V Gorici, dne 12. julija 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v štirih izdanjlli, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob i. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred pc posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Tse leto.......gld. o-— pol leta........» 3-~ četrt leta.......» 1-50 Posamične'Številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravn&tvo v Gosposki ;uliei Stv. it v Gorici v cttorisk« Tinkami* A. GabrSCek 'vsakdan od S. ure zjutraj do <}. zvečer; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. >*a naročila brez doposlane naročnine m ne oziramo. „l»RIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e> trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20. »Soča^ in «Primorce» si* prodajata'v G-trnci v to-bakanii Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči C na trgu delia Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpraraištro sa nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. ¦ do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. v ' J NeplaCanili pisem ne sprejemlje ne * uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ir., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Veeje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gabrštek tiska in zalaga razen »» Bog in narod! ««€* cGor. Tiskarna, A. GabrSček (odgov. J. KrmpotiO) tiska in zal. Resna beseda v resnem času. (Konec). I'o železnici: Barenlhal bi no dobil Celovec zveze z Bnrovljami in Ljubeljem ter buli ne Ktanj s Tr/ieem in z dolino sv. Ane, kar bi si> ne zgodilo buli po predelski železnici, in za to bi bilo potrebno tukaj graditi lokalne železnic", da bi bilo mogočo spraviti te kraje v železniški promet. Gradenje te železnice, kakor tudi družili lokalnih, pa bi bilo mogoče le takrat, ako so ne potroši odveč za »Ini^o tržaško železnico ~li\ milijonov ¦^lid. Neovi7.no ostane de^tvo, da bi bohinj--Im železnici, ki bi Sla skozi rožno dolino. pu>g družili .V potrebnih lokabiib železnic stala več za IW milijonov gold. od pivdoiske železnico poleg lokalnih železnic, katere bi m-moralo napravili ob Karavankah. S crtu: Predil-Ture se torej za celo Avstrijo, po-ebno pa z.i Koroško in C»iover, najugodnejše ivš| vprašanje o tržaški železnici, ker se s pred«-lsko železnico Celovec uvr.iti ne samo v tržaški, temveč tudi v bonečaii^ki železniški promet in ker bi bilo mogoče s iMV milijoni gnid., k;deiv bi se prihranili* s predelno železnico, napravili tudi lokalne že-le/uic, posebno pa bi bilo potrebno zvezati Celovec z rožno dolino. |),i bi pa bila !.ika zveza ilel velike železniške pioilielue črto. ravno tako ni potreba, kakor ne, napraviti v Bistrici razpotje dveh svetovnih prometnih čet, ker se to odreka Beljaku. l'vr.-trnjr Trbiža. Beljaka. Poreč itd. v glavno prometno Črto južnn-severno, ki je mogoče !e po p|V-de^ki Železnici, je gotovo ne samo za Kn-roSko. temveč v prvi vrsti za Celovec važnejše in večje vrednosti, nogo bi se to moglo zgoditi v Bistrici. Oiovee, kot »lavno mesto, ima svoje obveznosti proti deželi koroški, in uspevati more le takrat, ako se ne nasprotuje blagostanju KoroSke in Avstrije. To. kar je bilo rečeno o Celovcu, velja onim, ki zapeljani po tujih upliviii. so zapeljavali tudi svoje someščane in si prizadevajo, da se ne bi nuvlu ljudstvo poučiti o prednostih, katere bi mu dajala predolska železnica, temveč pa naj bi ljudstvo mislilo, da ji' potrebn.' le železnica ob Karavankah. Ako »redu možje, pristopni napredku, i/, Celovca v druga mesta, slišijo n predelski BEH-HUR. Romea It čaiov KrittuMvih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (Drugi zve z e k). (Dalje). PETA KNJIGA. , Torej ti dam že jedno naročilo. Včeraj sem videl, kako je bil Messala ponosen na svoj koleselj in ne brez vzroka, kajti samo cesarjevi koleselji še zamorejo tekmovati ž njim. Ali bi ne mogel pod kako pretvezo, si ga ogledati ter poizvedeti njegovo težo? Rad hi imel od njega mero ter poznal njegovo težo. Ako bi pa ne bilo mogoče vstreči moji želji, moraš mi prinest: vsaj mero od visokosti njegove osi. Ali me razumeš, Malluh ? Nočem, da bi imel Messala kako prednost pred menoj. Vnanja krasota me nikakor ne htiga. Ako ga premagani, se s tem le poveča njegova sramota iu poveliča moja zmaga. Ako ima on kake prednosti, moram jih poznati..." »Razumem, razumem", odvrne Malluh. »Ti torej zahtevaš, da izmerim visokost od osi do tal?" železnici in tudi se prepričajo o vrednosti Me, toda, ko se vrnejo v Celovec, molči'zopet in prikimavajo tamosnjemu javnemu mnenju v tem pogledu, kjer .se od nasprotnikov te železnice z vso silo pobije takoj vsako nameravano pojasnjevanje o laki /vlezniški Črti. lnvdenlovci iu njihovi zavezniki so pridobili za svoji' nazore tudi merodajne može na Češkem iu v Linou in sicer poslednje h pretvezo, da bi črta : boku - Ljubelj družna buli železnico : Roltenuianu-Ture iu železnico : Pvhrn ter da hi lakočrla: Loka-Ljtihelj-Bol-teiimann-Pvhrn bila najboljša za tržaško železnico. Iu ker šo padli načrti o prvih treh nameravanih železnicah, je ostalo le m- vprašanje o železnici: 1'vhrn, ki bi imela pomen le /a akcijonarje železnice: Kremslhal, in sicer kot podaljšek te železnice čez 1'vhrn doLietzna, Line stremi za onimi nameni, kakor Celovec : kakor ta, želi vstopiti v južno - severno prometno črto ter, kakor Celovec, nasprotuje železnici: 1'redil-Ture, ki bi zadevala tudi Line, iu v«.e to radi lega, ker hoče doseči železnico: 1'vhrn iu ker misli, da se ili doseči tu le na tak način, ako se Mu proglaša kol d< Ino progo druge tržaško železnico, Tukaj iu tam obstoji ista prevara! Železnica: 1'vhrn bi b>la ba* tako podaljšek črte po pre-ileM;i in Uudollovi železnici ler ob Karavankah, razloček tiči le v tem, da bi se želje interesentov