Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 41"—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. LetO II. Ljubljana, (lno 11. oktobra 1930. Štev. 41. Razširjenje kroga odjemalcev. Prodajna metoda največjih, prav tako kot najmanjših trgovskih podjetij stremi za večnim ciljem, povečati prodajo. To stremljenje je povsem umljivo; saj povečana prodaja navadno ni vezana s posebnim zvišanjem režije, vsled česar je učinek na dobičku dvojen. Način, katerega se različni trgovci poslužujejo, da dosežejo zvišanje prodaje, ie mnogokrat zelo napačen, ker vsiljujejo blago stalnim odjemalcem. Trenutno je mogoče res prišlo do kupčije, a le redkokdaj je učinek trajen, ker bo naš stalni odjemalec pač kasneje manj rabil, ali pa se mora omejiti pri nakupu drugih potrebščin. Edino prava pot k povečanju prometa je: pridobivanje novih odjemalcev. Učinek je tu trajen in tem pomembnejši, ker pomeni zvišanje prometa za • 0% najmanj 20 % povišanje čistega dobička. Mnogo starih trgovin se ponaša s svojim dolgoletnim renomejem in se njih lastniki često zanašajo na svoje staro ime, vsled česar so take trgovine na polju pridobivanja novih odjemalcev navadno najmanj delavne. Vendar nam dnevni slučaji dokazujejo, da je občinstvo vedno bolj nagnjeno kupovati v novih in najnovejših trgovinah. Deloma je to pojav radovednosti, še bolj pa vleče tu praktična slran, ker kupec računa s tem, da v novi trgovini dobi res novo, nepreležano blago, dasiravno qre morda celo za starejše premet?, ki so celo večnost ležali v kakem velikem skladišču. vr Vendar mora star trgovec s tem občim nagnjenjem računati ter paziti, dane izgubi nikogar od svojih stalnih odjemalcev. Kakor pomenja pridobitev novega odjemalca gotovo povečanje čistega dobička, je z vsakim izgubljenim kupcem naš dobiček zmanjšan in — če ne pazimo na to, da vsako vrzel vsaj sproti zamašimo, se bližamo neizprosno trenutku, ko bodo naše letne bilance izkazovale izgubo. Ako se ozremo v velika podjetja, najdemo povsod poseben prodajni oddelek, ki ima svojega šefa na čelu in kateremu je često prideljena še četa raznih uradnikov. Največkrat pa tudi taki prodajni šefi razumejo svojo dolžnost napačno ter se brigajo predvsem za to, da točno registrirajo vsak padec prometa, ne iščejo pa vzrokov nazadovanja in največkrat tudi ne najdejo poti k povečanju prometa. Med trgovci je gotovo nad 80% takih, ki mislijo, da je njihov krog odjemalcev popoln ter se ne da nikogar več pridobiti. Niti v enem samem slučaju ni to res;' prav povsod je možnost razširjenja kroga odjemalcev znatno večja kot si to trgovec predstavlja. Priznali moramo tudi, da greši, velika večina trgovcev s tem, da so njirr oči vse preveč obrnjene na znotrai; za pogled v zunanjost pa, ki je njih pravi delokrog, ne najdejo časa, ali pa nimajo za to zadostnega razumevanja. Naloga trgovca je predvsem ta, da obdrži vse stare odjemalce in da njihov krog vedno pomnožuje z novimi, ker bo le na ta način, in ne s prevelikim vsiljevanjem blaga stalnim odjemalcem, dosegel svoj namen in povečal promet. Podlaga za obdržanje starih odjemalcev je predvsem, vljudnost v občevanju, dalje solidnost v blagu in cenah ter konečno snaga in red v obratova-lišču. To so notranje zadeve, katerim naj vsak trgovec posveti velik del svoje pozornosti. Da pa pridobi nove odjemalce, mora trgovec neprestano študirati tudi razmere onih oseb, ki še niso njegovi odjemalci ter izkoristiti vsako priliko, da jih priključi svojemu stalnemu krogu. Trgovec naj ne hvali preveč sam svojega blaga, temveč naj povprašuje stalno svoje odjemalce, kako so zadovoljni z blagom, kako z občevanjem in postrežbo. Konsument je merodajen za sodbo o blagu; seveda to ne razveže trgovca dolžnosti, da svoje blago natančno in vestno izbira. Tudi reklama je na mestu, a ta mora biti zlasti pri manjših in srednjih trgovinah smotrena, ker se današnje občinstvo od starih šlagerjev in razne slične bombastične reklame ne da več lahko pregovoriti. Za vsakega trgovca se bo najbolj izplačala reklama z brezplačnimi poskušnjami za kak predmet, ki ga namerava na novo uvesti, ako je oblika predmeta taka, da to do-tjuje. Praksa je pokala, da je način takih poskusnih vzorcev zlasti pri pri- dobivanju novih odjemalcev zelo učinkovit. In prav za te, ki še niso odjemalci, pa jih je morda samo slučai zanesel v trgovino, se mora trgovec s posebno ustužnostjo