gredo na nov pohod v začetku decembra. STANE SIMŠIČ Vode Uelike planine Poleti smo člani Jamarskega kluba Kamnik opravili prvo sledenje podzemnih vod na območju Velike planine. Do sedaj še ni bilo poznanega tako močnega stalnega vodnega toka, da bi ga lahko obarvali. Pred leti smo jamarji na sistematičnih raziskavah našli jamo, v kateri je bil stalni vodni pretok, ki smo ga merili v vseh obdobjih leta. Ugotovili smo, da so na globini 110 metrov v jami Jerohi vse možnosti za spust barve. Jama Jerohi leži nekako na sredini celotnega masiva Velike planine in tako smo smatrali, da bo najboljši rezultat znan ravno v tej jami. Voda je bila poslana tudi na analize na inštitut v Ljubljano, kjer so ugotovili, da je neoporečna. Z barvanjem smo želeli ugotoviti, kam odtekajo vode iz planine, saj je znano, da na planini ni površinskih vodotokov in se vse vode takoj po dežju izgubijo v podzemlje. Podatek je zelo pomemben tudi zaradi morebitnega izlitja olja ali goriva iz teptalcev snega ali ostalih vse številnejših vozil na planini. Tako bi lahko točno določili, v katerih izvirih bo čez nekaj dni voda zastrupljena in neuporabna. Barvanje smo opravili v obdobju, ko je bilo veliko padavin, da bi se vode še hitreje z barvo pretakale do izvirov. V vodo smo vmešali 19 kg barvila natrijev flu-orescin in ga izlili v ozko špranjo, kamor jamarji nismo več mogli, voda pa je našla svojo pot. Ze zvečer smo začeli pobirati vzorce vode na 7 izvirih okoli Velike planine. Od Kamniške Bistrice pa vse okoli do doline Podvolov-ljeka na štajerski strani. Dvakrat dnevno smo pobirali vzorce vode na vseh izvirih in jih pošiljali na podrobne analize na Geološki zavod v Ljubljano. Po enajstih dneh smo zagledali na enem od zelo močnih izvirov sledove našega dela. Voda je pritekala močno obarvana zeleno. ZAČETNI TENISKI TEČAJI. TEL. 812-630. Prva reakcija krajanov je bilo razburjenje, saj so takoj poklicali inšpektorja in milico. Kmalu je bilo razburjenje mimo, saj je barva na svetlobi neobstojna in enostavno izgine. Seveda pa je tudi popolnoma nenevarna zdravju in pitje vode ni nič škodljivo. Po nekaj dneh je koncentracija barvaste vode prenehala in popolnoma izginila. Vzorce smo pobirali še naprej in po mesecu zaključili terenske raziskave. Raziskave se bodo nadaljevale v laboratoriju. Pri delu so nam pomagali tudi prebivalci v zgornjem delu Pred-volovljeka, ki so pobirali vzorce vode pri njihovih izvirih. To je bila zelo pomembna raziskovalna naloga, ki je dala pozitivne rezultate. Podobne naloge bi kazalo izvesti tudi v drugih predelih Kamniških Alp. Barvanje so izvršili tudi na Krvavcu. Spričo vse večjega turističnega razvoja Velike planine in možnosti, da praktično z vsakim vozilom pridemo do koč, obstaja zelo velika nevarnost onesnaženja podtalnice. V primeru nesreče (izlitja) 30 litrov bencina iz vozila, bi gotovo prišlo do zastrupitve pitne vode v katerem od številnih izvirov ali zajetij okoli planine. Naloga, ki smo jo izvedli jamarji, naj bo koristen podatek, ki ga vsekakor ne smemo prezreti pri nadaljnjih razvojnih ciljih Velike planine. Delo je bilo plod večletnega dela kluba. Pri lanskih terenskih raziskavah smo našli na območju Velike planine številne jame in brezna, ki smo jih raziskali in dokumentirali. Naša prizadevanja za ohranitev