FRAN ZWITTER Razvoj ljubljanskega teritorija POSEBNI ODTIS IZ .GEOGRAFSKEGA VESTNIKA" LETNIK V. - VI. 1929 1930 LJUBLJANA 1930 NATISNILI J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN JANEZ VEHAR yu pA4 Ak+ +' l&&xnmikA4~ YT&4H*č [ju*iCZeuuj*- O 300^19^0 % ****** . ^V***v*T/ 138 Fran Z w i 11 e r A+T " Razvoj ljubljanskega teritorija. N a sedanjem 1 jubljaAskenj»ozefjjlju’ Je nastala v srednjem veku najbrže že zelo zgodaj prva naselbina in morda to ozemlje kljub propadu Emone ni bilo že od rimskih časov dalje nikdar popolnoma nenaseljeno. Sigurna historična tradicija pa prične šele od srede 12. stoletja dalje; v tem času je bilo ljub¬ ljansko ozemlje v rokah koroških spanheimovskih vojvod. V sredi 13. stoletja je postal koroški vojvoda Ulrik II. tudi kranj¬ ski deželni knez in najpomembnejši zemljiški gospod na Kranj¬ skem; s tem je bilo obenem dokončno rešeno tudi vprašanje po¬ litičnega središča kranjskega teritorija v korist spanheimovski Ljubljani. Od tega časa dalje je ostala Ljubljana sestavni del komornega imetja kranjskih deželnoknežjih rodbin, ki so dobro razumele njen ugodni prirodni položaj v središču kranjskega teritorija; zato se je pričelo tu naseljevati plemstvo in zbirati deželni stanovi, graditi samostani, formirati cerkveno središče in vršiti sejmi za bližnjo in daljnjo okolico na križišču vseh glav¬ nih kranjskih prometnih smeri. Tako sta odločili priroda in zgo¬ dovina Ljubljani prvo mesto med kranjskimi naselji. 1 ) Od prvotno enotnega ljubljanskega gospodstva se je že zgodaj odcepilo več predelov. Sem spada gospodstvo š e n t - peterske fare, ki se omenja prvič 1. 1163. 2 ) in je bila ustanov¬ ljena od Spanheimovcev ali pa že od prejšnjih lastnikov ljub¬ ljanskega gospodstva; za to govori spanheimovski in poznejši deželnoknežji patronat nad šentpetersko faro, ki se omenja že 1. 1227., 3 ) čeprav ga oglejski patriarh tedaj — najbrže neupra¬ vičeno — ni hotel priznati 4 ) in je pristal nanj definitivno šele 1. 1356. 5 ) Ustanovitelj pa je moral šentpetersko faro tudi materi- jalno osigurati s tem, da ji je podaril del svojega zemljiškega gospodstva. Šentpeterska fara je imela pod svojo oblastjo prvotno najbrže tudi ljubljansko gospodstvo svoje šenklavške podruž¬ nice, poznejše škofije; njeno gospodstvo je torej obsegalo večji del Šentpetra in Poljan. *) J. Rus: Prirodne osnove v selišču ljubljanskega mesta, GV (= Geo¬ grafski Vestnik) 1928, 62 sl.; F. Zwitter: Starejša kranjska mesta in meščan¬ stvo, 8 sl., li. 2 ) Schumi UB (=r Urkunden- u. Regestenbuch des Herzogthumes Krain) I 121, Gradivo IV. 233. 3 ) Schumi UB II 37, Gradivo V 228. 4 ) Prim. podoben slučaj pri Ložu 1221 Schumi UB II 31, Gradivo V 179 sl. 5 ) Lichnowsky-Birk: Geschichte des Hauses Habsburg III, 554 sl. 139 Nemški viteški red je bival v Ljubijani že pred le¬ tom 1228. ; 6 ) naselili so ga Spanheimovci. 7 ) K prvotnemu gospod- stvu nemške komende je spadal predvsem južni del kasnejšega Novega trga okoli križevniške cerkve. Proti koncu 13. stoletja so kupili nemški vitezi od ministeriala Friderika Falkenberškega in meščana Nikolaja Porgerja njive, ki so se tedaj še razprosti¬ rale v Krakovem, Gradišču in na Mirju. 8 ) V naslednjih stoletjih se križevniki prizadevajo, da arondirajo svoje gospodstvo z na¬ kupom njiv v Gradišču. 9 ) Koncem srednjega veka je obsegalo njihovo gospodstvo poleg južnega dela Novega trga še vse Kra- kovo in velik del Gradišča ter predmestja pri Sv. Janezu (gornji del Šentpeterskega predmestja). 10 ) Iz deželnoknežjega gospodstva se je izločil tudi teritorij ljubljanske meščanske naselbine. Srednjeveška mesta so v gospodarskem in socijalnem oziru sklenjene naselbine trgovcev in obrtnikov, ki so za svoje agrarne potrebščine vsaj deloma na¬ vezani na tuj import in tvorijo poseben socijalni sloj z lastnim sodstvom. Kot naselbine pa se ne razlikujejo mesta od vasi le po obzidju, ampak predvsem po kompaktni zazidanosti, ki jo kažejo v svojih tločrtih in vertikalnih prorezih, ki jih je mo¬ goče reducirati na majhno število osnovnih tipov. Zato sklepajo po pravici R. Gradmann in drugi geografi, da so bila vsa pomemb¬ nejša srednjeveška mesta ustanovljena in da niso nastala čisto organično iz vasi. 11 ) V tem vprašanju se geografi strinjajo s prav¬ nimi zgodovinarji, ki si tudi ne morejo misliti postanka meščan¬ ske naselbine brez pravnega ustanovnega akta. Jasno pa je, da se je ustanovila meščanska naselbina le tam, kjer so bili zato dani prirodni in gospodarski predpogoji (prirodna lega, bližina agrarnih naselbin in ev. tudi plemiških in duhovniških odjemal¬ cev meščanskih produktov in blaga) in da so bili meščani navadno še več stoletij po ustanovitvi mest obenem tudi še poljedelci; 6 ) Dobil je neko listino od mejnega grofa Henrika (1204—28), Fontes rerum Austriacarum II, i, 128; reg. Schumi UB II 38. 7 ) ... den brudern des Tewtschen liaws, den wir haben wanung ge- geben ze Laybach, Schumi ,UB II, 186. 8 ) Gl. listine od 1271, 1277 in 1280 pri F. Zwitter n. o. m. 21. 9 ) Pettenegg: Die Urkunden des Deutsch-Ordens-Centralarchivs I, 301, št. 1146; 324, št. 1236; 401, št. 1535; 554, št. 2080; 591, št. 2232. 10 ) Gl. listino od 1450 pri Komatar JB 1903/4 (= Das stadtische Archiv in Laibach. Jahresber. der Oberrealsch. Laibach 1903/4), 24 sl. “) Prim. W. Geisler: Die deutsche Stadt 54 sl.; pravnozgodovinski pro¬ blem postanka mest kljub ogromni literaturi še ni rešen, medtem ko je iz narodnogospodarskih vidikov razvil nove ideje W. Sombart: Der moderne Kapitalismus I“, 134 sl. 140 seveda so ležale njihove njive, travniki, vrtovi, pašniki in gozdovi izven obzidanega mesta. Ljubljana je bila trg že 1. 