pobrigati. In ne pozabite na vljudnost in ustrežljivost nasproti starim kupcem, kakor tudi ne na dolžnost, da se informirate pri njih stalno o njihovem zadovoljstvu! Če gre vaša trgovina slabo, in pripisujete ta vzrok konkurenci, študirajte prodajne metode konkurenta, posebno one, s katerimi vas je nadkrilil ter jih uvajajte v svoj obrat. Pri prodaji naj vas ne vodi samo želja trenutne ugoditve odjemalcu, marveč glejte na to, da bo kupčeva zadovoljnost še čez dolgo dobo prav taka kot je bila na dan sklepa kupčije. Nikdar pa ne nehajte stremeti in delovati za to, da potom proučavanja svoje okolice odjemalcev in neodje-malcev izrabite vsako priliko za to, da si bodisi potom družabnih stikov, aii tudi s kako drugo uslugo pridobite novega odjemalca. To zabičite tudi svojim nastavljencem ter jih za njihovo uspešno delo na tem polju primerno nagradite, da jih s tem vspodbudite k novemu delu. Glavni pogoji za obdržanje starega kroga odjemalcev ter za njegovo razširitev pa so, ne pozabite: vljudnost, snažnost, solidnost! Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Če se je debetni račun med letom i/premenil v kreditnega, vsled česar se obrestuje po nižji obrestni meri, moramo znesek med letom razdeliti ob vpisu na dva dela, kakor smo to storili pri nemškem načinu ter najprvo pokriti z delom vplačanega zneska prejšnji debet. Od tega zneska zaračunamo obrestne številke za dneve nazaj, kakor običajno pri francoskem načinu in vpišemo dobljene številke v kreditni stolpec. Obenem pa moramo zaključiti kolono številk ter računoimetnika obre-meriiti za ono vsoto, za katero je skup- na vsota kreditnih obrestnih številk večja cd debetnih, ne da bi nam bilo potreba radi tega delati še kak posebni račun ali izračunati bruto saldo, katerega seveda ni več v našem slučaju, ker smo potom delitve plačila prejšnji bruto saldo popolnoma izravnali in so obresti vseh knjižb zaračunane za nazaj, dasiravno so obrestne številke pisane v zamenjanih stolpic ter predstavljajo obrestne številke debetnega stolpca v tem slučaju računoimetnikovo dobro, kreditne pa gredo na njegovo breme. Ko smo obremenili računoimgtnika za obresti do dneva izravnave potom pri-ma-note ali potom jourala, potegnemo Pod kolono dotedanjih knjižb obrestnin številk vodoravno črto, vsled česar jih pri poznejšem zaključevanju več ne upoštevamo. Znesek, ki ga je računo-imetnik več plačal kot je znašal njegov dolg, knjižimo šele po izvršitvi teh vpisov. Bistvena razlika med nemškim in franc, načinom izračunavanja obrestnih številk je tedaj ta, da pri nemškem načinu računamo obrestne številke za cele zneske in za celo dobo vnaprej do zaključnega dneva; pri francoskem načinu pa računamo obrestne številke za nazaj od dneva dobrovpisa ali obremenitve do otvoritvenega dneva, vsled česar moramo seveda ob zaključnem dnevu zaračunati tudi obresti od bruto salda, to je od onega zneska, ki predstavlja razliko na denarni vrednosti za celo dobo od zaključnega do odtvorit-venega dneva nazaj, kar je umliivo, ker smo doslej računali za nazaj obrestne številke samo od onih vrst, ki smo jih knjižili med letom, dočim se obrestne številke stalnega (otvoritvenega) saldu niso računale ter jih izračunamo samo od ostanka (bruto salda) na zaključni dan. Ker je to obenem nekak način odbijanja obrestnih številk, predstavljajo dePeine številke (kot je omenjeno) ra-čunoimetnikovo dobroimetje, kreditne pa nasprotno njegovo breme. Angleški način. Manj udomačen kot nemški in francoski, a v mnogih ozirih veliko bolj praktičen je angleški način kontoko-renla, ki se razlikuje od omenjenih dveh v tem, da pri njem računamo obrestne številke od stanja za dobo od otVo-ritve pa do onega dneva, ko se stanje zopet izpremeni vsled kake obremenitve ali vsled kakega dobropisa. Vsled tega načina obenem z vpisom zneska sicer zapišemo dan valutiranja, stolpec »dnevi« pa pustimo neizpolnjen, ker vpišemo število dni šele takrat, ko se vsled novega vpisa stanje glavnice izpremeni. Dneve izračunamo od dneva valutiranja, ki je zabeležen pri zadnjem vpisu pa do vštetega dneva nove vknjižbe ter jih pomnožimo s stanjem, ki je bilo izkazano pred (tem) zadnjim vpisom in delimo s 100. Pri novem vpisu sicer zabeležimo datum valutiranja, vpisati pa seveda ne moremo še števila dni, ker nam bo to znano šele ob poznejšem vpisu, vsled česar tudi še ne moremo izračunati in knjižiti