pri železnici: Pvhrii tem sigur-nejse izpolnili mogle. ;drograma bi morali oni, ki so največ interes« »uni ob vprašanju o tržaški železnici, tore pred vsem dežele med Adrijo in reko Dunaj, se združili, da rešijo vprašanje tako, da bi bilo mogoče Še v jubilejnem letu položiti temelj novemu blagostanju Avslrije v lom pogledu. Če bi se pa posrečilo nasprotnikom Avstrije zopet preprečiti tako združenje, potem le namere ni mogel izvršiti, zlasti, ker se je imel tako mnogo posvetovati s svojim pri-jateljom. Beu-llur, ki je ostal sam, je pazil na to, da so bili konji dobro oskrbljeni: okopal ->e ji; v jezeru, odložil lesno se prilegajočo obleko ter vzel svojo navadno, belo, kakoršna se spodobi sadnceju čiste krvi, in moč mladosti je urno odpravila njegovo celodnevno ulrujenost. Malo je takošnih, ki ne priznavajo moči lepote. Njenemu vplivu se ne ubrani noben le količkaj občutljiv človek. Dogodba Pigma-lijona je takisto resnična, kakor poetičn 5-pota ostane na veke velika moč; o.^ je sedaj prevzela tudi Ben-Hura. Videl je v Egipčanki čudovito zalo žensko. V njegovi domišljiji se mu je predstavljala vedno takšna, kakoršno je videl pri vrelcu. Čutil je upliv njenega glasu, tako sladko zvonečega ob času, ko se mu je zahvaljevala. Spomnil se je bil njenih, velikih, nežnih, črnih očij sredi košatih trepalnic, očij, ki so izražale več, nego bi utegnil izpovedati najsprelnejši jezik. Spomin mu je pri vel pred oči, kolikokrat je na njo mislil, na sliko gibčne, mične, nežne deklice v bogati, gubasti obleki, — deklice, ki je mogla postati isto tako mogočna kakor Sulamita. Skratka, pri spominu na njo bi ne srae'a vlada pomirjevali Se nadalje radi različnega mnenja v tej reči, ne izvesti vprašanja o tržaški železnici, temveč energično bi morala svojo predloge zastopati ter jih tudi roalizovati, kajti to bi se tikalo železnice, ki bi izpolnjevala zahteve, stavljene do nje, v najlepši meri in ki bi varovalu najbolje interese Avstrije ter istim zadostila povsem. Da ni imel c. in kr. vkupni minister za vnanje posle, grof Goluchovvski, položiti svojega ekspozeja skupni delegaciji, temveč avstrijskemu državnemu zboru, potem bi se bil spomnil gotovo tudi železnice: Prodil-Turo in končni odstavek njegovega ekspozeja bi bil tak: M(in gradenje železniške črto: Pred i I-Ture) to vse go predpogoji ekspanzivne l rgovske politike, brez katere se današnji dan nobena ve-levlast ne more obdržati na višini svojega poklic n. 1) a 1 B o g, d a b i p r o-šlo tako spoznanje v najširšo sloje prebivalstva ter da so urnosti jo resna volja, veselje do dela, vstvar-j a j o ca m o č i n pošlo p a n j e, p o z Ji a-vajoco svoj cilj, tam, kjer sta kraljevali tako bujno doslej nestrpnost in brezdelnost", Adam Miekiewiez, njeg-ovo delovanje in njegova dela. (Dalje). V D z i a d a ii slika pesnik prastaro navado litovskega naroda, ki se j«* vršila kot nekaka sedmina za umrlimi ter predstavljala ob enem trpljenja za doprinesene grehe v vicali. V IV. delu te pesmi pripoveduje pesnik o mladenču, z imenom Gustav, ki grozno trpi radi lega, ker je vneto in odkritosrčno ljubil, a njegova ljubica pa se je poročila z drugim. Tu je pesnik opisal vsaj deloma svojo lastno ljubezen in svoje lastno trpljenje. Mladenič se ne more iznebili take ljubezni, toda on spoštuje sveti zakramenat zakona, v katerim se je njegov« ljubljena z drugim združila ter želi pozabiti, da je nekdaj^ ljubil to, katero mu sedaj ljubiti ni dovoljeno. Ta mladenič spozna takoj, da ,človek ni vstvarjen za solze in tolažbo, marveč za blagor svojih se je ^pomnil ob enem tudi strastne pesmi Salomonove. S takimi občutki je šel k njej, ne znajoč, če ga mar ne čaka prevara. Ni bila to še ljubezen, marveč zanos in radovednost, ki bi mogla sčasoma postati glasnika ljubezni. Majhna ravan z nekolikimi stopnicami, osvetljena z svetiljkami, je tvorila pristajo; prizor, ki se je tu predstavil Ben-Huru pred oči, ga je vstavil takoj na prvi stopnici. Majhen čolniček se je gugal lahno na prozorni vodi. Elijopec, uprav oni, ki je vodil velbloda pri kastaljskem vrelcu, bi imei biti veslar, a črna njegova polt je bila pri leskeče-beli njegovi obleki videli šečrnejša. Vajšnioe in divani iz tirijskega škrlata so pokrivali dno čolna. Pri krmilu je sedela sama Egipčanka, pokrita z indijskim pajčolanom, tako nežnim kakor volna. Roke je imela gole do ramen; vsaki prst, zdelo se ti je, ima svoj posebni izraz, in mičnost. širok ogrtafi je branil pred večernim hladom njena ramena in vrat, ki pa jih vendar ni zakrival popolnoma. Ben-Hur pri prvem pogledu ni opazil teh podrobnostij. Stal je kakor omamljen od silne svetlobe. ,Tvoje ustnice- so kakor trak škrlata; tvoje celo zre kakor granat izpot črnih kodrov? Vstani, moja ljubezen, moja lepotica — ter pojdi za menoj; že je minula zima, bližnjih ljudij«. Spozna tudi, da mu je treba premagati lastno trpljenje, da si pridobi moč duha za delo, za splošni blagor. Tudi ta drugi zvezek poezij je napravil velikanski vtis; razprodal seje urno in čitali so ga povsod z isto navdušenosjo, kakor prvi. Našlo se je sicer nekoliko starejših pesnikov, katerim ni bilo všeč to, da je Mickiewicz pisal o vampirjih in duhovih, da je pisal pravljice, ki si jih pripoveduje po vaseh narod. Jelt so torej to grajati po časopisih. Vendar pa je ta graja kmalu utihnila, kajti Mickiewiczeva slava je rasla, njegovi proizvodi 5» cimdalje bolj ugajali vsemu narodu. Nemci, Francozi, Angleži, Lahi in drugi so jelr prevajati pesmi Mickiewiczeve na svoje jezike. Slava pesnikova je rasla Cimdalje širje po svetu, naraščala pa je tudi ljubezen, s katero ga je obkoljeval narod. Neprestano delo in prebito trpljenje je močnooškodilopesnikovo slabo zdravje; poprosil je dopusta od učiteljevanja in dovoljenja, da sme oditi čez mejo. Toda vlada se