1265., mesto z obzidjem pa še pred 1. 1269. 12 ) Meščanska naselbina brez dvoma ni niti edina niti naj¬ starejša in je nastala šele v času, ko postaja Ljubljana že važno politično in cerkveno središče. O ustanovitvi sami nimamo pisane tradicije, če nočemo misliti na Ljubljano pri spanheimovskih „oppida noviter constructa“ v neki listini iz 1. 1256., ki nam pa ni ohranjena v prvotnem besedilu. 13 ) Vendar smemo sklepati iz geo¬ grafske slike stare Ljubljane, kakor nam jo je ohranil Valvasor za 17. stoletje, 14 ) da je bilo mesto zidano po določenem načrtu. 15 ) Že dosedanji raziskovalci se strinjajo v tem, da je treba iskati najstarejšo meščansko naselbino na Starem trgu, kakor kaže že ime tega mestnega dela. Za naselbino na levem bregu Ljubljanice, 'No v i t r g , pa trdijo nekateri po Valvasorju, da je nastala okoli 1. 1200., 16 ) medtem ko spravljajo drugi njen postanek v zvezo z dvema listinama iz 1. 1416. 17 ) Iz teh listin zvemo, da se je mesto v onem času utrjevalo in da sta bila tudi plemstvo in duhovščina obvezana k sodelovanju pri utrjevanju v bližini svojih hiš pod kaznijo, da se jima njihove hiše odvzamejo ali pa podro in zgradi preko njih obzidje. Vendar pa moremo pri tem misliti tudi na okrepitev že obstoječih utrdb in ne samo na gradnjo novega ob¬ zidja in zato nikakor ne smemo trditi, da je naselbina na Novem trgu — ki ga listini sploh ne omenjata — šele takrat nastala ali pa bila šele takrat obzidana. Popolnoma jasno pa govori proti taki interpretaciji prva listina, ki omenja Novi trg, iz 1. 1307. 18 ) Tedaj je mesto oprostilo nemško komendo vseh meščanskih ob¬ veznosti, zato ker je komenda zgradila del mestnega obzidja okoli svojih poslopij. To nam dokazuje predvsem, da je bil Novi trg že tedaj obzidan; iz dejstva, da se Novi trg tedaj prvič imenuje in da se šele tedaj urejajo obveznosti mesta in komende pri nje¬ govem obzidju, pa moremo domnevati, da je bil Novi trg le malo časa pred 1. 1307. prideljen staremu mestu, ki se v antitezi z njim 1. 1315. prvič imenuje vetus oppidum. 19 ) 12 ) F. Zwitter n. o. m. 10. 13 ) Schumi UB II, 175. 14 ) Fr. Stele: Valvasorjeva Ljubljana, Glasnik muz. dr. 1928, 70sl. 15 ) Gl. članek A. Melika: Razvoj Ljubljane, zgoraj str. 112 sl. le ) XI, 665. 17 ) Klun DC (= Diplomatarium Carniolicum. Beilage zu Mitt. d. hisl. Vereins f. Krain 1855) 23, 24, Komatar JB 1903/4, 19 sl. 18 ) F. Zwitter n. o. m. 68 sl., priloga 1. 19 ) Pucelj, Idiographia monasterii Sitticensis 49 sl. (rokopis v muzeju). 141 Tretji del obzidanega mesta, Mestni trg, je nastal in bil obzidan po vladajočem mnenju šele v 15. ali celo šele v 16. sto¬ letju. 20 ) Glavni argument za to naj bi bila Valvasorjeva in druga poročila o utrjevanju mesta v prvi polovici 16. stoletja. 21 ) Toda Valvasor ne govori samo o utrjevanju Mestnega trga, ampak na¬ števa tudi nove utrdbe na Gradu, ob Starem in Novem trgu; če torej nočemo priti do absurdnega sklepa, da je bila Ljubljana obzidana šele v 16. stoletju, se moramo vprašati, če ne govore morda vsa poročila o utrjevanju Ljubljane, ki postanejo že od začetka 15. stoletja vedno bolj pogosta, 22 ) le o poglobitvi jarkov, izboljšanju obzidja in gradnji utrdb na mestu, kjer je obstojalo že prej bolj primitivno obzidje. Proti temu pa je mogoč še drug argument: res je, da poročila o utrjevanju mesta ne govore ni¬ kjer o tem, da bi se obseg obzidanega mesta povečal, toda Val¬ vasor trdi na enem mestu izrecno, da je mesto še dvesto let pred njim segalo le do gorenjega (t. j. Čevljarskega) mostu. 23 ) Valva¬ sor je prišel do tega menja na podlagi ostankov starega zidu, ki je šel od Gradu proti Tranči in bil ohranjen še v njegovem času. Vrhovec je našel še dva vira, ki govorita o tem zidu, mestni sodni protokol iz 1. 1599., ki govori o „Ringmauer“ pri Tranči, in pa neko listino iz 1. 1505., kjer se omenja „haus in der statt Lay- bach bei der obern pruckhen und neben dem thor, so in den alten markt geht, gelegen,“ kar dokazuje obstoj starih vrat med Sta¬ rim in Mestnim trgom. 24 ) Da bomo pa razumeli to mesto pravilno, ga hočemo primerjati še z neko drugo skoraj dvesto let starejšo listino: 1. 1324. proda Jacob der Porger neko hišo v Ljubljani „pei der obern prukken und bei dem tor, da man get auz der stat in den alten marcht. 25 ) Vrata med Starim in Mestnim trgom so torej v resnici obstojala, toda medtem ko se imenuje Stari trg „alter 20 ) Vrhovec: Topografski opis Ljubljane itd. LM Sl 1885, 187, 193 sl.; Die vvohllobl. landesf. Hauptstadt Laibach 11 sl. Miillner: Zukunft der Stadt Laibach, Argo IV, 75. 21 ) XI, 665 sl. 22 ) 1416 gl. zgoraj prip. 17; 1448 Klun DC 51; 1465 Komatar JB 1903/4 28; 1475 Klun DC 45. 23 ) XI, 669. 24 j Die wohllobl. landesf. Haupstadt Laibach 11 sl. Iz Gerichtsprotokoll-a 1599, str. 124, 147', 153 sledi popolnoma jasno, da je bil tedaj odstranjen mestni zid in na njegovem mestu zgrajen obok med Auerspergovo in An¬ drej čičevo hišo v Tranči; Andrejčičeva hiša, ki je imela okna v mestni zid, je stala na Mestnem trgu, torej na severni strani Tranče (Miillner v Argo IV 159). 25 ) Listina od 4. julija 1324 v dunajskem drž. arhivu. 142 marcht“, je Mestni trg v teh starejših virih enostavno „stat“ v ožjem pomenu besede in zato brez dvoma naseljen in obzidan že v začetku 14. stoletja. Zato nam je razumljivo, da označa kranj¬ ski deželni upravitelj (Landesverweser) v letih 1484—1490 Chri- stoph von Thein, kakor je opozoril Luschin, Ljubljano kot „drei štet und ein trefflich schloB dariiber, die haubtstat und schloB im fiirstenthumb Krain.