obrestnih številk. Razpredelba angleškega tekočega računa je bistveno ista kot nemška, oziroma francoska, pač pa ima poleg denarnih stolpcev navadno še posebno kolono, v kateri izkazujemo vsakokratno stanje tekočega računa. Kolona »stanje« je razdeljena včasih v dva denarna stolpca, v katerih prvem izkazujemo debetno, v drugem pa kreditno stanje tekočega računa. Še bplj običajno pa je, da imamo za izkazovanje stanja samo en denarni stolpec, pred njim pa ozek stolpec, opremljen s črticami (minusi), ki značijo, da je sledeče — izkazano — stanje de -betno. Ako se med letom stanje izpremeni v kreditno, knjigovodja enostavno prečrta minus z navpično črtico, ki znači, da je v naslednjem stolpcu izkazano stanje kreditno. (Nadaljevanje sledi.) Izgubljeni dolžniki. Ta pasivna postavka obremenjuje mnogo bilanc naših trgovcev hujše od vseh drugih. Z gotovostjo lahko rečemo, da je v najmanj trideset odstotkih tudi glavni vzrok otvoritve konkur-zov, v ostalih sedemdesetih odstotkih pa igra vsaj enega izmed poglavitnih vzrokov insolvence. Nesmiselno bi bilo trditi, da je popolna odstranitev te pasivne postavke enostavno mogoča, vendar je gotovo, da se da število izgubljenih dolžnikov znatno omejiti. Pri vseh izgubah gre v glavnem za troje vprašanj: 1. ali je izgubo zakrivila višja šila, 2. ali je vzrok izgube trgovčeva površnost in 3. ali leži vzrok v konsumentovi malobrižnosti? Če je izgubo zakrivila višja sila: nenadno obubožanje, smrt, ali kaka druga nesreča, ki je zadela dolžnika brez njegove neposredne krivde, ne sme trgovec enostavno prekrižati računa, marveč ga mora vknjižiti na račun dubi-ioz in ga imeti stalno v evidenci. Nenadno obubožanje, ali kaka druga nesreča še ni vzrok, da bi se terjatvi odpovedali. Mogoče se šele čez dolga leta dolžnikov položaj v toliko izboljša, da bo zamogel vsaj polagoma odplačevati svoj dolg in z njim vred tudi primerne obresti za dobo zadnjih treh let (ker so po zakonu obresti nad tri leta neizterljive). V takem slučaju si bo previden trgovec preskrbel od dolžnika zadolžnico, katero naj podpiše glavni dolžnik in poleg tega vsaj še njegov zakonski drug kot porok, ako si že ne more preskrbeti še drugih porokov. V zadolžnici morajo biti omenjene tudi obresti in poleg tega kavcija (varščina) za eventuelne tožbene stroške, ki sme znašati do 10% dolžne vsote. Obrazec take zadolžnice je v kratkem sledeč: Zadolžnica, * katero podpisani... (ime in naslov dolžnika) potrjujem, da sem prejel od (ime trgovca) posojilo za kritje svojega dolga na blagu v znesku —Din —p (z besedo ...), katero se zavezujem vrniti do .. . (rok do treh let), med tem pa plačevati... odstotne letne obresti vsakega pol leta vnaprej. Kot kavcijo za izterjevalne in druge stroške sprejmem v svojo obvezo znesek do Din... (z besedo .. .). Sopodpisani(a) ... (imena in bivališča porodov) pristopim(va) (mo) tej obvezi nerazdelno kot porok(a) (i) in plačnik(a) (i). Vse zaveze, izhajajoče iz te zadolžnice so tožljive pri Okrajnem stxlišču v. . ., katerega razs(xlbi se podpisani podvržemo. V dne .... Podpis dolžnika: (dolžnik). Podpisi porokov: (s pristavkom: porok in plačnik). Tako zadolžnico kolekujemo s koleki v višini 'A odstotka zneska dolga in kavcije. Ako dolžnik ne more plačati kolekov v gotovini, jih prištejemo k dolžnemu znesku. Zadolžnico, ki po preteku treh let ni plačana, moramo prolongirati za na-daljno dobo treh let, kar moramo storiti na ta način, da to zadolžnico uničimo ter izstavimo zopet novo. Novi zadolžnici prištejemo tudi neplačane obresti in stroške. Se enostavneje je, ako terjatev zavarujemo z bianco (nedatirano) menico, za katero dobimo obrazec v vsaki večji trafiki. Seveda bo trgovec pred podaljša^ nju skušal dobiti kritje od glavnega dolžnika ali od porokov (žirantov), ki so solidarno odgovorni za plačanje. Tako zavarovanje terjatev, je umestno tudi v vseh drugih slučajih, kjer ie trgovec v dvomu za kritje dolga. V slučaju smrti, naj trgovec ne pozabi prijaviti dolga pri zapuščinski razpravi, tudi v slučaju, ako domneva, da je zapuščina dolžnikova pasivna. (Dalje > prihodnjič.) Gospodarske beležke. Zakon o industrializaciji držare. Te dni je bil dovršen in izročen trgovinskemu ministrstvu osnutek zafco-dia o industrializaciji države,, katerega namen je, pospešiti razv,oj industrije z izboljšanjem starih in, ustanavljanjem novih industrijskih podjetij.,v