ni žurila niti z jednim, niti z drugim; in pesnik se je moral uzadovoljiti samo z začasnim dopustom. Odšel je k prijateljem v Vilno ter potem z njimi in z bratom Aleksandrom prebil vesele počitnice na izprehodih v daljšo okolico, da bi bolje spoznal domovino in svoj narod. Med tem je izvedela ruska vlada za dijaški društvi Filomatov in Filaretov. Visoki uradnik, kakor ga tam imenujejo senator, Nikolaj Novosilcev, se je hotel prikupiti čaru, torej je predstavil vso zadevo, kakor da bi bili dijaki kovali zaroto ter se puntali proti vladi in več temu podobnih rečij. V juliju 1823. je začel Novosilcev preiskavo po dijaških stanovanjih, ki pajni odkrila ničesar. Pripetilo pa se je, da je naletel na bojazljivega mlekozobneža Jana Jankovskega in ker mu je jel groziti s kaznimi, kakor poprej drugim, se je Jankovski prestrašil, ter izdal vse tovariše, ki so pripadali k tema društ-vima. Novosilcev je ukazal vse zapreti. Zaprli so tudi Mickievvicza po noči cd 23. do 24. oktobra 1823. ter ga nastanili z drugimi v samostanu Brazilijancev. Novosilcev in pomožni mu uradniki so mučili dijake z zvijačnimi izpraševanji ter strašili s kaznimi; pa zopet so obljubovali veliko naklonjenost vlade, ako priznajo vse ter pokažejo svoj kes in pokorščino. Mickiewicza niso le prestrašile te preiskave, marveč ga kar razburjale, kajti kot človeku poštenjaku se mu je gnjusila zvijača ruskih uradnikov. Spoznal je sedaj, kako težavno je živeli narodu pod tujo, neprijazno vlado; razumel je jasno, koliko so trpeli oni, ki so prišli poprej v ruske ječe. Takrat so se mu lastne nezgode, kakor izguba roditeljev, žalost za Marijo, jele zdeti majhne v primeri s tem trpljenjem, ki ga mora prenašati po izgubi samostojnosti narod. Ljubezen do Marije je napravila v njegovem srcu sedaj prostor še unetejši ljubezni do domovine; mladeniška vnema se je spremenila v moško hrabrost, v željo: posvetiti se narodu. Tu v ječi se tudi konča prva doba življenja in pesniške delavnosti Mickiewiczeve, ter se začenja druga doba, ki je pa še bolj znamenita._________ prenehal dež, evetice se že razvijajo po zemlji; prišel je čas tiejega petja; čuje se grgotanje grlic..." Takšen je bil njegov vtis, izražen z »Pojdi t" je rekla, videč da se je vstavil, »pojdi, da si ne bom mislila, da si plah brodar." Rudečica na njegovem licu je nekoliko potemnela. AH jej je bilo nemara znano kaj o njegovem življenju na morju? A vsekako je umu stopil v čolnič. „Bal sem se zares", je dejal, zasedši prazen prostor pred njo. »Česa?8 „Da bi se potopil čoln, odgovori z nasmehom. Egipčanka je sedela tako, da je Ben-Hur ni mogel videti v obraz. Njene oči so zažigale plamen v njegovih očeh in takrat bi svobodno smele vzhajati zvezde ter svetili nad njegovo glavo —- on bi jih ne bil zapazil. Najtemnejša noč bi smela zagrniti ves svet, toda njen pogled bi mu nadomeščal vso svetilo. Znano pa je vsakemu, kako v mladosti in v laki družbi na tihi vodi, pod mirnim milim nebom, v topli poletni noči pre-oblada domišljija našo dušo. Kako lahko je v takem trenutku odtrgati se od vsakdanjega življenja ter zdrkniti v svet idealov!... (Dalje pride). DOPISI. Ia Črntč. — (Razno). — Nobena stvar se tako ne upošteva bodisi v kateri koli stvari, kakor napredek. Posebno pa danda-našji, ho hoče omika biti na prvi stopinji, ko se vse zanima za napredek. Pa tudi pri nas nismo v tem ozira naj-zadnji, tudi pri nas napredujemo, počasi, pa zelo počasi. Vsaj polovica našega ljudstva se že zaveda, da kupuje le pri svojih. Zakaj pa ne vsi? No, pa počasi se že tudi v tem oziru kaj poboljša. Predvečera sv. Cirila in Metoda tudi nismo pozabili. Bilo je videti mnogo kresov. Vsaka vas je imela svoj kres, med tem ko pred par leti niti zmislili se niso za kakšno čast našima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Bilo je slišati tudi od vseh stranlj prijazno pritrkovanje zvonov in streljanje. Le tako naprej, narod, in pokaži, da tudi tebi bije srce na narodno reč. Zakaj pa bi se ne ustanovila v Grničah podružnica sv. Cirila in Metoda; morda se sčasoma tudi to zgodi? Kakor povsodi, tako je tudi pri nas smetij med narodom. Pri nas so namreč nekatere osebe, katere slišim večkrat peti ono znano „nella patria d i Rossetti" in zakaj to, ali ne veste, da s tem delate ne le sebi ampak celi občini sramoto? Kaj si more misliti ptujec, ko pride v Črniče in vidi tako početje. Pustite torej to grdo navado in pevajte rajši lepe slovenske pesmi, katerih vam ne manjka. In to morate storiti, drugače vas naznanimo z imenom in priimkom javno v „Soči". (Prav! Mi priobčimo imena takih nesramnežev. Ur.) Povedati moram tudi, da pri nas imamo še vedno nemško-laški poštni pečat, in poslušajte še kako pokvarjen: Cer-nizza Cerniea; nerazumljivo! Zakaj ni zapisano gori poštno ime „Čmičee. Tako torej naj bo, ali vsaj tako bi moralo biti. „ln našemu ljudstvu na v srce doni, Da višje dolžnosti in slavnejšo ni, Ko za domovja čast Blagor in srečno rast Delati, dokler Vipavska stoji!! Virgilij. Domače in razne novice. lavna tombola na korist »Šolskemu domu" bode v Št. Petru pod lipo [trg pred cerkvijo J v nedeljo 17. julija ob S. uri popoludne. — Dobitki: šin-kvina 100 kron; prva tombola 200 kron, druga 900 kron. Pred in po tomboli za-bava po volji. Sreeke prodajajo po 20 kr. »Goriška tiskarna", jit. Jeretie, 6. Zikar, L. Koi-sn, Peter Šrašeek, Saunig & Se-kleva, J&nt. Kuštrin, Ivan Prezl ter rodoljubi po deželi. Slovenei, udeležite se v obilnem številu tombole, katere dobiček gre »Šolske-mu domu"/ Kupujte pridno sreeke in v nedeljo ž njimi v Št. Peter po -— dobitke! Imenovanja. — Poštni oficijali Dra-gotin Sticotti, Ivan Sporn, Alfred pl. Resmini, Kornelij Tarasie\vicz, Henrik Zuccoli, Josip Suppanzr ~\, in Zmagoslav Cegnar v Trstu so imenovani višjim poštnim oficijalom. Vojaško