“ 26 ) Ljubljansko mesto ni dalo podreti svo¬ jega prvotnega severnega obzidja in vrat, ko se je zgradilo novo mestno obzidje, ki je obsegalo tudi Mestni trg s šenklavško cer¬ kvijo in frančiškanskim samostanom (na sedanjem Vodnikovem trgu) in ko so se že naselili onstran „spodnjega mostu" avgu- štinci; 27 ) zato se je ločilo strogo med tremi mestnimi naselbinami, čeprav je tvorila meščanska naselbina v političnem oziru enoto. Monografija, ki bi upoštevala vse vire za topografijo sred¬ njeveške Ljubljane, bi dovedla brez dvoma še do novih rezul¬ tatov; zanimiva je n. pr. listina iz 1. 1344., po kateri leži hiša ko- stanjeviškega samostana „in der alten stat in dem alten markht", ozr. „in der vordern stat in dem alten marcht." 28 ) Jasno pa je, da je treba zato predvsem zbrati in interpretirati vse srednje¬ veške vire, zlasti listine, in ne samo izpisovati Valvasorja, kakor se je delalo doslej. L. 1471. je ukazal deželni knez podreti vse hiše v neposredni bližini mesta, nakazati njihovim prebivalcem prostor za zidanje v mestu samem in prepovedati vsako novo zidanje v neposredni bližini mesta. 29 ) Tako se je tudi pri nas zaradi turške nevarnosti uveljavil princip, da v neposredni okolici obzidja iz strategičnih ozirov ne sme biti nikakih poslopij, da sovražnik ne bo imel no¬ benega kritja; temu principu so se žrtvovale celo cerkvene zgradbe 30 ) in njegove sledove nam kaže še današnji tločrt mesta. Od tega časa dalje pa je ostal obseg obzidanega mesta, njegovih utrdb in vrat skozi stoletja skoraj popolnoma neizpremenjen. 31 ) Mestno obzidje pa ni bilo obenem tudi meja meščanske na¬ selbine. Deželni knez je že ob ustanovitvi meščanske naselbine 26 ) Luschin: Oesterr. Reichsgesch. I 2 , 347. 27 ) 1322 Bianchi: Docum. hist. Foroj. I, 518 sl.; 1329 Milkowicz: Die Klo- ster in Krain, 423 sl. 28 ) Listina muz. arh. od 26. aprila 1344. 29 ) Komatar JB 1903/4 28. 30 ) L. 1494. avguštiiiski samostan s cerkvijo, Valv. XI, 694; 1. 1554. kapelica sv. Janeza in Marijina cerkev v Gradišču, F. Stele: Umetn.-zgod. zapiski, Carniola 1914, 228. 31 ) Med majhne spremembe spada premestitev vicedomskili vrat 1. 1524. Klun DC 67. 145 f v Ljubljani določil njeno p o m i r j e (Burgfrieden), t. j. ozemlje, v katerem izvršuje mestni sodnik (in pozneje avtonomna mestna oblast sploh) zemljiško sodstvo in kjer je sploh prva upravna in sodna instanca. Mestno pomirje je navadno tudi identično z ozemljem mestne „giilt“, t. j. z ozemljem, na katerem ima mesto pravico terjati zemljiškogospodske dajatve. 32 ) Zato mesto na tem ozemlju ni samo čisto politična, javnopravna oblast, ampak po¬ sega tudi v probleme naseljevanja, gospodarskega in socijalnega življenja svojega prebivalstva in odloča o značaju naselbine prav v toliki meri kakor druga zemljiška gospodstva. Rekonstrukcija starega mestnega pomirja in gospodstva pa je pri Ljubljani v zvezi z vprašanjem takozvanih patidenkov. O patidenških hišah je pisal pri nas prvi Costa 1. 1848. in jih označil za hiše, ki so oproščene „von der stadtischen Hauser- steuer und vom Laudemium“ razen enega krajcar ja, ki ga morajo letno plačevati mestu. 33 ) To mnenje je sprejel 1. 1854. Steska, samo da je naredil iz „stadtische Hausersteuer" „standische“ in izvajal izvor besede iz „Pachtgeding“. 34 ) Njegov članek je ponatisnil na¬ slednje leto kot listino št. 3 svojega „Diplomatarium Carnioli- cum“ Klun. 35 ) Vrhovec s svojim domnevanjem, da je oni krajcar edini „hišni davek" patidenških hiš, seveda ni razjasnil pro¬ blema; 36 ) važen pa je od njega navedeni akt iz L 1783., ki pravi, da je ta krajcar edina „obrigkeitliche Gabe“ teh hiš, med¬ tem ko so ostale hiše „den gewohnlichen grundobrigkeitlichen Gaben unterworfen.“ 37 ) Že ta akt sam pove dovolj jasno, da raz¬ lika ni v davkih, ki jih je treba plačevati deželnemu knezu, am¬ pak v dajatvah, ki jih izter ju je mesto kot zemljiški gospod. Še bolj jasni so pa mestni urbarji, ki pričenjajo sredi 18. stoletja in vsebujejo seznam vseh mestu podložnih hiš. 38 ) Pri vsaki hiši so predpisani davki, ki jih mora plačevati deželnemu knezu, med¬ tem ko je druga rubrika „Statt Dominicale an Zinil und Wacht- geld" izpolnjena le pri nekaterih, pri drugih pa ostane prazna. Če si izpišemo iz urbarja od 1. 1772.—78., ki že upošteva prvo hišno numeracijo, številke onih hiš, ki ne plačujejo nikakih do- 32 ) Osterr. Staatswbrterbueh II, 41, 889. S3 ) Reiseerinnerungen aus Krain 8 sl. 34 ) Die Biirgerspitalsstiftung in Laibach, MHVK 1854, 26. 35 ) DC 15. 36 ) Jeden krajcar hišnega davka. Ljubljanski Zvon 1894, 141 sl. 37 ) Ravnotam 230 sl. 38 ) Urbarji mestnega arhiva; v starejših virih patidenških hiš ne mo¬ remo zasledovati, ker beležijo davčne knjige le davke, knjige o dohodkih in stroških pa le celotno vsoto „Urbars-Empfang“ brez podrobnejšega na¬ števanja. 144 minikalnih dajatev, vidimo, da odgovarja naš seznam popolnoma seznamu patidenških hiš v Vrhovčevem aktu iz 1. 1783. V Costovi označbi pa pomeni „Laudemium“ dajatev zemljiškemu gospodu ob vsaki spremembi v osebi posestnika podložnega zemljišča; 39 ) pod njegovo „stadtische Hausersteuer“ pa si moremo misliti le da¬ jatve, ki so jih morale plačevati mestu podložne hiše mestu kot svojemu zemljiškemu gospodu. Vsi viri se torej strinjajo v tem, da je treba pred zemljiško odvezo j. 1848. razlikovati med dvema vrstama mestnih hiš: nekatere plačujejo deželnemu knezu davke, mestu pa zemljiškogospodske dajatve, medtem ko druge plaču¬ je jo le deželnoknežje davke, od mestnih zemljiškogospodskih da¬ jatev so pa oproščene z izjemo enega „patidenk“-krajcarja na leto. Postanek tega privilegija je neznan; tradicija, da ga je po¬ delil Ljubljani cesar Friderik III., ker je odbila napad celjskega grofa 1. 