mm CELOVEC PETEK 14. JUL!J 1989 Letnik XL!V. Štev.51(2474) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b.b. PaHament kdo največ govori? Tudi avstrijski parlamentarci so, podobno kot dijaki, od začetka julija na počitnicah. Dunajski tednik Wochenpresse vsako leto pred počitnicami objavlja posebno hit-listo avstrijskih politikov: njihovo delavnost ali lenobo ocenjuje po obsegu govornih prispevkov, ki so jih vnesli v parlamentarne razprave. Zeleni pri tem najbolje odrežejo, na prvem mestu pa ni nihče drug kot Karel Smolle, ki je imel kar 65 govorov (sledita Wabl in Pilz). Če bi štela samo kvantiteta, potem bi bil Smolle ob „pode!itvi spričeval" gotovo odličnjak med avstrijskimi politiki. Narodnostni sosvet: FP in VPizteqaii dodatna sedeža na račun KEL in Cerkve FPO in OVP sta izterjala dva dodatna sedeža v sosvetu, in to na račun Cerkve in KEL. Namesto Korena in Smolleja bosta imela zdaj glasovalno pravico Ulbing (VP) in Kuglitsch (FP). Stranke torej utrjujejo svojo premoč v sosvetu. Narodni svet proti spremembam pri sestavi sosveta ne bo protestiral, namesto tega pa hoče, da se čimprej formira - to je sporočilo prve tiskovne izjave novega tajnika NSKS mag. Marjana Pippa. Če ne bo v roku osmih tednov, kot to predvideva zakon, prišlo do ustanovitve sosveta za slovensko manjšino, bo novi tajnik predsedstvu NSKS predlagal, naj umakne svoje imenovane predstavnike, kajti potem bi bilo jasno, da vlada zanj nima interesa, poudarja Pipp v tiskovni izjavi. Hkrati izraža samo „začudenje nad nekonstruktivno manjšinsko politiko", čeprav se je prav podpredsednik NSKS Karel Smolle zavzemal za čimprejšnjo ustanovitev sosveta z za manjšino idealnimi večinskimi razmerami. 200 [el Danes pred 200 leti je padla Bastilja, simbol zatiranja. Francoska revolucija velja kot začetek nove dobe v zgodovini človeštva. Vendar njeni ideali - svoboda, enakost, bratstvo — še danes širom po svetu čakajo na dokončno uresničitev. S!ovo od A. Mičeja V sredo se je v Šentvidu v Podjuni veliko število žalnih gostov poslovilo od Andreja Mičeja. Pogrebne svečanosti sta opravila župnika Peter Sticker in Jernej Marko, ob odprtem grobu pa so pokojniku spregovorili dr. Gustav Brumnik, Stanko Wakou-nig in Karel Smolle. V slovo mu je zapel mešani pevski zbor „Danica". Povratek k občinskim mejam izpred ieta 1973? Razprava o povratku k občinskim mejam pred združitvijo številnih občin leta 1973 je zajela vso Koroško, posebno še dvojezično območje. Po izjavah vodilnih politikov vseh strank, da so pripravljeni preučiti ureditev iz leta 1973, se je v številnih nekdanjih občinah, ki so bile spojene z večjimi, začela resna razprava o možnostih obnovitve starih meja. Ustanovili so že posebne skupine, ki bodo analizirale trenutno stanje in pogoje v sestavljenih občinah ter možnosti v primeru povratka. Konkretna razprava se je pretekli teden začela tudi na dvojezičnem območju: v prejšnjih občinah Bistrica pri Pliberku ter Slovenji Plajberk. V Bistrici se je v ta namen ustanovi! „Nadstrankarski komite za dosego samostojnosti občine Bistrica." Inicia-tor je bivši član predstavništva občine Stanko Vavti. Na zborovanju so sklenili, da naj poseben delovni odbor opravi vse potrebne organiza- cijske naloge za javno diskusijo, v kateri naj bi prebivalstvo razpravljalo o smiselnosti ponovne ustanovitve občine. Naj spomnimo, da seje 1972. leta 94 odstotkov prebivalcev Bistrice izreklo proti priključitvi k Pliberku. Tudi v nekdanji občini Slovenji Plajberk ljudje že resno razpravljajo o ponovni samostojnosti. Zastopnik Volilne skupnosti v mestni občini Borovlje mag. Peter Wald-hauser je v razgovoru z uredništvom Slovenskega vestnika poudaril, „da je želja po samostojnosti zelo močno prisotna" ter da Plajberžani ob taki ureditvi pričakujejo večje možnosti za razvoj kot jih imajo v okviru velike občine Borovlje. „Tudi na področju javne dvojezičnosti bi se dalo marsikaj spremeniti v prid slovenske narodne skupnosti", je dejal mag. Waldhauser in pri tem spomnil na številne predloge, ki jih je vložil na občini, ki pa niso bili pozitivno rešeni. PREBER!TE Medtem /;o /ctov/.fčarj? ;'.s7r.sU o/ru/; -, .so mrAdčrn bež/jo z ?7a/?jan.s7t?7? p/o z orgamzafo?y; na Korošcem Jadrana zaradi mvaz/je opdm/.sdčm.' v na.f/7? č?.sd/? faor.sU/; a/g - pojavi/e vo .se jezeri/? se ne umaže niti 6 e/a iadi že v nc/rateri/? kraj//: o/? srajca. 2 Poziv občine Železna Kapla: ..Ohraniti lokacijo na Rebrci!" 3 Mediji v premiku Heute im Slovenski vestnik 4 Kulturni komentar o šentjanški uprizoritvi ..Dobrnik in požigalci" Maxa Frischa 4 strani PRILOGA: „Po poteh Domnove čete..." 5 Pliberk: Galerija VVernerja Berga spet odprta 6 Koroška v zrcalu Vestnikov roman 7 Radijski in televizijski spored 8 Šport: selski nogometaši premagali krizo Jezera vabijo Ob dnevu vstaje siovenskega naroda vabimo na 10. jubilejni spominski pohod na Kome!) „Po poteh Domnove čete" ki bo v nede!jo, 16.ju!ija 1989 Zbirališče je od 8.30 do 9. ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovlju 32 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Odhod ob 9. uri. spominska svečanost ob 13. uri pri spomeniku. Sledi partizanski miting. Pohod in spominska slovesnost bosta oh vsakem vremenu! ZKP PMerC SPD ..&/?n