nadzorovanje. — V petek so došli v Gorico generali: princ Ludovik W i n d i s c h g r a t z, Eduard pl. Succo-vaty in pl. Hoehsmann ogledat si tukajšnjo posadko. Na gradu je vihrala cesarska zastava, kakor je tudi 47. pešpolk pred vojašnico na Travniku postavil ob straži svojo zastavo, kateri se pozna, da je prebila že hude viharje. Smrtna kosa. — V soboto je umrla v Gorici blag. gospa Katarina S c h e i n, roj. Canevari, v 68. letu svoje starosti. Zemske ostanke pokojnice so prepeljali včeraj v Št. Peter. R. i. p. Žalujoči rodbini Presl-Cominotti naše sožalje! Shod kat. slov. delavskega društva v Pevml. — Ker nimamo na razpolaganje prostora v listu, ne moremo podrobneje se baviti s tem shodom, kakor bi želeli, temveč omenjamo le to; V nedeljo se je vršil shod kat. slov. delavskega društva v Pevmi ob ve-liki udeležbi na dvorišču g. Komavlija. Sklicatelj shoda, preč. g. dr. Jos. Pavlica, burno pozdravljen od občinstva, je ozdravil občinstvu, na kar je bil izbran predsednikom shoda Pevmanec, g. Fiegl, kateri je dal besedo g. dr. Jos. Pavlici. Ta je v daljšem govoru pojasnjeval, kako se je katoliška cerkev vedno bojevala ter se še bojuje proti kapitalizmu. Kapital pije današnji dan delavskim stanovom srčno kri, kapitalizem je pravo oderuštvo, ki je zavladalo po širnem svetu. Razlagal je, koliko denarja dobe razni denarni zavodi, banke, itd., ki so v židovskih rokah, in kako malo od tega denarja izplačajo. Pripovedal je o obrestih, katere mora dolžnik plačevat* svojemu upniku, kako so take obresti pretirane, in zato je treba povzdigniti, glas, da se iste znižajo ter se tako prizadetim slojem omogoči kolikor toliko hitreje poravnati dolgove. Pravil je o dolgovih, ui-žavnih, občinskih in drugih, kar je ravno ona grozna pošast, ki jemlje delavskem stanu zaslužek; židje pa imajo kapital in sicer okoli 80% od vsega kapitala je v njih rokah. Ko je še v približni obliki resolucij omenjal kaj zahtevajo, in pojasnil razlike med soc. demokrati in kršč. socijalisti, je opozarjal Pevmance, naj si osnujejo zavarovalnico proti nesrečam pri goveji živini in pa posojilnico, kar smo prav radi čuh, bolj kot pa. izvajanja o kapitalizmu, o katerih ljudstvo ne razume nič ali pa bore nralo in še to krivo. Takih zavarovalnic naši kraji po Goriškem potrebujejo prav nujno in tudi manjših posojilnic, katere so nekako po-polnilo večjih denarnih sličnih zavodov, ki se ne morejo baviti z malenkostmi. Na to je govoril prav iepc neki mladenič kazoč na nevarnost od strani soc. demokracije; zaključil je z besedami: vse za vero, dom, cesarja, kar naj bo geslo zbo-rovakem. C. g. št. peierski kapeian K n a v s je razlagal o obrtnem delavskem sodišču, katero bi, ako se ustanovi tudi na Goriškem, kaj blagodejno uplivalo na razmere v obrtih v tem pogledu, da bi imel tudi delavec besedo pri takem sodišču. Po posebnih volitvah bi bili član": takega sodišča lastniki tovaren, tovarniški uradniki in tudi delavci. Isto bi reševalo vse pritožbe, bodisi take ali take, v obrtih, ter bi tako spravilo delavca in delodajalca v nekako bolje, ožje razmeri/*, da bi imel tudi gospodar odslej svoje obveze nasproti delavcem in ne samo ti proti njemu. Pravico, zahtevati tako sodišče, ima kupčijska zbornica, deželni zbor, ali od teh te naprave ni pričakovati, potem imajo tako pravico zadruge, društva in za to je govornik pozval navzoče, naj se v obilnem številu opišejo v kat. slov. del. .društvo, ker le v obilici se more kaj doseči in v edinosti. H koncu je preč. g. dr. Andr. P a v l i c a povedal, da je bila deputucija kat. slov. delav. društva v nedeljo pri premih nadškofu in knezu dr. Jak. M i s s i i, kateri je deputa-cijo sprejel, kakor je doslovno g. govornik poudarjal ,prav s samo ljubeznivostjo" ter rekel, naj le delujejo na temelju krščanske vere in avdrijske misli; „ho-dite pravi Avstrijci*! V tej izjavi pogrešamo slovensko misli, katera je n a m poleg sv. v e r e n a d v s o in p r v a! Ali jo je pozabil g. dr. in pred njim nadškof in knez, ali je izostala, ker se razume samo po sobi, da jej gre prvo mesto, lega ne moremo povedati ! Rečemo le, da se svojega izraženega načela trdno držimo in nlkdo ne sme podpisati nikakega socijainegn programa brez te točke! Solkanci pred sodnijo. — Dne l">. marca t. I. sta bila obsojena Soikanca Komel na 12, Srebrnič pa na 10 mesecev težke ječe zustran „d o g o v o r j e n e g a" napada na Goričane. Glavna poškodovanca sta bila brivec Ferd. G o i s, po domače Ballaben, v Gosposki ulici, in neki Čufurin. Dasi je tačas zagovornik obtožencev izključeval .dogovorjeni" napad, je bil sodni dvor drugega mnenja ter je mladenča obsodil na ostro kazen. V luknji rita ta dva mladenča storila „dobro delo* ter ovadila celo vrsto sokrivcev. In res so ti sedeli pretekli petek na zatožni klopi na tukajšnji okrožni sodnij:. — Kaznovani so bili prav ostro in sicer so dobili Gomišeek Štefan, 14 mesecev, Batistič Gregor, !