1441., ne sega čez 18. stoletje nazaj; 40 ) sodobni viri o tem boju vedo povedati samo, da je cesar podelil Ljubljančanom v zahvalo pravico pečatenja z rdečim voskom. 41 ) Na vsak način pa izhaja ta svoboščina še iz srednjega veka. 42 ) — Nič manj pa ni važno drugo vprašanje: kateremu ozemlju je bila podeljena ta svoboščina? Beseda „patidenk“ pride od Banntaiding in pomeni v tem slučaju dajatev, ki se je pobirala o priliki več (Banntai- dinge); 43 ) iz tega moramo sklepati, da je moralo plačevati ta krajcar ono ozemlje, ki se je v času podelitve udeleževalo me¬ ščanskih več in spadalo zato pod mestno jurisdikcijo. Razentega pa seveda mestni gospod ni mogel oprostiti od zemljiškogospod- skih dajatev podložnikov, ki so spadali pod druge gospode. Zato sodim, da je bila podeljena ta svoboščina onemu ozemlju, ki je spadalo v času podelitve pod mestno gospodstvo in jurisdikcijo; poznejše pridobitve pa seveda ne uživajo te predpravice. Rekon¬ strukcija patidenkov in kasnejših pridobitev pa naj pokaže, če so patidenki v resnici prave „biirgerliche Behausungen“, 44 ) sred¬ njeveška meščanska naselbina. Edini doslej znani seznam patidenških hiš je objavil Vrhovec po aktu iz 1. 1783., ki navaja vse hiše s številkami prve numera- cije; 45 ) za ona predmestja, kjer Vrhovec ne navaja hišnih številk, 39 ) Osterr. Staatsworterbuch II, 178. 40 ) Vrhovec po aktu iz 1.1783. n. o. m. 230 sl., Costa n. o. m. 8 sl. 41 ) Klun DC 29sl.; Krones: Die Freien von Sanneck 89. 42 ) Dajatve 1.1534.: „Tbomas Pinter ein t. (= taiding) pfening" Komatar JB 1903/4, 38. 43 ) F. Zwitter n. o. ra. 31. 44 ) Tako jih označa akt iz 1. 1589. v viced. arh. I 106 a. 45 ) N. o. m. 230 sl., 236. 145 si moramo zaradi površnosti njegovega citata („Mestni arhiv“) pomagati z mestnimi urbarji. Pri lokalizaciji nam pomagajo mestni hišni seznami iz 18. in 19. stoletja, posebno oni od 1. 1805., ki navaja hiše s številkami prve in druge numeracije, 46 ) in pa dva ljubljanska načrta iz prve polovice 19. stol., ki imata označene vse hiše s hišnimi številkami druge numeracije. 47 ) V Starem trgu ne spadajo med patidenke Rožna in Hrenova ulica, Žabjak in del Florjanske ulice; meja gre po sredi Rožne ulice in po Flor¬ janski ulici, kjer zavije dve hiši jugovzhodno od Florjanske cerkve na levo. Na vznožju Gradu so v Sodarski stezi, Ulici na Grad in v Rebri le nekatere hiše patidenki. Ostali del Starega trga in ves Mestni trg pa tvorijo sami patidenki z izjemo ne¬ katerih posameznih duhovniških in plemiških hiš, ki so izvzete iz mestne jurisdikcije. V Novem trgu so v severnem delu (do črte Čevljarski most—Čevljarska ulica—Novi trg—Knežja ulica) le po¬ samezne plemiške hiše izvzete iz mestne oblasti; zato pa spada v južni polovici med patidenke le nekaj osamljeno ležečih hiš. V predmestjih im amo le en večji kompleks patidenkov, ki obsega Šentpetersko cesto do Strojarske steze na desni in Prečne ulice na levi strani (poleg nekaterih osamljenih hiš dalje proti cerkvi), Frančiškansko, Prešernovo in del Wolfove idice. Razen tega pride v poštev le še južna stran Poljanske ceste do Zrinjskega ceste, nekaj raztresenih hiš v Gradišču in ob Rimski cesti in dve hiši v Karlovškem predmestju. — Pri tej sliki nas ne sme presenetiti dejstvo, da blok patidenkov ni popolnoma sklenjen; to velja za večino zemljiških gospodstev. Za nas so važni le večji bloki hiš, ki ne pripadajo patidenkom. Vicedomski urbar od 1. 1496. navaja med ljubljanskimi do¬ hodki tudi dajatve od 58 hiš pod naslovom „Padaw“. Naslednji urbar (med 1513 in 1517) navaja na istem mestu 58 hiš pod na¬ slovom „hofstet zu Laibacli gehorennt zu dem vitzthumbthurn genannt Padaw“ in dve hiši kot „hofstet zu Laibach hinter dem Saffranitz." Tretji urbar iz 1. 1527. pa govori o 41 „hofstet zu Lai¬ bach, gehoren zu dem turn genant Padira,“ o 11 hišah v „Cren- gassen,“ šestih „Am Slossperg" in dveh „LIinter dem Saffranitz.“ 48 ) Iz 1. 1533. je ohranjena listina, s katero prepušča kralj Ferdinand ljubljanskemu mestu 42 hiš v Rožni rdici, 19 hiš v Hrenovi ulici 46 ) Verzeichnis der Hausinhaber in der Hauptstadt Laibach und den Vorstadten (več seznamov od 1.1787. dalje v muzeju); I. Vrhovnik: Iz stare Ljubljane, Jutro 1923, št. 272 sl. il ) Kaiserjev načrt in Deschmannov načrt iz 1. 1827. 48 ) Vsi trije urbarji v muz. arh. I 54 a. 146 in dve „liinter in Saffranitz." 49 ) Mesto prevzame jurisdikcijo nad temi hišami, ki je pripadala doslej vicedomskemu uradu, se ob¬ veže zbirati dajatve, ki jih morajo plačevati podložniki teh ulic deželnemu knezu in prevzame skrb za vicedomski stolp, ki so ga doslej stražili in popravljali prebivalci teh ulic. Že število hiš samo dokazuje, da govore vsi štirje viri o istem ozemlju, tako da si moremo podrobnejši dokaz iz primerjanja imen in dajatev podložnikov prihraniti; vicedomski stolp, ki ga imenujejo ur¬ barji „Padaw“ in „Padira“, pa omenja še Valvasor pri bastilji na Gradu, ki se je nahajala nad Karlovškimi vrati. 50 ) Ta del mesta je prišel pod mestno oblast šele 1. 1533., prej pa je pripadal deželnoknežjemu gospodstvu in bil podrejen vicedomu kot upra¬ vitelju komornega imetja; od mesta in meščanskega življenja se razlikuje tudi po svojem geografskem značaju in po poklicu prebivalstva, ki pride do izraza tudi v imenih obeh glavnih ulic. 51 ) S tem je tudi pojasnjeno, zakaj Rožna in Hrenova ulica, Žabjak, del Florjanske ulice in nekaj hiš na vznožju Gradu niso pati- denki, česar ni mogel razumeti Vrhovec. 