državi. Odlična kvaliteta letošnjega mošta. Porodila vinarskih inšpektorjev po posameznih banovinah, ki se zbirajo v našem poljedelskem ministrstvu, pričajo, da je kvaliteta letošnjega mošta odlična ter znaša povprečna množina sladkorja v moštu 20 odstotkov. Za uravnovešenje naše trgovine s Češkoslovaško. Naša trgovina s Češkoslovaško je redno pasivna, ker uvažamo od tam velike množine tekstilij, steklenine in drugih industrijskih proizvodov; naš izvoz na Češkoslovaško pa je prav majhen, da-siravno bi bil lahko mnogo večji. V avgustu je n. pr. Češkoslovaška uvozila iz inozemstva nad 53.000 komadov svin, in sicer 33.152 iz Poljske, 11.249 iz Madžarske ter samo 3000 iz Jugoslavije. Isto in še slabše je z našim uvozom živine, perutnine in drugih agrarnih produktov. Beograjske »Male Novine« vprašujejo z ozirom na ta dejstva: »Kje je tu reci-prociteta?« Res je nerazumljivo, da je naše blago v tej prijateljski državi tako zapostavljeno. Isti list poziva vlado, naj stori protiukrepe, zlasti naj poviša carino na produkte, ki jih iz Češkoslovaške uvažamo, da na ta način prisili Češkoslovaško k večjemu upoštevanju naše trgovine. Upajmo, da teh ukrepov zlasti po zadnjih dokazih češkoslovaške bratske naklonjenosti ne bo potreba ter se bo trgovina že na podlagi prijateljske zavednosti izboljšala vsaj v toliko, da bo naš delež na češkoslovaškem uvozu vsaj tak, kakor nam po naravnem zakonu — brez vsake protekcije pripada. ' Gospodarsko sodelovanje z Grčijo. Predstavniki naših gospodarskih krogov, ki so te dni zaključili svojo ekskurzijo v Grčijo, so 'imeli pred povratkom v Atenah skupno sejo s predstavniki grških ogspodarskih krogov, na (kateri je bila sprejeta resolucija, iki poziva obe vladi in gospodarske predstavnike obeh držav, naj delujejo za poživitev medsebojnih gospodarskih zvez potom propagande in osnovanja gospodarskih razstav v obeh državah. Ukrene naj se vse potrebno za olajšanje prehoda meje ter razširitev prometnih vezi med obema prijateljskima državama. Obenem se je govorilo o ustanovitvi grške trgovske zbornice v Jugoslaviji ter jugoslovenske v Grčiji ter se sklenilo nov setanek za 1. januar v Solunu. Tudi beograjska Trgovska zbornica proti kartelom. Na zadnji seji 'beograjske Trgovske zbornice je bil v resoluciji sprejet tudi sklep, s katerim se poziva vlada, naj v interesu amiljenja gospodarske krize in pobijanja draginje posveti posebno tpaž-njo karteliranim družbam, ki povzro-čujejo previsoke cene. Državna podjetja naj ne pristopajo h kartelom, temveč naj bodo regulatorji cen. Ulkine naj se previsoka carinska zaščita za nekatera podjetja, ki dosegajo celo višino 80% zaščite ter naj se določi najvišja carinska zaščita na največ 25 odstotkov ter -naj se pri tej zaščiii nekoliko bolj jemljejo v ozir interesi konsumenitov. Sklepi beograjske Trgovske zbornice so zelo umestni, ker so nekateri domači karteli s svojimi previsokimi cenami eden glavnih vzrokov današnje gospodarske depresije in je tudi previsoka carinska zaščita največkrat v ostrem protislovju s splošnimi gospodarskimi koristmi. Statistika konkurzov. V septembru je bilo v državi otvor-jenih 24 konkurzov (lani 48) in poleg tega 18 poravnav, M lansko leto niso bile uvedene. Po posameznih banovinah se kon-kurzi in poravnave dele na sledeče banovine: konkurzi poravnave lani Dravska Savska Drinska Zetska Dunavska Moravska Vardar sika Beograd Občutno je narasti o število konkurzov in poravnav v Dravski in Savski banovini, dočiin se je drugod število znižalo. Od začetka tekočega leta pa do konca septembra izkazuje statistika 503 kon-kurze, medtem, ko jih je bilo lani 842. Skupno število konkurzov je tedaj letos nazadovalo za 339 slučajev ali za nad 40 odstotkov. Poleg tega pa znaša število letošnjih poravnav 99 slučajev, do-čim jih lani ni bilo. 7 • 6 3 4 3 1 3 O 3 1- O 2 5 4 10 1 2 2 i 15 2 1 3 Naš indeks cen na debelo zopet padel. Poročilo iNarodrie banke za mesec september kaže zopet znaten padec indeksa cen na debelo, dasiravno se je doslej domnevalo, da je indeks tekom zadnjih štirih mesecev ustaljen ter da je nazadovanje cen končano. Koncem avgusta je znašal skupni indeks cen 87-7, do konca septembra pa je padel na 82-6. Ta občutni padec gre predvsem na račun padca žitnih cen. Nazadovali pa so tudi vsi drugi predmeti in sicer rastlinski (proizvodi od 93-9 na 78, živalski od 96-7 na 9.r6, industrijski od 79'7 na 78-2 ter rudninski od 88'6 na 88 4. Najmanj so nazadovali rudninski proizvedi, kar je v glavnem zasluga kartelov, ker naše cene še izdale« ne odgovarjajo svetovnim cenam. V zadnjih letih je bilo stanje indeksa za posamezne proizvode v septembru sledeče: proizvodi: 1927. 