•>, Kovač Leopold, 14, Batistič Fran, l leto, Perko Peter 10 mesecev, Prijon Fran, 10, Danjevčič Fran, 10, Jug Anton, 8, Doljak Fran, 7, Zavertanik Angelo, 10 mesecev težke ječe. Kazen je kar naravnost g r o z n a, zlasti, če pomislimo, kako so postopali dru-godi v sličnih hujših slučajih tako na pr. v Hebu itd., ko so dobili izgredniki le neznatne kazni, a za nekatere se sodnije niti zmenile niso, da bi jih sploh zaslišavali. Toda to je bilo drugod in ne na Goriške m! Dva izmed obtožencev, ki sla druge ovadita potem, ko sta bila že obsojena, bila sta tožena radi szsilovanja, ker sta namreč zahtevala od vsakega sokrivcev 30 gld. kot obljubljeni donesek za stroške. Ta dva bila sta oproščena, vsi drugi pa obsojeni, hudo obsojeni na 14 in celo na 15 mesecev. Sam državni pravdnik si tako ostre obsodbe gotovo ni pričakoval. Kar nas je pri tej razpravi presenetilo, n; pa toliko ostra kazen, koli način, kako se je -azprawa vršila. Predsedovul je sodni s\ y --k C it r e t i č, torej Slovenec, obtožbo zaupal je državnega piavdništva namestnik Jeglič, torej Slovenec, zagovarjala sta dr. J. T o n k 11 in dr. Stanič, torej Slovenca. Na klopi sedelo je 12 Solkancev, torej Slovenci. Vsi so s e z a g o v a r j a l i le slovenski, državni p r a v d ni k je govoril slovenski, oba zagovornika seveda tudi slo venski, t oda razsodba čudom! je bila proglašena le v italijanskem jeziku z dolgotrajno motivacijo (1 sam odstavek je trajal čez 10 minut in je obsega! nad 80 postranskih stavkov), od katere niso toženi niti besedice razumeli. Po končani italijanski motivaciji jim je res predsednik razsodbo slovenski raztol-mačil, aH kako: „Ste slišali fantje? Xje dobil 14 mesecev, y 15 mesecev, itd. Komur ni p r a v, i m a 3 dni časa vložiti pritožbo. Sedaj je končano, p o j t e z B o g o m!" To je bil res prevod. Moramo prav slovesno protestovati proti takemu postopanju in to tembolj, če se to godi od sodnikov, o katerih trdi nSentinella", da govore jezik Nabergojev in Gregorčičev!!! Javna varnost v Gorici. — Skoro ni številke slovenskih listov goriških, da ne bi poročali o izzivanjih, napadih itd. od strani laškega barabstva na Slovence. Kako pa je duševno nizko padla ta laška s v o j a t, priča dejstvo, da so danes teden 4 take barabe čakale preč. gospoda kapelana K o r š i č a, ko se je vračal od bolnika. Napad jim je preprečil stražnik, ki je šel slučajno mimo. Kdove, kaj bi se bilo drugada zgodilo, ker barabe so bile pripravljene izvršiti napad prav pošteno, kajti klici: „če pridemo tudi v Gradišče" (kakor so vpile te barabe) se ne izuščajo kar tako v en dan. Tako daleč je torej prišlo, da bo mora! duhovnik v Gorici nositi v žepu revolver, če gre obiskat bolnika ! Sinovi *avite eolture*, veselite se svoje fakinaže! Prav lepo ste jo vzgojili! Goriška realka je dokončala šolsko leto dne 7. t. m. s slovesno sv. mašo. Nje letno izvestje prinaša na prvem mestu prvo polovico znanstvene razprave, ki ima namen, bili prinos k zgodovini novega, visokonem-škega pisnega jezika. Spisal jo je nemški profesor dr. Fr. Jelinek — kakor kaže ime, Nemec »purosangue". Gradivo k tej razpravi pa daje biblija, ki je bila pisana za Venclja IV., češkega kralja in nemškega cesarja, ter nekatere druge nemške knjige, ki so v srednjem veku nastale na — Češkem ! Razpravi Bledi ravnatelje vo poročilo zgolj o šolskih stvareh. Iz njega posnemamo to le. Učiteljski zbor na realki šteje razun ravnatelja dr. K. Schreiberja za obvezne predmete še trinajst profesorjev, dva namestim učitelja, enega učitelja na pripravljalnem razredu in prof. goriške gimnazije A. Šantel je podučeval stenografijo. Slovenščino, ki je obvezni predmet za Slovence, so podučevaii profesorji Plohi, Uerbuč, Seidl in nam. uč. Jug. Učni načrt izkazuje »e vedno nemščino za učni jezik, dasi je obiskovalo realko Se 43 učencev nemške narodnosti. V osmem oddelku ravnateljevega poročila pa se našteva naredila učnega ministerslvu s d'.l. aprilu 18U8., ki uvaja nov splošni učni načrt za realki;, in zatorej pričakujemo, du bo odslej poduk postavljen na edino pravo podlago materinega jezika, ki hi moral biti vsaj im spodnji realki učni jezik vsem predmetom. V štirih letnikih spodnje realke bi m učenci gotovo naučili nemščine dovolj, da bi jo uspešno rabili za učni jezik na višji realki. Tako bi se učenje mladini zdatno olajšalo, učni uspeh pa povišal. — Ali bodo pač merodajni čini-telji sedaj preustrojili realko na tej edino upravičeni podlagi V Kaj čudno se bere v kroniki (3. oddelek ravnateljevega poročila) naznanilo, da je doslej dolgo vrsto let bilo lik pred okni na severni strani šolskega poslopja gosto in visoko smerečje, ki je pritlične učne sobe temnilo in je „v prave kleti spremenilo" (Ju formliche Kellerruume vervvandelteu*). Še Se letos se je to smerečje odstranilo. Ravnateljstvo realke torej samo priznava, tla je cela vrsta šolskih sob bila dolgo let v prav škandaloznem stanju, a to sta pripuščala slavna c. kr. šolska oblast in slavni občinski svet goriški, ki vleče lep denar od šolskega poslopja, ker je mestna last! Kaj ko bi »Slo-gini" zavodi imeli tako nedopustno slabe, nezdrav*^ šolske prostore? Iz statistike učencev posnemljemo, da je realko obiskovalo do konca šolskega leta -iUi učncev, ali prav za prav :>19, ako olbijemo 43 učencev priprav 1 javnega razreda, ki v resnici še niso realci. Tem se uteplje še celo leto nemščino v glavo, da morejo potem vstopiti v prvi razred realke ali pa gimnazije. Pripravljavni razred, pridružen realki, je ustanovljen samo za Lahe, na gimnaziji pa je zadnje dve leti enaka nemčevainioa za Slovence. Na nemški učni jezik osnovam, nepe-dagogični ustroj goriških srednjih šol je torej kriv, da mora srednješolska mladina — tako slovenska kakor laška — eno celo leto več pohajati šolo -kakor v nemških pokrajinah, in stariši morajo za njo celo leto več skrbeli in stroške imeti. Med imenovanimi 249 učenci je bilo pi. materinem jeziku 43 Nemcev, 140 Lahov. 