52 ) Bile so pač dodeljene mestu šele po podelitvi te svoboščine in morajo zato še nadalje plačevati zemljiškogospodske dajatve, ki jih omenja listina iz 1. 1533.; zato smemo identificirati mejo v tem letu mestu pri¬ ključenega ozemlja z mejo patidenkov v Starem trgu. L. 1534. je prodala nemška komenda mestu „ettlich holldenn unnd jerlich gullten“ v ljubljanskem mestu in pomirju; od teh jih je 5 „bei der schul“ (Napoleonov trg), 18 v Križevniški ulici, 16 na Bregu in 34 v Gradišču. 53 ) Pri tem moramo vsaj pri pod¬ ložnikih v obzidanem mestu misliti na dajatve od hiš; ulice tedaj niso bile tako točno omejene kakor danes, vendar pa moramo sklepati, da sta bila tedaj Breg in Križevniška ulica gosto za¬ zidana. Obenem pa dokazuje ta listina, da je kolonizacijo juž¬ nega dela Novega trga izvedla po večini komenda in da prav zato v tem delu ni najti skoraj nobenih patidenkov. Največjo enotnost v gospodstvu kaže med ljubljanskimi na¬ selbinami Trnovo: patidenka nima niti enega, vendar pa je že 1. 1600. pod mestno oblastjo 54 ) in iz hišnih seznamov od konca 49 ) Klun DC 69 sl., seznam hiš Komatar MMVK 1903, 157 sl. s pomoto, da smatra „hinter in Safranitz" za osebno ime. 50 ) XI, 666. 51 ) Gl. članek A. Melika: Razvoj Ljubljane, zgoraj str. 116 sl. 52 ) Ljubljanski Zvon 1894, str. 233. B3 ) Listina v mestnem arhivu; Kom. JB 1903/4, 38 sl. 54 ) Mestne davčne knjige, ki prično v tem letu, imajo zabeleženo tudi Trnovo. 147 18. stoletja izvemo, da so podrejene mestu prav vse trnovske hiše brez izjeme. Zaenkrat moremo le domnevati, da je bilo Trnovo priključeno mestu po podelitvi patidenške svoboščine in pred 1. 1600. Trnovci so bili po svojem poklicu čolnarji; zato je nji¬ hovo razmerje do mesta, ki mu po značaju svoje naselbine in svojega življenja niso nikdar pripadali, brez dvoma v zvezi s privilegiji, ki podrejajo ljubljanske čolnarje oblasti cesarskega mitničarja. 55 ) V prvi polovici 18. stoletja se je mestno pomirje in gospod- stvo še povečalo. L. 1725. je kupilo mesto od vicedoma 14 hiš in vse vrtove pri Ljubljani, ki so bili dotlej še pod deželnoknežjim gospodstvom, ter župo Kozarje; 56 ) bil je to najbrže zadnji ostanek deželnoknežjega ljubljanskega gospodstva, iz katerega se je ne¬ koč izločilo mestno pomirje. Vicedomske vrtove naštevajo že dvesto let prej že omenjeni urbarji in sicer jih leži c. 26 „am puhel vor dem viczdom thor“. L. 1730. je kupilo mesto od šent- peterskega gospodstva 19 hiš, 18 vrtov, 49 njiv in en travnik z jurisdikcijo vred. 57 ) L. 1733. je prodal stolni kapitelj mestu večino svojega gospodstva na Poljanah: 11 hiš, 16 kajž, 7 vrtov, dva travnika in en mlin. 58 ) Štiri leta pozneje je pa prodala komenda mestu od svojega gospodstva 14 hiš v Križevniški ulici, 20)4 hiš z vrtovi v Gradišču ter 32 hiš z vrtovi, 8M> kmetij, 8 vrtov in nekaj njiv pri Sv. Janezu. 59 ) Od vseh teh pridobitev je najlažje lokalizirati hiše komendskega in kapiteljskega gospodstva, ker je vodilo zanje mesto ločene urbarje še v času prve numeracije. 60 ) Komendsko gospodstvo je obsegalo v glavnem — domini ji seveda tudi tu niso popolnoma sklenjeni — južno stran Križevniške ulice in Napoleonov trg, Rimsko cesto, Vegovo in Hilšer jevo ulico v Gradišču, Kolodvorsko ulico in Šentpetersko cesto med Kolo¬ dvorsko in Vidovdansko cesto v predmestju pri Sv. Janezu: ka¬ piteljsko gospodstvo je pa segalo od Zrinjskega ceste na desni in od mestnih vrat na levi Poljanske ceste do Ambroževega trga (Kapiteljska ulica!). 55 ) Prim. privil, od 1489 in 1756 pri S. Rutar: Zur Schiffalirt an der Laibach MMVK 1892, 76 sl., 81; po prvem privilegiju ima mitničar vse sodstvo razen krvnega, po drugem pa mnogo manjšo kompetenco. 56 ) Kom. JB 1905/4, 42. 57 ) Prepis pogodbe mestni arli. f. 102; F. Stele: Umetn.- zgod. zapiski Carniola 1914, 221 sl. 58 ) Kom. JB 1903/4, 42 sl. 59 ) Kom. JB 1905/4, 43. 60 ) Več urbarjev „der anvor capitlisch und commendisch gewesten Giilt“ med urbarji mestnega arhiva. 148 S temi pogodbami je dosegel mestni dominij oni obseg, ki ga je ohranil do zemljiške odveze 1. 1848. Mestni hišni seznami imajo od 1. 1787. dalje označene hiše, ki niso „magistratisch“; iz njih vidimo, da pripada drugim gospodstvom le še nekaj perifernih predelov: Poljanska cesta od Ambroževega trga dalje, Vidov¬ danska cesta, Šentpeterska od razpotja z Vidovdansko, Dunajska od klarisinj na levi in diskalceatov na desni z Gosposvetsko vred in komendsko Krakovo. 61 ) Za omejitev mestnega gospodstva pa je treba seveda upo¬ števati, da mestna oblast ni obsegala le hiš, ampak tudi vrtove, njive, travnike, pašnike in gozdove. Tudi pri zemljiščih se je ločilo med patidenki in kasnejšimi pridobitvami, jasno je, da je obstojala med staro ljubljansko naselbino in njenimi zemljišči — v nasprotju z modernim mestom — zelo ozka zveza; zato se predvsem mestni pašniki in gozdovi že od 14. stoletja dalje po¬ gosto omenjajo. 62 ) Lokalizacija mestnih prvotnih in pozneje pri¬ dobljenih zemljišč, ki je prav posebno važna, pa je mogoča šele na podlagi urbarjev, ki so ohranjeni za zadnje stoletje obstoja mestnega gospodstva (od sredine 18. stol. dalje). Šele natančna lokalizacija vseh podatkov kupnih pogodb iz prve polovice 18. sto¬ letja in urbarjev iz naslednje dobe pa more podati končno sliko razvoja mestnega gospodstva in ozemlja, na katerem je veljalo mestno pravo in se razvijalo meščansko življenje, od patidenkov do zemljiške odveze. Za obseg mestnega pomirja se je ohranil le en opis v listini, od katere je ohranjen le tekstni del (brez formul in zato brez datuma) v drugem delu ljubljanske privilegijske knjige, kamor je bil prepisan kmalu po 1. 