1928. 1929. 1930. rastlinski 122-6 132 102-9 78 živalski 111-7 117-1 107-2 95-6 industrijski 108 S)6 90-2 782 V zvezi s temi cenami je skupni indeks nazadoval od leta 1927. od 110-4 na 107-2, 96-2 in stoji sedaj na 82-8. Padec rastlinskih proizvodov je toliko bolj občuten, ker je dosegel šele leta 1928. svoj višek in je zdrčal navzdol šele v zadnjih dveh letih. Osnovanje izvozne baze za našo živino. Ker so naprave za izvoz živine v So-Hunu nezadostne, se je odločilo naše društvo izvoznikov ustanoviti v Gjevgje-liji izvozno bazo za živino, kjer se bo živina lahko odpočila ter vslfrd tega ugodneje plasirala v inozemstvu. Zopet nova tvornica svile. Francoska skupina iz Lyona se je odločila, da zgradi v Gjevgjeliji moderno tvomico svile, ki bo po svoji kapaciteti največja v državi. Ustanovitev te tovar-jie bo v veliko korist našim svilorejcem, ker so se morali doslej kokoni po nizkih cenah izvažati. Znatno pa bo znižan tudi uvoz svilenih tkanin, ki predstavlja v naši bilanci občutno postavko. Potreba omejitve uvoza inozemskega premoga. i S lem vprašanjem smo se že večkrat bavili v,našem listu. Sarajevska »Jugoslovanska pošla« prinaša oster članek proti uvozu inozemskega premoga, ter zahteva, naj se ukine vsak uvoz premoga razen koksa, ker naš premog za-dosluje in odgovarja vsem domačim potrebam. Ako upoštevamo, da je bilo v pretečenem letu uvoženih nič manj kot 66.400 vagonov inozemskega premog'!, lahko izračunamo, koliko je dala zlasti »naša« industrija zaslužiti tujini, med lem ko naši rudarji stradajo v brezdelju ter so dofnači premogovniki mora-li oinejili produkcijo na minimum. Poleg drugih mer, ki naj jih podvza-me država, da prepreči uvoz zadnjega nepotrebnega vagona premoga, priporoča »Jugosiovenska Pošta« vladi, naj ukine vsako carinsko zaščito zet oho industrijo, ki ne uporablja izključno le domači premog. Za povadigo hmeljarstva v Vojvodini. Neugodna konjunktura je prisilila vojvodinske hmeljare, da so opustili hmetjnike, v katerih bi se dalo pridelati kakih 4000 met. stotov prvovrstnega hmelja in znaša letošnji pridelek le kakih 5000 met. stotov. Ker že sedanja povpraševanja v inozemstvu kažejo, da se bo dat tudi v bodoče hmelj s pridom prodati, je sklenili a novosadska gospodarska zbornica s 'podporo tamošnje banske uprave in poljedelskega ministrstva zapričeti podporno akcijo za hmeljarje v svrho obnovitve opuščenih hmeljmikov. Naš izvoz soli. Ker še danes domača produkcija ne krije naših potreb, uvažamo sol iz Turčije, dočim se je prej uvažala iz Tunisa morskim potom na Sušak in Dubrovnik. Ako primerjamo uvoz soli zadnjih dveh let, vidimo, da se je naša potreba tekom lanskega leta skoraj podvojila, kar smo leta 1928 uvozili 89&1 ton, leta 1929 pa 18.422 ton soli iz inozemstva. Izvoz vina. Francija še vedno kupuje rudeče vino v Jugoslaviji in Madžarski, ker so šli Španci s cenami navzgor. Najnovejše pa je, da so te dni kupile nekatere italijanske izvozne tvrdke večje množine mošta v Vršcu za izvoz preko Reke in Trsta. V inozemstvu je položaj na vinskem trgu sledeč: Avstrija je pridelala več kot je pričakovala, a je mošt slabe kvalitete ter se plačuje po 40—50 šilingov hi. Isti položaj je na Madžarskem, kjer se cene mošta še niso ustalile, ker ni kupčije. Stari burgundec se plačuje po 50 pengo hi. Tudi v Nemčiji je trgatev nepričakovano velika,' kvaliteta pa manj vredna ter vsebuje mošt 9.5—17 odstotkov. Cene so vsled velike ponudbe padle. Italija ima dobro letino ter se plačuje zgodnji mošt po 6—7 lir za stopnjo; sicilijanska vina notirajo 100 do 120 lir hi; v provinci Emiglia se gibajo cene v višini 8.50—10 lir za stopinjo. Grozdje se plačuje po 60-—70 lir za 100 kilogramov. Predpisi za nakladanje in razkladanje železniških tovorov. Železnica sama natovarja ono blago, ki ga je sprejela v skladišče. Stranka pa mora sama nakladati in razkladati: 1. tovore, ki so težji od 5000 kg, oziroma ako je tovornina plačana za najmanj to težino, 2. predmete daljše od 7 m, oziroma težje od 500 kg, 3. polne sode, če jih treba nakladati drugega vrh drugega, 4. blago, ki ni pakirano in