63 Slovencev in 3 druge narodnosti. Z veseljem opazujemo, da število slovenski!) učencev na spodnjih razredih raste, odkar deluje slovenska šola Sloginih zavodov. V resnici je Slovencev na redki seveda mnogi* več, kakor jih izkazuje statistika. Le poglejmo v imenik učencev na koncu .Izvestja"! Tu nahajamo veliko večino slovenskih imen, in njih nositelji so le poitaljančeni Slovenci. Oni prihajajo iz mestnih šol, ki so pod gospodstvom laškega občinskega sveta in poti protekcijo vlade izključno le laške. Tam se naša slovenska mladina odtujuje svojemu narodu in tira v naročje Italije. Izkazani učni uspeh je povoljen. Ako v nemar pustimo pripravljavni razred, je doseglo na realki 9 učencev prvi razred z odliko, .181 učencev prvi razred, 28 drugi in 6 tretji razred, 23 učencev je padlo le v enem predmetu in sme narediti po počitnicah ponavljavno skušnjo. Med odličnjaki sta dva Slovenca : Hočevar Miroslav v I. razredu in Berbuč Bogoslav v H. razredu. Kakor vse drugo, je tudi naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta v iz«-'estju goriške realke izdano v nemškem jeziku 1 In vendar je vse ravnateljevo poročilo, zlasti pa naznanilo o vsprejemanju učencev za prihodnje šolsko leto namenjeno občinstvu! A to naznanilo se mu podaje ne v jednem ne v drugem deželnem jeziku, nego v nemščini? Zoper tako brezobzirno postopanje moramo glasno protestovati! V naznanilu ravnatelj med drugim daje na znanje, kaj se zahteva od učencev, ki hočejo vstopiti v prvi razred realke. Sklice vaje se na ministersko naredbo zahteva se med drugim znanj«*-„ifalijauske pi-ave" (Feitigkeit im Lesen und Schreiben der Untenichtssprache und eventuell der ila-lienischen Schrifi). Začudeni vprašamo: kaj \n to 'i Ali je to ena izmed mnogoštevilnih pomot. *¦ katerimi se odlikuje izvestje go-ri~k<* realke, (take čudno osvitijajoč ono natančnost; kaiero smo opravičeni pričakovati \ vseh izdelkih, ki prihajajo iz šolskega zavoda?) Ali je to res liskovna pomota, kajti Mo besedilo nahajamo že tudi v lanskem in v predlanskem izve^tjuV Pri zrelostnih izpilili, ki so se vrtili na e. kr. državnem gimnaziji v (Jerici pod predsedstvom c. kr. šol-kega svetnika od 7. do 1:2. juliju, proglašeni h o bili »/.mej 2<> kandidatov ') zielimi z odliko, 15 zrelimi, 4 so dobili dovoljenje, ponavljati izpit iz jedil ega predmeta meseca septembra, 2 sta tudla za jedno leto. Odliko so dobili: Podgomik Ki»r*»l i/. (Vpiivana, TrevN.in Avgust i/. VVrmegliano, Tnrus Krnil iz S. Lon-nzo di Mo*e, Itolatlio tlugo iz Coricc Mo/.ič Izniij.i ',/. Klavž, Camaru Anton iz (JoH'pe. Claueig lirnest i,: (Jorice. Cenile Valerij iz Šempetra pri (Jorici, Fellrin Št"!au z Šentviške gore, C idl Maks i/. (iorlce. K.iin Hudr.it' v/. \\Vyer :i.i gorenjem Avstrijskem, Knez Anton iz Sr-p :.!ce, Mosettig .lo^ip i/. Coriee. Potoinik Iv.m iz Ljubljano, JJ.at.-j Fran <- Štajerskega, Z«-! ib-nat i/. (Jorice, Zigon Avgu-4 i/. Ajdovščine. IMJuki v kremi. V m cd« zvvč.rje bilo veliko dijakov pri Tonu, kj« r so m' zabavali po !-vbi ne narodu, katerega sinovi so! -- Z dijaki je bil tudi jedcu protV.-or. Uo-e! je v dijaško družbo, da bi s svojo navzočno-tio vzdr/al mlade/ v mejah, preko katerih ne bi mic!.i iti. . . . Kadi lega lepega namena je dobil plačilo v ostudnem napadu v ,S,t:tinelli'\ Mi pri ,K:n"i" smo mu hvaležni za oni čin, če tudi — ni Slovenec. Nesramnost laškeira časopisa. Na vse mogočo načine se trudijo iahončki. da bi oprali obsojeno tatico KruSevtr, i.jenn rodbino m druge, ki so zapleteni v to škandalozno af. ro. Pri tem zvračajo krivdo -(»'alvine na go>podi«'-no M o -. e t o v o, in .Corriere* je bi! tako ne.-rameu. \\a ;e kar naravnost s prstom kazal na njo ter jo (iul/il sotatvinc. čeprav iz razprav to n i r.c; vid no. kar >priču'e tudi {»opravek zagovornika go-p. iir. Staniča v zadnjem Jlomeru*. Taka breztaklno.-t. zlobno podtikan;e pregreh itd. je mogoče le pri naših lahončkih. Sicer pa o te; reči, ki je značilna na sploh i:a goriške lahončke, spregovorimo ub-irne> po razpravi, ki bo pri tukajšnji okrožni -udniji. V nedeljo, 10. julija, je daroval gosp. prof. dr. G r e g o r e i č sv. mašo na čast sv. 1'irilu in Metodu. Pri maši m: je slovensko p !o in po sv. evangelji je mašnik tudi slo-v. tiski Čital svete evangeije in je nekoliko uVnašev in ceščenasimarij sir.venski molil. t Vi maši je bil tudi neki unirovljeni učite!. ¦ *:i isti, ki je nekdaj po Istri služboval, kjer : . je svoje k r a š o v s k o slovensko č u t--! v o zamenil z narodno mr/.njo. Ivo se jiv -• •''-l-Io slovensko moiiti. je orzo in demon-¦s'rativno iz eerkve odšel. Brez komentara. Ta vpokojeui učitelj pa prosi službe pri naših slovenskih podjetjih! Očividec. ,l*od sroro, pod to goro zeleno!" — ^* nedeljo sem bil slučajno prisoten pri jav-!!f>ai plesu v P o d g o r i. Letos se sicer \)l'\ ;e, kakor bi šlo za stave, toda če že mora !;»ko biti, Seleti je, da so o takih prilikah Poslužujemo domaČe ali vsaj vojaške godbo. Toda toliko narodnega po-no^a nimajo menda naši Podgorci, kajti vrteli so se ob milih zvokih „tnk. '»estne" godbe. Da je to skrajna brezbrižnost in narodna zaspanost, prizna vsak Narodnjak, a čujte Podgorci, kako hvaležno druhal redite s svojimi trdo prisluženimi groši! — VraCaje se domu sledil sem nehote h>j famozni »bandi". Vsak, kdor je ie količkaj vešC furlanščine, ve, kako bogato zbirko psovk ima ta jezik, toda kar so te barabe izustile proti vsemu, kar je slovenskega, pre- sega že vse meje. Med drugim sem Cul to le: „Che rassa mostra di selafs che son par mil ajns indaur". Torej tako! Za tisoč, let nazaj so Slovenci! Ste H Culi ?! In tako druhal.podpirate in redite z Vašimi groši?! Škandal! „Kje je Vaš narodni ponos?8 Upamo, da je bil ta sluCaj zadnji in da se enkrat odpro oči onim, ki so še vedno oščavi" našim narodnim nestrpnežem. Gospod urednik, ali niste mnenja, da bi o takih prilikah lehko upi i val o županstvo na prire-jevalce' plesa, *da si -aaliajijd domačo ali vojaško godbo? ¦ (Opomba uredništva): Da, da, smo istega mnenja, toda naši ljudje greše v tem pogledu na način, da jim takih naglavnih grehov ni mogočo opustiti. Naravnost škandalozno je, da redi? naši ljudje one. ki so Slovencem najhujši nasprotniki, katerm pa je pri srcu — slovenski žep. Kedaj se spametujete !! Vsako nedeljo — pretep. — Ne vemo baš natanko, zakaj in kako je nastal v nedeljo prepir v Št. IVfru. Pravijo, da je temu kriv zadnji ples in pa vest o Št. Pelercih v zadnjem „Prim. Listu", ('lulo sr je vpitje po Št. Petru proti duhovščini. — Kakor je nam nekdo v naglici pravil, udari! je eden s koleeui mirno sedečega človeka pred hišo po glavi ter ga prav izdatno ranil. Koiec, kateri smo videli, je dolg kakih 00 em in debel kakor mo*ka roka. Mož je celo reč naznanil včeraj redarstvu. -, ^ Žalostni pojavi so ti pretepi (nedeljo zV nedeljo. Kje jim tiči vzrok? Kresovi. • - Včeraj zvečer teden so plapolali v čast sv. Cirilu in Metodu kresovi proti neba. Po celem slovenskem delu dežele jih je bilo videti kaj lepo število, posebno pa moramo pohvalili Hihembevčane, ki so {kakor se nam poroča), prižgali kar 1<» kresov. To ie lepo in vredno posnemanja. Sklep 1. šolskega leia možke obrtno nadaljevalne iole in 2. šol-kega leta ženske obrtno nadaljevalne šole za umetno vezenje je bil v nedeljo, 10. t. m. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič, za dairs opozarjamo občinstvo le na zanimivo razstav«) izdelkov le tolo. Ogledati se jih more do četrtka 11. t. m, vsaki dan v ulici liarzelini v „Slo-ginih" zavodih od 0. PJ. dopoldne in od ¦\. - -O. popoldne. Torej, ne zamudili lepe prilike! Jioriski Sokol1 !7. t. m. nauieiavauo na je odloži! za nedeljo, i-no telovadbo v Pod-radi tombole v Št. v IVmI-ludne in t. 1. gori Petru, Skušnji ust otroških vrtcih trorf bodeta v sredo ob 1. uri popo v Pevmi v četrtek ob h. uri zjutiaj. Začasna sadna razstava na dunajski jllltilejskl razstavi. Posebni odbor le razstave je razposlal program, obsegajoč marelice, hru-k" in breskve, ki se imaji Dunaju rcz-laviti od l21....... Po tem programu so naslednic zbirke: 1. Z:i zbirko marelic zaznamenjenib s pravimi za izvažanje v oddaljene praktično in okusno pripr posode. ¦2. Za /birko prav za>.uamenjenih, dobrili fr/.jiili vrst marelic, hrušek in breskev v prikladnih pu-odalj. Vsake vrste j- razstaviti najmanj«: po 1 kilo. Parila so po ."iO, .10, K>, 10 in ~> kron pa sreheni'' in ¦; vrlin je. Pri podelitvi daiil s, število razstavljenih vrst. . ilo 2'.l. julij; razpisana dar , hrti k in breskev, neni ;n sposobnih kraje, pa da so vijene v prikladne doluoto spravlje: raz.-tavijo .- jiridelovalcei m;e pridelke, Kdor se hoče * ne bo gledalo na unpak na lejioto in to, kako je poda Iz Tolmina. — Letos ste praznovali ženska in možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu njiju praznik na posebno slovesen način. Predvečer ste zažgali veličasten kres, spuščalo se je umetne ognje, vrstilo se je lepo narodno petje s slovansko tamburico in na njiju praznik se je brala sv. maša, katere so se udeležili v precejšnem številu CC. društvenice in gg. društveniki. Ko-nečno se je praznoval praznik slovanskih aposteljev v trajen spomin s tem. da sta pristopili ženska in možka podružnica sv. Cirila in M e t o d a v Tolminu kot ustanovnik k društvu „Š o 1 s k i do m" v Gorici. Živili! Listnica uredništva. — Veleč, dopisniku iz Branice: Prihodnjič. Razgled po svetu. Sjmnsko - ameriška vojna. — Ustaši na Filipinih so sprejeli sovražno na pomoč došle ameriške vojake in sicer trdi se, da radi tega, ker so med njimi zamorci. Streljali se- na Amerikancc iz lopov in pušk. Cujejo se glasovi za mir in sicer v Madridu, kakor tudi v Washingtonu; pravijo celo, da bi Avstrija posredovala. Predsednik Zjedinjenih držav, Mae Kin-ley, je dal kabinetu v pomislek, da se nahajajo države v prav nevarnem položaju, ako bi utegnile izgubiti brodovje. Amerikaiici radi lega hočejo vzeti najprej utrdbe ob uhodu v>rislunišče Sanljago de Cuba ter potem še !e bi podpirali svojo vojsko na kopnem. Španci se drže trdno v Santjagu de Cuba ter se nočejo mlati na noben način, čeprav jih ameriški poveljnik opetovauo pozivi je k temu. Slikati pa je (udi, da so vesli o pogajanju za mir neosuovane. Bilka pri Santjago de Cuba je uničila Spancem najbolje brodovje ali ne udajo se še vendar ne, iz česar si da sklepati, da zmaga Amerikancev ni mogla bili tako velikanska, ker baš iz Amerike odmevajo silnejši glasovi po miru. V splošnem interesu bi pač bilo, da se naredi konec tej vojni skoro. Razgled po slovanskem svetu. Vilo/. NiiIhtkoJ In dr. Spadonl. V razpravi o verifikaciji Nabergojeve izvolitve v mestnem svetu tržaškem je dr. Spadoui razžalil vil. Nabergoja na časti. Poslednji je radi lega tožil. V petek se je vršila razprava in dr. Spadoni je bil obsojen na 50 gtd. globe, oziroma 10 dnij zapora. Vil. Naber-goja je zastopal dr. (iregorin. — Na vse načine se la^ki mestni očetje v Trstu trudijo, znebiti se vit. Nabergoja ali ne gre. Milo v korist družbe sv. Cirila In Metoda. - G. Vašo Pefričič, znani vele-Ir/.ec v Ljubljani, je založil jako fino toaletno milo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, na kar opozarjamo nlovenske trgovce. Kakor poročajo ljubljanski listi, ima milo jako ukusno obliko; na njem sta ulisneni sliki slovanskih blagoveslnikov in tudi na lepih zaklopnicah v narodnih barvah sta podobi sv. Cirila in Metoda. Nova »rgovina. V Ljubljani je otvo-ril g. L. Sehvventner svojo knjigarno in trgovino z muzlkalijami. umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Knjižna zaloga vseh slovstvenih vrst. kakor tudi zaloga mu-zikalij, papirja itd. sta urejeni najbolje. G. Sehvventner, ki je vrl Slovenec, zasluži v svoji veliki trgovini podpore, in sicer naj Slovenci si naročajo potrebne reči v tem pogledu pri njem, da ne bo treba kupovali pri židih. je dopn';čeji(i Z;, prosim- m- bo udeležiti; naj pošlje \ svoj pi.-me::i ogla« vsaj do 1(5. julija t. I. j c kr. kmetijskemu drn-lvu v Gorici ali na-i ravno.-.! komisiji kmetijske in gozdarske i-az-j stave !.v.t>. ali pa tudi spodnje avstrijskemu • deželnemu s.idiercjskenm društvu na Dunaju j (I. li.-rreng.isse iy). ; Oglasne pole dopošilja spodnje avstrijsko ! deželno sadjerejsko društvo brezplačno: ono j bo razpošiljalo tudi programe velike jesenske sadne raz.-tave. Oglasne pole in programe preskrbuje tudi n-.C-c kmetnsko društvo. Posebni odbor te razstave je prevzel tudi nalogo, da bode (jlai-avul prodajne iu kupne ponudbe za ca--a razstave, in zato je želeli,