1566. ; 63 ) ker pa govori Valvasor o do¬ ločitvi mestnega pomirja 1. 1548., 64 ) sodi Vrhovec, da spada listina v to leto. 65 ) Posamezne podatke iz te listine, ki hoče le ugotoviti mejo, ki je obstojala že prej, je lokaliziral že Vrhovec; meja prične pri potoku pod Rakovnikom in gre odtod nad mestom preko Ljubljanice do potoka pod Rožnikom in Tivolskega gradu ter potoka pri cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški, nato do križa, ki je stal pri sv. Krištofu na razpotju proti Klečam, in preko polja do Blatne vasi, Vodmata in šentpeterske cerkve ter preko Ljub¬ ljanice do Soteske (po Vrhovcu gostilna v Stepanji vasi) in preko Golovca zopet do potoka pod Rakovnikom. Kakor vidimo, ta opis 61 ) Gl. zgoraj prip. 46. C2 ) Klun DC 20, 22, 25, 26, 27, 28, 31 sl.; Kom. JB. 1903/4, 39sl. 63 ) Klun DC 52. S4 ) Valv. XI, 705. e5 ) Ljubljanski meščan je 51 sl. 149 ni preveč ločen; razen tega pa vemo, da mestna oblast ni nikdar obsegala vsega tega ozemlja, ker so celi kompleksi hiš in zemljišč izvzeti iz mestne jurisdikcije. Zato smemo ta opis uporabljati le v zvezi z drugimi viri. Za mestni dominij nimamo nikakih statistik vsega prebival¬ stva, ampak le sezname mestnih hiš in najemnikov (Inwohner) v davčnih knjigah, ki pričenjajo z 1. 1600.; nekaj primerov te statistike števila hiš in najemnikov ter njihove razporeditve po posameznih mestnih delih je objavil Miillner. 66 ) Po davčnih knji¬ gah je bilo v Ljubljani 17. in prve polovice 18. stoletja okrog 500 hiš, od teh okoli 350 v obzidanem mestu; upoštevati pa mo¬ ramo, da velja ta statistika le za mestno gospodstvo in da tu niso upoštevane hiše, ki so bile oproščene od plačevanja davkov. Poleg mestnega pomirja tvori politično enoto še mestno de¬ želsko sodišče s svojim teritorijem, na katerem izvršuje krvno sodstvo. Mestno deželsko sodišče sega že v prve čase meščanske naselbine in obsega 1. 1364. mestno, komendsko in šentpetersko gospodstvo. 67 ) L, 1725. je kupilo mesto z vicedomskim gospod- stvom vred tudi vicedomsko deželsko sodišče, 68 ) ki sta mu obseg že določila Kaspret 69 ) in Hauptmann. 70 ) Teritorij moderne ljubljanske občine ni na¬ stal na osnovi mestnega gospodstva, ampak predstavlja produkt moderne države, ki si v terezijansko - jožefinski dobi ustvarja svojo teritorijalno organizacijo. Pri novih nalogah, ki si jih je tedaj zastavila, se država ne more nasloniti na domini je in avto¬ nomna mesta, ker so njihova gospodstva premajhna, ker ne pred¬ stavljajo sklenjenega ozemlja in dostikrat nimajo dovolj spo¬ sobnih uradnikov. Zato išče država drugih izhodov in tako je na primer prva ohranjena ljubljanska statistika iz 1. 1754. (obsega le šenklavško faro in še tu samo obzidano mesto ter Karlovško predmestje, kjer je bilo tedaj 377 hiš in 4128 prebivalcev) iz¬ vedena po farah; 71 ) ta statistika je del prve avstrijske statistike sploh. 72 ) Po reformi rekrutacijskega sistema se pa država eman- 66 ) Zukunft der Stadt Laibach, Argo IV, 107 sl. 67 ) Komatar JB 1903/4, 16. 08 ) Komatar JB 1903/4, 42. 69 ) Historischer Atlas der osterr. Alpenlander I. Abt., Blatt 31, 35. 70 ) Erlauterungen zum Histor. Atlas der osterr. Alpenlander I. Abt., 4. Teil 463. T1 ) Arhiv stolnega kapitlja, f. 117, št. 3: obe vsoti sta prešteti (statistika ne navaja vsote). T2 ) A. Giirtler: Die Volkszahlungen Maria Theresias u. Josefs II., 2 sl. 150 cipira in izvede 1. 1770. sama po svojih oficirjih in civilnih komi¬ sarjih prvo hišno numeracijo. 73 ) Zato je morala najprej določiti enote, po katerih naj se izvrši numeracija, takozv. števne oddelke (Nummerierungsabschnitte); ti števni oddelki ne prekoračijo meja (predjožef.) far. 74 ) Hišna numeracija je v tem letu v Ljubljani ustvarila števne oddelke: Ljubljana-mesto (ob¬ zidani del), Karlovško predmestje, Trnovo, Krakovo, Kapucinsko predmestje, Šentpetersko predmestje, Poljane in Kurjo vas; 75 ) njihovo mejo je mogoče začrtati na podlagi hišnih seznamov iz konca 18. stoletja, zlasti onega iz 1. 1802. 76 ) Prvi štirje števni od¬ delki pripadajo šenklavški, zadnja dva šentpeterski fari (Po¬ ljane segajo do starega toka Ljubljanice pred regulacijo 1827/8), medtem ko razmerja med mejo Kapucinskega predmestja s Šent- peterskim in Spodnjo Šiško ter staro farno mejo šenklavške, šent- peterske in šentvidske župnije ni mogoče ugotoviti, dokler ni znana točno stara župnijska meja. 77 ) O priliki druge hišne nu- meracije je bila Frančiškanska ulica ločena od Šentpeterskega in prideljena Kapucinskemu predmestju, v času sestavljanja jo- žefinskega katastra je bila pa Kurja vas (le za davčne stvari) prideljena Karlovškemu predmestju; 78 ) vse ostale meje števnih oddelkov pa so ohranjene še danes v mejah katastralnih občin. Poleg števnih oddelkov pa rabi država za izvedbo vojaškega konskripcijskega sistema še večje enote in organizira zato na¬ borne okraje (Werbbezirke), ki služijo kot rekrutacijske enote posameznih kompanij; uprava nabornih okrajev je bila poverjena raznim gospodstvom, ki postanejo s tem naborna go- 73 ) A. Mell: Krain u. der Historische Atlas der osterr. Alpenl., MMVK 1902, 50. 74 ) H. Pirchegger: Die Pfarren als Grundlage der politisch-militarischen Einteilung der Steiermark, Arcliiv f. osterr. Gesch. 102 Bd., 1. H., 13. 75 ) Od teh imen sta „Kapucinsko predmestje" in „Karlovško predmestje" čisto umetni tvorbi; prejšnji viri si pri teh nesamostojnih naselbinah poma¬ gajo z opisom („Pred Vicedomskimi vrati", „Pred Špitalskimi vrati", „Pred Pisanimi vrati"). 