ono blago, ki se na klada v cisterne ali specijalne vagone. To objavljamo na razna vprašanja z ozirom na nekatere spore trgovcev z železnico. Ukinitev direktnega kupovanja žita za vojsko. iNa prošnjo trgovskih predsrtavnikov bo vojni minister ukinil kupovanje žita za vojsko direktno od producentov, zlasti ker se je doslej ta praksa izkazala za neodgovarjajotxi. Zakon o trgovskih srednjih šolah. Komisija za sestavo zakona o trgovskih srednjih šolah pni našem trgovinskem ministrstvu je dokončala svoje delo. Srednje trgovske šole imaj-o veljavo šestih razredov drugih srednjih šol, trgovske akademije pa so enakovredne višjim srednjim šolani s tečajnim izpitom, in usposablja njihova do-vršitev dijaka za prestop na trgovsko visoko šolo. Število trgovskih srednjih šoti bo določilo trgovinsko ministrstvo. Ustanove se lahko povsod, kjer. se za prvi razred priglasi najmanj 30 učencev. Nov zakon o odpiranju in zapiranju obratov. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo banskim upravam navodila, kako imajo v bodoče postopati pri izdajanju določili in naredb za delovni čas v obra-tovališčdb, da se čim bolj približajo različne naredbe, upoštevajoč krajevne potrebe k enotnosti za vso državo. Vse dosedanje naredbe pa bodo že v kratkem času zamenjane z enotnimi zakonom, veljavnim za celo državo, ki je ravnokar pred dovršit vi jo in je bil sestavljen ob sodelovanju strokovnjakov iz cele države. Nemčija se zanima za naše izvozne produkte. Več nemških tvrdk iz Hamburga se je obrnilo na naš Zavod za pospeševanje trgovine z željo, naj jim sporoči naslove, cene in pogoje za nakup večjih množin našega sadja (suhih sliv, orehov, južnega sadja), dalje semen, jajc in živine. Interesenti naj se obrnejo na omeujeni zavod v Beogradu. i Sanatorij Trgovskega bolniškega podpornega društva. Trgovsko bolniško podporno društvo v Ljubljani, ki Se posebno v zadnjih letih prav lepo razvija, je kupilo v Ljubljani vilo dr. Šlajmerja, katero bo preuredilo v sanotorij, kab ro ob sedanjem prenatrpanju bolnic velika dobro^ ta za njegove člane. Izvoz našega boksita v Južno Afriko. V Splitu nakladajo 300 vagonov boksita za tvornice aluminija v Goa v Južni Afriki. To je prva vzorčna pošiljka. Upanje je, da bo naša pošiljka odgovarjala zahtevani kupcev, kar bi otvorilo novo, stalno in dobro zvezo za naš izvoz. Kolonizacaja v Metohiji in na Kosovem- V Metohiji in na Kosovem bo vlada kolonizirala okolit 4000 rodbin - poljedelcev. V to svrho so naročene premakljive hišice v Nemčiji in razno poljedelsko orodje. V okolici Ohrida in Dojrana je kolonizacija že pričela s prav lepimi uspehi. Po širnem svetu. Nova agrarna konferenca. Po sinajski in varšavski konferenci agrarnih držav, ki sta rodili vsaj to dobro, da so bile prisiljene tudi industrijske države v Ženevi računati s potrebami agrarnih držav, se je pokazala potreba nove konference. Romunski listi poročajo, da se prične zasedanje nove konference evropskih agrarnih držav v sredi tega meseca v Bukarešti. Zastopanih bo 10 evropskih držav, med njimi tudi take, ki se za konferenco zanimajo s stališča lastne industrije. Žitni monopol na Češkoslovaškem. Češkoslovaški gospodarski krogi se zavzemajo za ustanovitev državne institucije, ki bi imela ves uvoz žita v svojih rokah. Ta institucija bi nastavila za uvoženo žito tako visoke cene, da bi ne konkurirale domačemu pridelku. Dobiček bi se porabil za povzdigo lastnega žitnega pridelka ter za izvozne premije. Sličen načrt je obstojal v Avstriji, pa se je zlomil na odporu socijalistov. Evropska železniška konferenca. Dne 10. t. m. prične zasedati v Koda-nju evropska železniška konferenca, katere se udeleže zastopniki vseh evropskih državnih in privatnih železnic. Obravnavalo se bo vprašanje direktnih vagonov in voznega reda. Francija proti sovjetskemu dumpingu. Francoska vlada je v obrambi proti sovjetskemu dumpingu sklenila za vsak uvoz žita, mesa, jajc in lanenega olja iz Rusije uvesti posebna uvozna dovoljenja, brez katerih se uvoz ne sme vršiti. Za ukinitev dumpingov in protekcijo-niznia. V Društvu narodov je bila 2. t. m. sprejeta resolucija gospodarskega odbora, s katero se Bankpostpapir« liniran 16; do-kumentalni papir brez lesnih primesi, preganjen 11-90; najfinejši beli sKan-zlei« 11-90—12-50; dokumentalni koncept nepreganjen, brez lesne primesi 11-90; rjavi zavijalni papir (patent) 5-75; havana