naravne dediščine pa so velikokrat žal ovirana, saj se smeti še vedno mečejo v bližnja brezna in se ne vozijo v dolino. Lep primer je jama v Kofcah, ki je zelo lepa - vodoravna, vhod pa je že zatrpan s kadavri in embalažo. Če se bomo zganili šele takrat, ko bo pritekla onesnažena voda iz naših pip, bo prepozno. Jamarji, ki kot amaterji raziskujemo podzemni svet in vode v njem, več kot opozarjati res ne moremo. D. D. IMATE NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO? Ne pustite vaših strank, da kličejo v prazno STUDIO DATAPRINT Kamnik d. o. o. podjetje za grafično dejavnost vam hitro In poceni izdela: oglasne table, vizitke, samokopirne fakture, dopise... propagandni material Svetovanje za grafične rešitve! Trg svobode 8, tel. 831-750, od 13. do 15. in od 17. do 19. ure. Vsakdanje spremljanje časopisa je prineslo novico. Nedeljski dnevnik prireja med svojimi znanimi akcijami, zopet, tokrat petindvajseto: izlet v neznano z invalidi vse Slovenije. V zgodovini teh izletov je bila letos že drugič izbrana Ivanka - Vanda Šenk, vitalna 53-letnica iz Doma upokojencev Kamnik. Čeprav priklenjena na invalidski voziček, živi z neverjetno voljo in močno željo po čimbolj razgibanem in normalnem vsakdanjem življenju. Izbrala me je za spremljevalko in 1. oktobra sva se ob 9. uri znašli na avtobusu št. 5. Devet avtobusov z vseh koncev Slovenije je krenilo na pot; Novo mesto, Škofja Loka, Nova Gorica, Celje... V prvem delu poti od Ljubljane do Bleda, so bila prva prijetna presenečenja. Sendvič in sok za malico. Poleg bona za pijačo v blejskem hotelu Kompas, še nalepka Nedeljskega Dnevnika. Prijetno presenečenje je bil tudi ličen obesek za ključe, kombiniran s kravjim zvončkom - značilnostjo Bohinja in ploščico z napisom »Nedeljski«, znakom darovalca oziroma prireditelja akcije 25 oziroma izleta. Ura, ki smo jo preživeli na Bledu, je bila namenjena kratkemu sprehodu ob jezeru, kavi in zanimivemu ogledu fijakerjev, redki zanimivosti v naši ožji domovini. Žal ni bilo časa, da bi se kdo izmed nas, kljub vroči želji, popeljal okrog jezera. Marsikomu se cena 200 din za to doživetje ni zdela visoka. Na poti od Bleda do Bohinja smo si lahko iz avtobusa ogledali okolico Bohinjskega jezera. Posebej za nas so se z Vogarja spustili fantje, ki so s svojimi baloni marsikomu izmed udeležencev izleta nudili povsem novo, živo, doživetje. Pot se je nadaljevala v hotel Kompas. Pred kosilom nas je z glasbo pozdravila mengeška Marela s Francem Pestotnikom. Po nekaj dobrih šalah in ljubezni- vem podokničarjevim obiski' pri mizah, se je dobro kosilo I nadoma spremenilo v bul aplavz. Radovedno sem se ol t okrog sebe in kmalu mi je pos lo jasno, komu je namenjen, vratih za mojim hrbtom se je vsa usta smejal Tof. Mislim, večini tisti trenutek še ni bilo j' no, kaj pomeni njegova pris nost. Toda, ko se je s svoj ■ Moped show kvartetom pojs na odru, je dvorana za hip ol I mela. Navdušenje pa se je tal nato pokazalo v burnem plosl nju in vzklikanju. HudomuS — tipično tofovski program množico razgibal nad možnoS njenega (fizičnega) gibanja. I skanju in pripevanju ni b konca. Ob kavi po kosilu nam je 1 rela zaigrala še nekaj poskočil ob katerih so si nekateri na kt ko obrusili pete. Zgodnji odhod je utrujene neutrujene, naveličane in še bave željne goste in udeležen odnesel proti domu. Ko sva se okrog dvajsete t z Vando vračali proti Domu uj kojencev v Kamniku, utrujeni zadovoljni, sem jo vprašala, I je bilo tisto naj, naj zanjo dani »Živela sem, veš«, pravi. »Dat je bil zame dan, ko nisem t> omejena na gibanje v domu in dvorišču. Danes je bil zame si spet velik in lep, brez meja. Ra bi še živela tako življenje. To ne le kot zabavo. Življenje, k vsakdanje življenje. Rada bi t dila...