76 ) Gl. zgoraj prip. 46; seznam za obzidano mesto iz 1. 1770. je objavil Vrhovec: Die erste Hausernummerierung Laibachs, MMVK 1902, 161 sl. 77 ) Za staro župn. mejo glavni vir trije načrti za farno regulacijo Ljubljane v fasc. Pfarrenregulierungsakten des 18. Jahrh. škof. arhiva; Vrhovec označa farno mejo v kapuc, predmestju v ZMS III, 126 in 149 drugače kakor ZMS V, 18; Sp. šiška je spadala pod šentvidsko faro (Vrhovec se tu moti), Rožnik pa pod šentpetersko (Stele Fr. n. o. m. Carniola 1914, 41, 225), čeprav v isti katastr. občini. 78 ) Za Frančiškansko ulico prim. hišna seznama 1802 in 1805, I. Vrhovnik n. o. m. Jutro 1923, št. 278, za Kurjo vas predlog v aktu iz 1.1784. (gl. spodaj prip. 80) in sumami pregled jožef. katastra (gl. spodaj prip. 82). 151 spodstva (Werbbezirksherrschaften). Na Kranjskem je bila do¬ ločena organizacija nabornih okrajev 1. 1780.; vsak naborni okraj je bil sestavljen iz ene ali več (predjožefinskih) župnij, več na¬ bornih okrajev pa združeno v en kanton. 79 ) Pri tem sta bili šent- vidska in šentpeterska fara prideljeni nabornemu gospodstvu Brdo pri Kranju, Ig, Dobrova in Brezovica pa nabornemu gospod¬ stvu Ig, ki tvori skupaj z nabornim okrajem mesta Ljubljane kanton št. 7. Mestni naborni okraj je bil morda identičen s šenklavško faro, vsekakor pa je formulacija nejasna („Stadt Laybach fiir sich selbst mit den nemlichen Exemptionen wie Gratz“). Razdelitev po patentu iz 1. 1780. pa je bila kmalu za¬ menjana z drugo; tu naj navedem le nekaj podatkov, kolikor sem jih mogel dobiti v mestnem arhivu. 80 ) Že 1. 1784. tvorijo fare nabornih gospodstev Ljubljana in Ig s šentpetersko faro in lipo- glavskim vikarijatom vred nov kanton št. 8, ki se mu je po jože- finskem katastru pridružila še Spodnja Šiška in kjer obstojata že 1. 1784. poleg Ljubljane in Iga še škofijsko in komendsko go- spodstvo. 81 ) Iz kasnejših virov vemo, da je dobila Ljubljana dvojno funkcijo v organizaciji nabornih okrajev: na eni strani je mesto višji naborni okraj (Oberwerbbezirk) za ves kanton št. 8, na drugi strani pa upravlja mesto samo le en del kantona neposred¬ no, medtem ko vrše drugod to funkcijo nižji naborni okraji (Unterwerbbezirke), t. j. naborna gospodstva, ki so v tem oziru podrejena mestnemu višjemu nabornemu okraju. 82 ) Obseg ozem¬ lja, ki ga upravlja mestni naborni okraj neposredno, nam kaže najprej sumarni pregled jožefinskega katastra iz 1. 1787.: to so kat. občine Ljubljana—mesto, Karlovško predmestje, Trnovo, Gradišče, Kapucinsko predmestje, Šentpetersko predmestje in Poljane. 83 ) Krakovo spada po tem viru še v komendski nižji na- 79 ) A. Mell n. o. m. 54 sl., J. Polec: Kraljestvo Ilirija 134 sl. so ) Razvoj nabornih okrajev po 1. 1780. je popolnoma neraziskan in aktov iz glavnega arhiva (okrožni arhiv) nisem mogel dobiti; zato je moja slika nujno nepopolna. 81 ) Predlogi za organizacijo davčnih občin jožef. katastra mestni arh. fasc. 80—81. 82 ) Statistika iz 1.1788. ima poleg pri Vrhovcu Lj. meščanje, str. 279—280 navedenega dela še drug del pod naslovom „Laybacheriseher Distrikt", ki obsega ves kanton, mestni arh. fasc. 80—81; cirkular, ki ga pošlje „Ober- werbbezirk Canton Nro 8 Magistrat Laibach" svojim „Unterwerbbezirk“-om komendi, škofiji, Studencu in Igu 1. 1800., mestni arh. fasc. 100 b; prim. Hoff: Gemalde von Krain, 1808, 70 sl. 83 ) Steuerregulierungsakten f. Innerosterreieh fasc. VII, št. 552, Hof- kammerarchiv; te podatke in mnogo drugih informacij črpam iz netiskane svetosavske naloge M. Miklavčiča: Cerkvena razdelitev na Kranjskem in jožefinske upravne reforme. 152 borni okraj, statistika iz 1. 1788. ga pa že navaja med katastral- nimi občinami mestnega nabornega okraja. 84 ) Obseg ozemlja, ki ga mestno višje naborno gospodstvo uprav¬ lja 1. 1788. neposredno, živi z malimi spremembami še danes kot teritorij ljubljanske občine. Kakor nastanejo iz prvotno čisto vojaških nabornih okrajev v času jožefinskega katastra davčni okraji in pozneje, ko se državna uprava vedno bolj izpopolnjuje, politični okraji, tako živi dalje tudi njihov teritorij kljub vsem spremembam, ki jih je doživela v zadnjih stopetdesetih letih mestna ustava. Meje mestnega nabornega okraja, kakor jih kaže popis v hišnem seznamu 1. 1802., kažejo le na enem mestu razliko od poznejših mej: večina Kurje vasi ne spada še v mestni, am¬ pak v komendski naborni okraj, vendar pa je podrejena v ne¬ katerih ozirih (pač v davčnih stvareh, ker spada v katastr. ob¬ čino Karlovško predmestje) mestu. Kratkotrajna je bila reforma, ki so jo izvedli Francozi; nji¬ hov arrondissement communal Laybach intra muros je obsegal poleg avstrijskega nabornega okraja še Kurjo vas in kat. občine Sp. Šiško, Vič, Vodmat in Orle. 85 ) Avstrijci so one štiri kat. ob¬ čine združili v Hauptgemeinde Laibachs Umgebungen, Kurja vas pa ostane odslej v vseh ozirih stalno pri mestu. 86 ) Paralelno z organizacijo nabornih okrajev gre tudi organi¬ zacija ljudskih štetij (konskripcije), ki se je vršila po njih. Po cerkveni statistiki iz 1. 1782. pridejo statistike po nabornih okra¬ jih, ki so znane deloma po aktih, povečini pa le po literaturi. 87 ) Seveda je treba pri teh statistikah upoštevati, da se vrše štetja 84 ) Vrhovec, Ljubljanski meščan je 279 sl., po mestnem arh. fasc. 80—8i. 85 ) Telegraphe officiel 1811, št. 99, str. 391; S. Puchleitner: Die Territo- rialeinteilung der illyrischen Provinz Krain MMVK 1902, 141; j. Rus: Prebi¬ valstvo in obseg francoske Ljubljane GV 1927, 106; ker Kurja vas še 1. 