papir 11; najfinejši beli kartoni 15; najfinejši beli papir za knjige 13-50; risalni papir 14-50; beli >Pe-lnrpapirc 14-50. Cene veljajo za naročila do 500 kg. Pri večjih naročilih 3—6% popusta. Padec cen krompirja. • Na naših tržiščih so padle cene krompirja tako nizko, da' komaj dosegajo 60 do 70 Din za 100 kg. Čehoslovaška produktna borza noti-ra še veliko nižje oene 19 do 24 Kč ali 28 do 40 Din za 100 kg. Tudi v Nemčiji položaj ni boljši ter se bavijo gospodarski krogi z načrtom prisilnega mešanja krompirja h kruhu, da bi na ta način zvišali porabo krompirja, obenem pa omejili uvoz žita. Znižanje cen kruha in moke v Sarajevu. Vsled padca žitnih cen je pristojna oblast v Sarajevu odredila znižanje cen belega kruha od 4-50 na 4 Din, pol-belega od 4 na 3-50 Din, črnega pa od 3-50 na 3 Din. Cene moki v maloprodaji so znižane: >0« od 4-50 na 4-25 Din, -2« od 4-25 na 4 Din, >b< od 3-25 na 3 Din. Na ta način so cene kruha znižane za 50, cene moke pa za 25 par pri kg. ŽITO. Tudi tekoči teden niso vplivali padci cen na naše žito ter notirajo cene na ljubljanski borzi: Pšenica: nova bačka, 80/81 kg, 1% Primesi, Din 227-50—230; nova bačka, ^9/80 kg, 2% primesi, Din 217-50—220; nova bačka, 79/79 kg, 2% primesi, 212-50—215 Din; vse promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh. Koruza: bačka, zdrava, rešetana, suha, 177-50—180 Din; bačka okrogla, za niletev, suha, zdrava, rešetana, 200 do 202-50 Din; oboje slov. postaja, plačljivo v 30 dneh. Oves: bački baranjske provenience, slov. postaja, dobava promptna, plačljivo v 30 dneh, 202-50—205 Din. Rž: nova bačka, 72 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina, slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh, 167-50—177 Din. Ječmen: spomladanski, prvovrstni 69/70 kg 205—207-50 Din, novi, ozimni 175-50—177-50, oboje prvovrstna dobava, plačilo v 30 dneh. Moka: bačka nularica, promptna dobava, plačilo v 30 dneh 365—370 Din. Zagrebški živinski trg. Govteja živina: krave mlekarice 2650 do 4700 Din komad, za meštt 5-25 do 6 Din za kg; junice za rejo 2200 do 3000 Din komad, za meso 8 do 8-75 Din > kilogram; junci I. 9-25 do'9’75, II. 6-25 j do 7-50; voli II. 9-n0 do 10, boSansiki 1 I. 8 do 8-50, II. 8-75 do 7-50; teleta živa 1 13 do 14-50, zaklana 15 do 17-50 Din kilogram. Konji: tovorni par 9000 do 10.000, lahki par 5500 do 6000, kmečkii pa:' 6000 do 7000; žrebeta do 1 leta 1200 do 1455, do dveh let 1500 do 2000 Din komad; konji za ineso 1'25 do 1-50 Din kilogram žive teže. Svinje: domače, pitane 11 do 12-50 Din kg; sremske - zaklane 13-50 do 14 Din kg; svinje do 1 leta 10 do 10-50, nad eno leto 10-50 do 11-75 t)in kg; pujski (odojki) 120 do 300 Din komad. Ljubljanski živinski trg. Na zadnjem, mlačnem živinskemu sejmu v Ljubljani so se prodajali: voli I. po 10, II. 9 in III. po 8 Din; krave debele po 5 do 7 f)in, klobasarice po 3 do 4 Din; teleta po 12 do 14 Din za kg žive teže. Cena konj se je gibala po kvaliteti od 3000 do 5000 Din komad. Mariborski živinski trg. V Mariboru so cene živine nekaj nižje kot v Ljubljani ter se plačujejo voli po 7 do 9 Din, krave po 4-25 do 8 Din n mlada živina po 7 do 9 Din za kg žive teže. Prašiči: do 1 leta od 80 do 650 Din, nad 1 leto 900 do 1000 Din komad; za kg žive teže 11 do 13 Din, zaklani prašiči 15 do 17 Din kg. Jajca. Cene so ser po zadnjem dvigu nekoliko ustalile ter plačujejo naši izvozniki prvovrstno blago po 1-30 Din komad. Na berlinskem trgu so se pojavila jajca iz hladilnic, ki so povzročila zastoj v trgovini. Jugoslovansko blago se plačuje po 11-25 do 11-75 pfeniga za komad, fko meja, neocarinjeno. Krma na zagrebškem trgu. I Detelja 80 do 95 Din, seno 50 do 70 Din, otava 50 do 80 Din, slama 45 do 50 Din za 100 kg. Grozdje, mošt, vino. Novi banaški mošt kaže 17 do 18% sladkorja (po klosterneuburški meri), kar znači, da je pridelek boljši kot lani. Cena se mu giba od 1-05 do 1-20 Din, a se pričakuje, da bo v kratkem šla navzgor. Staro vino se plačuje po 2 do 2-50 Din. Trgatev v Dalmaciji kaže 18 do 20 in v nekaterih slučajih 24% sladkorja. Ža mošt še ni prišlo do znatnejših kupčij. Cena grozdja pa se giba v višini 1-50 do 3 Din. ' Bosansko in hercegovsko grozdje je zaradi malega pridelka nekaj dražje ter doseza ceno od 2-50 do 3-50 [n celo 4 Din za kg. Baker še pada. Mednarodni kartel je cene bakra ponovno znižal od 10-80 na 10-30 centov lob. ameriška