Kovinsko - predelovalna
industrija in sfrojegradnja
Pred vojno amo v kovinsko-predelovalni industrijl izdelovaU predvsem napol obrtniško neka-tere končne praizvode za grad-njo, temetijsko orodje in prepro-etejše udelke za osebno potroš-njo, medtem ko strojegradaje pravzaprav nismo imeli. Medtein ko je v kidustrijsko razvitifa državah Evrope bilo zaposlenih v kovimsko-predelo-valnj imdu-etriji iin strojegradnji okrog 25»/«
skupnega Stevlla vseh v indu-strijl lo rudarstvu zaposlenih delavcev, jiih je bUo v Jugoslaviji komaj 8°/i>.
Po osvoboditvi se je začela ko-vinako-predelovalna todustrija in etrojegradnja močno razvijaiti, da bi tako zgradiJi zmogljivosti za obnovo in kidustrializacLjo z lastno opremo.
Da tx dosegli tak razvoj, smo zgradUi nove zmogljivosti (»Ivo Lola lUbar« — Železnik, »Lito-stroj« — Ljubljatfia, »Prvomaj-ska«, Tovarna pa.rnih kotlov io »Jedinstvo« — Zagreb itd.). Re-konstuirali  smo  in  znatno  raz-
Shlli že obstoječe tovarne za Iz-delavo lokamativ, železaiSklh vagonov, železnih in pločeviina-stih koastrukdj. gradbenih stro-jev iin cestnih vozil.
Najbolj je porastla proizvodnja opreme (sredistva dela), medtem ko je prolzvodnja izdelkov za druge namene rastla bolj počasi. Sedaj pa se je pokazalo, da tud4 izbtra teh sredatev dela ne uatreza popolnoma potrebaim da-našnjega razvaja, ker proizva-jaino razmeroma malo opreme za lahko industrijo.
Kljub tatenzivnemu razvoju proizvodnje pa nismo mogli v kavinsko-predelovalra indus-triji In strojegradnji izkorLstiti vseh možnoeti     zaradi    pomanjkanja
tehnične dokumentacide m izku-šenj za širSo izbiro. To pomanjk-Ijivost smo ublaiili z nakupotn licenc in tehnične dokumentacije v iinozemstvu in s povezovanjem z imazemskimi tvrdkami z name-noim, da dobimo tehnjčno pomoč.
Razen razSiritve izbire izde!-kov, pa podjetja kovinsko-pre-delovalne industrije in stroje-gradnje pospešujejo na široki osnovi tudi kaoperacijo. V tem pogledu zlasti prednjači str&jna, traktorska iin nwa avtoimobilska indusitrija, ki delajo v koopera-cigi ne samo s podjetjj kovinsko-predelovalne industoije in stroje-gradnje, temveč tudi s podjetjl drugih Industrij (zlastl vojne in-dustrije).
V pogledu Izvoza zavzema^ta bovinsko-predelovailna Imdustrija in strojegradaja zelo skromno mesto. Medtem ko smo v prejš-njih    letih    Izvažali    predvsera
ieblje in jeklene posode, smo v zadnjih letih začeii izvažati tudi stroje in naprave za Industrijo, orodne stroje, železne konatruk-cije za mostove im divorame ter tovorne vagone.
Nadailjnji gospodarskl razvoj bo privedel do vse bolj intenziv-nega i2kort.šča,nja naravnih bo-gastev naše driave, zato pa imata stroiegradnja in kovinsko-pre-delovalna industrija nalogo, da s svojimi proizvodi zagotovita vzpon energeti^čne im surovinske lmdustri'je, kmetdijgtva, predelo-vadne todustrlje, prometa, grad-binstva In drugih panog, ter da rekonstruira in modernlzira stare obraite in instaJaci^e.
Lazarevič