1802. ne pripada Ljubljani, je razumljivo, da jo T. o. posebej našteva; zato ni treba iskati te „Hiinerdorf“ izven naselbine, ki je nosila to ime, v delu šte- panjske kat. občine, kakor dela J. Rus n. o. m. 107 sl. 8e ) Hauptausweis iiber die Einteilung des Laibacher Gouvernements- gebiethes, 1817 (v licejki). 87 ) Cerkvena stat. 1782 našteje (s Spodnjo šiško) 1001, oz. 1009 hiš in 11.152, oz. 11.148 preb. (vir gl. zgoraj prip. 77 ); konskripcija 1788 938 hiš in 10.047 preb. (Vrh., Ljubljanski meščanje, 279 sl. in Die wohllobliche itd. 211 po mestnem arh. fasc. 80—81) in 1. 1808. 861 hiš in 9271 preb. (Hlubek: Die Bewohner von Krain, Carniola 1843, 346 po mestnem arh. fasc. 100 b). Ostale statistike prim. Catalogus cleri za 1813 in od 1831 dalje, Hlubek n. o. m,. Lippich: Topographie von Laibach 126, Costa n. o. m. 8, J. Rus n. o. m. 104. 153 po drugih načelih kakor v moderni dobi in da se grupira pre¬ bivalstvo v skupine čisto po vojaških vidikih. 88 ) Po francoski dobi se občinski obseg ni več dosti spremenil; 1. 1892. se je pridružil občini Podturen, 1. 1896. del katastralne občine Vodmat severno od Ljubljanice in zapadno od dolenjske proge, 1. 1914. kat. občina Sp. Šiška in 1. 1929. nekaj parcel s po¬ kopališčem pri Sv. Križu. 89 ) V glavnem pa ima občina še danes isti obseg kakor v jožefinski dobi. Resume. Le developpement du territoire de la ville de Ljubljana. Sur le terrain de Ljubljana d’ aujourd’ hui (a 1’ endroit du quartier de Gra¬ dišče) il y avait au temps de 1’ empire romain une ville surnommee Colonia Julia Emona. Elle disparut lors de invasions des Barbares. II se peut que dans les siecles suivants ces lieux aient ete habites; cependant jusqu’au mi- lieu du XIIe siecle toute tradition historique noiis fait defaut. Au XIIIe siecle les seigneurs fonciers de la contree de Ljubljana, les ducs de Carinthie de la maison des Spanheim, devinrent souverains de Carniole. Pour centre poli- tique de ce pays ils choisirent Ljubljana, qui se trouvait au milieu de leur territoire. Et c’est precisement au milieu du XIIIe siecle que remonte 1’origine de la ville de Ljubljana. La ville muree se composait deja dans la premi¬ ere moitie du XIYe siecle de trois parties aux noms caracteristiques de Stari trg (Bourg ancien), de Novi trg (Bourg nouveau) et de Mesto (Ville, plus tard Mestni trg = Plače de ville), dont chacune avait d’ abord ses propres mu- railles. Ces trois parties demontrent bien les etapes successives du deve¬ loppement de la ville muree. Toutefois le territoire qui, pendant le moyen age, au point de vue ju- ridique, economique et geographique faisait partie de la ville, ne colncide point avec la ville muree. Ce territoire (la ville muree, a 1’ exception de Hrenova et Rožna ulica, une partie des anciens faubourgs de Poljane, de Šentpeter, et de Prešernova et Wolfova ulica), on peut le reconnaitre a ce qu’ il etait jusqu’ a 1848 exempt d’ irnpots seigneuriaux a la difference des acquisitions posterieures. Aux temps modernes, plusieurs terres sujettes jus- que la a d’ autres seigneurs (Rožna et Hrenova ulica, le faubourg de Trnovo et quelques parties des anciens faubourgs de Gradišče, de Šentpeter et de Poljane) ont echu a la ville de maniere que, au XVIIIe siecle, presque tout le territoire de la municipalite posterieure en faisait partie. Ces terres ont ete habitees deja avant cette annexion, quelques — unes meme avant la fondation de la ville; pourtant on n’y apenjoit pas le caractere urbain. Le territoire, sujet a la seigneurie et a la jurisdiction de la ville, for- mait, pendant toute la duree du regime, feodal, aussi le territoire politique de 88 Za vse konskripcije je treba upoštevati, da štejejo v dotični kraj pri¬ stojno prebivalstvo (brez vojakov, dijakov itd.), da se jim mnogo ljudi od¬ tegne zaradi vojaških obveznosti (po Lippichu v Ljubljani nad tisoč) in da veljajo n. pr. za razporeditev v Vrhovčevi tabeli iz 1. 1788. navodila, ki jih navaja A. Giirtler n. o. m. 64 sl. (rubrike je Vrhovec zelo netočno prestavil, prim. Giirtler n. o. m. 66 sl.). 89 ) Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko 1892, II. kos; 1896, XXXIII. kos; 1914, XII. kos; Uradni list dravske banovine I, št. 2. 154 celle - ci. Ce n’ est que 1’ Etat moderne qui, par raisons militaires et fisca- les, crea, au temps de Marie - Therese et de Joseph II, comme unites plus petites des divisions de numeration (Nummerierungsabschnitt) et des secti- ons du cadastre (Steuergemeinde) et comme unites plus grandes des arrondisse- ments du recrutement et de contribution (Werb- u. Steuerbezirke). Le terri- toire de 1’ arrondissement de la ville de Ljubljana (formee par la ville muree et sept anciens faubourgs: Poljane, Šentpeter, Kapucinsko predme¬ stje, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlovško predmestje), remontant a F epo- que de Joseph II, c’ est conserve dans le territoire de la municipalite d’ au- jourd’ hui. Dans les 150 dernieres annees le territoire politique n’ a augmente que peu (on y a annexe surtout Spodnja šiška et une partie de Vodmat) et c’ est pour cela que la municipalite moderne ne comprend pas tout le terri¬ toire qu’ aujourd’ hui au point de vue geographique et economique fait partie de la ville. ii?!fe?#3 ': : ' ■ fi rf c,WTt2y%‘, c;.Ms^ : 0^mme$‘:i';§ii ■• 1 1! v i ■-1 to i p, k . ■ :v:■■; •ife*.*• f :%- : ■ $W: : ■ l> :; : '- Jfc&!yirM,'M i I I * V 'T. to • v;-v-: tofeto -to.:, v tvv .-. to h to H 4 toi ’ • ' ^ - ^ to r-to '- - , ,; * ‘ '' i I & I :: M ■ ^ «1 *■ S: asK«s ; s&pSt$feasilK-r;i ■ sto > ,‘ "P ,f'-|, .', /^ k "''O -,}%'. Vat- '\ toto I 1 ;