luka. V poučenih progih prevladuje mnenje, da bodo šle cene še navzdol. Kava. Na ameriških borzah je vsled brazilske revolucije cena kave zopet močno padla. Nekatere kavine borze, tako v Rio in Santos^ so sploh ustavile poslovanje. Cena jute stalno pada. Dočim je na svetovnem tržišču noti-rala juta sredi aprila 25 in je nazadovala do julija na 20 funtov, je sedaj zopet znatno padla v ceni ter notira v Londonu samo še 15-10 funta, kar je najnižje stanje tekom zadnjih 20 let. Pnevmatika. Te dni so bile cene avtomobilske pnevmatike v Nemčiji znižane za 5 odstotkov pri osebnih in za 7-5 do 10 odstotkov pri tovornih avtomobilih. Lesni Dolžnost nastavitve zasebnih gozdarskih strokovnjakov. V smislu zakona o zaščiti gozdov ic izdan poseben pravilnik, ki lastniku zasebnih gozdov obvezuje, da morajo nastavili posebno gozdarsko, slrokovno usposobljeno osobje za nadzorstvo gozdov, če njihovi kompleksi dudi ako so ločeni in razdeljeni v več kosov!) obsegajo v dravski banovini 2000 ha, v savski in dunavski 3000 ha, v vrbaski in drinski 5000 ha, v vardarski 7000 ha, v moravski 6000 ha ter v primorski in zetski 10.000 ha. Pri nas mora lastnik nad 4000 ha gozda nastaviti po več strokovnjakov in sicer najkasneje v 6 mesecih po objavi pravilnika. Ustavitev dela pri lesnem podjetju. Radi nesoglasnega tolmačenja pogodbe je šumska direkcija v Zagrebu ustavila izsekavo podjetja Virbo d. d., vsled česar je ta pričela odpuščati delavce. Ruski les v Angliji. Uvoz ruskega lesa v Anglijo se je letos zopet močno dvignil. — Dosedanji transporti v Anglijo že presegajo ondot-ne potrebe, vsled česar so morali les postaviti v skladišča, na poitu pa so no- vi veliki transporti. Z angleškimi- kupci so se Rusi pogodili, da ne bodo do konca tekočega teta več znižali cen lesa; ako ipa bi navzlic teinu nastopilo znižanje pred koncem leta, morajo dati kupcem odškodnino. trg. Brinov les pod zaščito. Kralj je podpisal zakon o zaščiti brinovega lesa, ki ga rabi naša eroplan-ska industrija. Izdan bo k temu zakonu še poseben pravilnik. Izsekava brinovih stebel je sploh prepovedana, če nima posebnega oblastnega dovoljenja, ki potrjuje, da je dotični les za eroplan-sko industrijo neprimeren. Zakon je stopil takoj v veljavo ter so za najmanjšo kršitev predpisane za vsako, na nedovoljen način izsekano steblo občutne zaporne in denarne kazni. Zopet neuspele lesne dražbe. V Mitroviči se je vršila dražba hrastovih, bukovih, gabrovih in topolovih debel v skupni vrednosti 11-5 milijonov dinarjev (izklicna cena), ki pa ni uspela, ker ni bilo interesentov. Istotako se je zaključila brezuspešno dražba lesa na panju (po večini hrasto-vina) v Novi Gradiški, kjer so bila debla cenjena na 8,472.000 Din, pa ni bilo nobenega ponudnika. Mestna občina, kot lastnica gozda je sklenila znižati cene za 15 do 20 odstotkov. Dobave. 4 vagone jelovih desk nabavi do 15. ■t. m. direkcija državnega rudnika Ka-kanj. 12.000 komadov krajnikov nabavi do 16. t. m. direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju. t Cena lesa na zagrebški borzi. Po dolgem času so bile pretečeni "ie.sec cene lesa na zagrebški torzi znižane ter notira kub. meter friS^o 'agon, nakladalna postaja: Hrast: lilodi I, 1000 — 1400, II. 500 do 750, III. ‘200 — 300; plohi neobrob-Ijeni I. 1800 — ‘2300, obrobljeni J. 2700 ■do 3000, II. 2300 — 2600; frize I. 25 do 95 cm, 4— 6 cm 1500 — 2000; 7 do 15 oin 1800 — 2200, en meter in več 7 — 13 oni ‘2000 — 2400; grede (kvadrati) od 25/35 cm 950 — 1500; francoske doge (1000 Ikg) ‘26/1, 4 — 6 m 6000 do 7000; sodarsko blago I. vrste 45 do 80 Din. Bukovina: hlodi I. 200 — 270; Obrobljeni plohi I., parjeni 1000 — 1200; neparjeni I. 400 — 1150; neobrobljeni, Heiparjeni 800 — 1000; frize I. parjene 800 — 1000 Din. Borovi hlodi I. 400 — 600 Din. Jesenovi hlodi I. 450 — 700 Din. Bresitovi hlodi 1. 250 — 400 Din. Gabrovi hlodi I. 300 — 450 Din. Mehki les: nierkantilno tesano blago 200 — 300; konične deske I.—III. 452 do 475; paralelne deske I,—III. 475 do 000 Din. Brzojavni drogovi - hrastovi: 7-nie-trski 50 — 60, 8-VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRA- MBgTlWM TOČNA IN SOLIDNA ŽENE KAVE, MLETIH POSTREŽBAI DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TTfrST^ I ZAHTEVAJTE CENIKI Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zaic. Za tiskarno »Merkur«; Otmar Miehalek, oba v Ljubljani.