« Ivanka-Vanda pridno telovai se drži diete in... upa! Upa, bo življenje zanjo zopet tako, t je bilo prej. In še nekaj. S tem članke sem hotela obupanim in apal nim ljudem povedati in pokaži da je kljub invalidskemu vozič in štirim stenam doma ali v dol upokojencev življenje še ved lahko ŽIVLJENJE V ŽIVLJ NJU. Zato v upanju, da nas naslednje leto več, kličem vse prijavite se naslednje leto in p dite. Ne bo vam žal! Irena Stl Srečanje padalcev z jadralnimi letali_ Kamniški vrh je bil 11. novembra prizorišče srečanja padalcev z jadralnimi padali v organizaciji novoustanovljenega kluba POLET KAMNIK. Srečanje je popestrilo prvo neuradno medklub-sko tekmovanje v disciplini »vmesni pristanek in pristanek v cilj«. Tekmovalci so imeli prosto izbiro vzletne točke; pomemben je Maks Horvat (Ljubljana, l]| točk), Meta Grilje (Kamnik, I točk), Peter Slapar (Kamnik, lj točk), Jaka Škorjanc (Kamni 100 točk), Andrija Pušič (Ljuljana, 100 točk) itd. Ekipno zmgo si je priboril P' LET KAMNIK pred LJUBlJ NO in KRANJEM. Da ta rej \ tat ni slučajen, potrjujejo tudi' zultati iz nedavnega slovenske prvenstva v Preddvoru, kjer kamniška ekipa (Breznik, (J hek, Gladek, Žebaljec) zased ■ solidno deseto mesto v konK renči 45 ekip iz Slovenije. Kef kljub še v povojih, so to rezulta ki kažejo, da je šola z jadralni1' padali v sklopu kluba in saj! delo na pravi poti do še bolj*1 rezultatov in tudi popularno* letenja z jadralnimi padali. MIRAN ŽEBALJT) m Kamniški občj bil dotik na označenem kvadratu, ki je bil postavljen na pobočju Kamniškega vrha; cilj pa je bil označen s piko in kvadrati v vznožju pobočja. Tekmovalci so morai opraviti v enem poletu dve nalogi, ki sta na oko enostavni, toda v prasi dokaj zahtevni zaradi specifike terena in same športne discipline. Prosta izbira štartne pozicije je še popestrila tekmovanje. Šest tekmovalcev iz Kranja in Ljubljane je štartalo na Krvavcu, med njimi tudi Domen Slana (Kranj), ki je od skupno 37 tekmovalcev za svojo ekipo zabeležil največ točk (150), na drugo mesto se je uvrstil Bojan Uršič (Kamnik 140 točk), na tretjem mestu je prijetno presenetil Tomaž Vrtačič (130 točk); sledijo: KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščin? občine Kamnik, - KamnišK' občan je aprila 1981 ob 20' letnici izhajanja prejel srebf' ni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Ja; nez Pirš, in uredniški odbo' v sestavi: Janez Balantič, To-ne Ftičar, Damjan Gladek Romana Grčar, Dušica Jese-nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stan« Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica-Tehnični urednik Janez Hef-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva' Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29-žiro račun: Sred' stva za dejavnost Kamniškega občana 80 Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. __i