  • Qh in na deželi, posebno pa učencem ljud- i JK skih in srednjih šol za obila naročila. ( V najem se odda pod ugodnimi pogoji nova kovačija z jednim kladvom na močni vodi. Kje? pove upravniStvo BSočett. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča veleeastitt duhovščini in cerkvenim prert-stojisikom svoj* delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro bla^o popravi, pozlati in posrebri v ognju \-n najnižji ceni. I>a si pa zamorejo j tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovin.-ke;.';i bla?a. ola>i;je jim to z;:orej omenjeni > tem, da jim je prir-ravljt-n naprnvljafi bla-o, ako nvi potem to j izplačujejo na obroke. Obroke ^i pa preč. p. n. jrospnd ! naročevalec sam lahko določi. — Po5iI;a *>ako blajro S liti po;inine pro.-to! Slovenci in Slovenke! Prava Jj/H kava družbe sv. Cirila in Metoda, _ katero dobite v vsaki prodajatniei, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali <|* mlečni kavi, ako jo k isti rabite k* y Zahtevajte torej le po vseh slovenskih prodajainicah to izborno do- 53 n niačo kavo. V>~> ^i i ^3 Jj Glavni zalagate^: Iva n .1 e h a C* i n, Ljubljana. J j ll^##^#*^^##**##*#.*#***##^**|^###,y Dobroznana stilna ANTONA VODOF1VCA > ?* l- S pr8nOGiŠGi, katera to.-! pristna bela in en,,. 4* vina iz Vipavske doline, ij Kuhinja domača ¦/. okusni« pripravljenimi jedrni. \~^ *#^^#^^ir##^#^^#i|r^^^i^^fr^^^#^^^^^3t Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 41 52-25 priporoča pristna bela J&Mjm- briških, dal- in črna vina s?|i5rflP* matinskih in iz vipavskih, LMsR& isterskih furlanskih, l|r vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od ."56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba pošfeta. 'h I* 8» s* Pekovski mojster J/\KOB GEF^BEC v Gorici ulica sv. Antona štev. 6. PRIPOROČA raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, kolače za birmance itd., katero razprodaja po starih cenah. It i 21- Zaloga vsakovrstne moke. Goriško pivo! (na GoriŠcsku 11). Podpisani priporočam svojim p. n. odjemaieem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih P? > V«. lU »a lU H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečki hnieli m hanaški ječmen. g 26—12 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem ob" racajo name in si obilno naročajo zagotovljani, naj-točnejSo postrežbo. Z najodličnejšiui spoštovanjem Fr. IVanek, i 1 \ Ambrož Furlan trgovec. z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar št, 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. H Spetlicijska poslovniea p tf Mw Hiliu t Gorici i v ulici Morelli 12 ^s so toplo priporoča Slovencem v ' >bd Goriei in z dežele, ^ J^j^* Pozor! "*9(b* novi, lini, dobri SVINČNIKI Jružbc sv. Sirila in Metoda". Z iia.Vlom, da kur -i- zal.iya pod iuu-iKim d'..-ne im?e di>tžb.> ¦ mora bhi najbolj^ k.iknv..-!i. i|;i -e obihv.i in 0,-,'aio- v trajni rabi. založil »)u: >¦ privn-ijHij-m Maun-1'.i \oi|-»va nove, line svinčnike v k..;i-; ,.I)iu/.Im- sv. Ciiii.i in M.lo.la-, izd.-l.me od piv.- m'«m,u,, i;,,„,. i,. ¦!,,.!,.• L. C. Hardtmulh na Ounaju. I).i -.- udomji.-ijo !i noti <-di:n> .hd.ii svin.-iiiki v isiki rii.n..hii li!'i. pn pi-amiili i:i ndah in da s,-moj.' .inbi<, \,lni>» n, z..m.-nj.i s kakimi .slabimi iz-.!i iki, izdanimi na itoe dražbe, zalo iaftflBj** /jihtcviijte, kupujte (u ULWT*- v lastno korist rabite le nin'nike. ki uoajci p^le;: duižbi-n-^a iouna uli- •rfim^ h C. llariltiiiiilli. ^KQ Maje blaga jo prima-blngo. Le k primn blagu priulisno firma L. C. Hardfmulh svojo znamko. Ona sviii.'iiik, ::, 1 in 7 kr. !-¦ : \ .lviinai-loiieal, i-Miep-, pi<-dkupi>t»l.....« rsili.il. '/.=..:.!.» ilt prodaja Ivan Bonač trgovina s paprijem in šolskimi potrebščinami v Ljubljani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v korist „Urii/.hi-sv. Cirila in Metoda" s podobo nje prtoiii(>Htiilkit vel«M-. i,'osp. Tomo Zupanu. (.Vrni za kos T, kr., Hm ko.-ov i VU\. hanU. fievzetnam naroČila za izdelovanja razglednih dopisnic v <-ni ali več barvali. Prosim. «la s,. ,„i iz Vs('h krajev sli.vn^ke 7.<-mlji>. kjer ;. nimam zveze, pojijo p., ]o razglednih dopi>nie pro!; takojšnji odškodnini. l.-jti- II *?• ' 1'Mtjam -tu trgovino za ; % komisijonalno in špedicijsko <7 Nan čila iti s-irer uial i v imsiiiatvah &* *^- 1" :» k,-. | >.i'li-zuii i! izv ;:i in od ,i( isov il bom k;.' naprej pa (orno in ceno. 'rf 1»! k a lJ:.z i^ra :ud •e/zeleu-avo^ril i Ulonijaln-va e V' dr. "1'e'eai *5. K! v, s prij ¦azpt man .d.uanjem . em blajra v omafl, pii.lel-sw>ja skladisea. 'h* d; jal na i. la n Mda.Ml.i in lOsredoval do- ti. uo prod Ti^i val . kr.ri.s: las' loijitudi z v i za.sjop.slva ika noni na debelo, trdnih - z.i +* ki nkurene. sp. *obnih Iv dk in [, nl.ijiam Y* to kav. Nad .-lijo.ost. jajc -se, da «e u nitiO-niui ,pr,; e sorojaki ,|„-t<»vanje:n udani i L> ¦"'• Krm st Pesan. f* «» 11 •i t«-l.» v ulici S. Francesco šb/. 6. 1* !?'«• V ^(^^ ^„ ^"4^0^ 4^i^^^is "Na dež jubil. raz.-ta •i odlikovan t srebr, drž. svl '¦&¦¦ Na vm .ski raz? tavi a prvo ceno - srebrno svi !ir:,' n—rr Tovarna uzornih telovadnih priprav JOB« YINDYŠ-.S, v Pragi na Smihovu (rraha-.Smiehov) Vinohradska ulice Tislo SPI. se piiporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih sprieal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zehi zmerne, plaeiije se pa na mese/me obroke po volji in zmožnosti. jVayadr\e priprave so vednof v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolno telovadnico pošilja na zahtevo brezplačno in postni«^ prosto. 80, «2 1' Popravo izvršuje po najnižjih cenah.