III. leto. Štev. 25.
1916. Junius 18.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb, v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye, Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če , se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Ljübézen sv. Trojstva.
»Bog je ljübezen", veli sv. Pismo. Oča, Sin i sv. Düh, tri božje osebe so edna večna božjo lübezen. Ljübijo se pa med sebom te tri osebe po .sv. Dühi, po tretjoj božoj osebi. Düh sveti je düh . ljübezni. On kde se naseli, premeni lice zemle, razsipni Sinovje se ponjem pokoreč vrnéjo k večnomi Oči nazaj i Sina Boga križajoči se v prsi bijejo i začnejo Ijübiti tisto, kaj so prle sovražili: navuk Jezušov. Sv. Düh napravi, ka se sv. Trojstvo po nas oiSKeí, njegova VjiifrèzeüV ka' poštanemo dobra • deca Očé, dobri vojaki Sina i dobre zaročnice naše düše njídva sv. Düha. Kaj drügo bi zato dnes pravili Oči i Sini, kak: o daj mi, daj mi svojega sv. Düha, ka mo te prav znao Ijübiti. Ljübezen do Trojstva naj se v nas vlejé, kak je se vlejala na apoštole i svet se pobolšao bo. Dvanajset siromaških ribičov i polode-lavcov, šteri so za svojega detinstva ne Poznali navuk šole, šterih nájvékše znánje je to bilo, kak se seje, orjé, kde se zdržáva več ríb, kak se more napraviti kržák, popraviti čun, po Ijü-bezni sv. Düha vöstopíjo pred vnožine, govorijo rázlične jezike pa glásijo nove pravice sveti, šterih je dozdaj ne bilo čüti.
To je bila tista posebna milošče apoštolom dána, štero je njim poleg rédnih milošč Jezuš obečao od sv. Dühá. Zdaj so se njim čüdovítno odprle düševne oči, kak nikda telovne slepoga Tobiaši, nej njim je potrebno bilo več spitavali, kak prle, kak to vse bode i ka pomenijo vnoge reči Jezušove. Ogenj nove lübezni je na-puno srca njihova, glásili so to lübav celomi sveti, kak sv. maticérkev svedoči od njih: »Po vsem sveti je ra-j?šeo glas njihov pa do mej krajíne svetá rečí njihove*.
V tom ognji sv. Dűhá se je začnola širi ti po njih sv. maticérkev na zemli. Té ogenj se je razprestirao v srcaj vernih pa je komaj minole par let, i že je križanoga Jezuša Imé sladko donelo v millionaj src ino se je poznalo po okroglíni svetá.
Dűh pa tistih, ki so Vervali na predgo njihovo je bio eden. „Bili so vsaki den stanovitni v ednom dűhi v cérkvi*. (Dj. 2, 46.)
Dűh lübézni je bio, šteri je njé prikapčo vküp pa je včino, ka so si ešče zemelska razdelili med sebom,  ka „vse, ka so meli, je bilo vseh.“
Ár je vse ona ista lübézen čuvala v tom dűhi pa so si niti mislili ne, ka bi to med bratami v Kristuši nači moglo biti.
Kde bi bio dnes svet, či bi se té düh do denešnjega dnéva v takšoj meri razširjávao, či ne bi prišeo nikdár protivník, ki je posejao kokol med Čisto pšenico!
Ali da v kakšoj meri se je širio düh lübézni, v takšoj meri je škripao tüdi pekeo od dnéva do dnéva bole z zobmi pa je sejao tam svoj čemér včasi v prvinsko setvo sv. materecérkve.
Kí poznamo zgodovino preteklih 19 sto let, vídimo, keliko si je šatan prízadevao, ka bi nazaj vöspravo z svetá dűha lübézností pa kak vnogokrát se njemi je to posrečilo vu vnogih srcah!
Tak Právijo, ka smo zdaj tüdi v takšem časi, kda je šatan obládao. Lüdjé se — prej — vojsküjejo eden proti ovomi. Národ je goristano proti národ!, domá se pa odürjávajo, preganjajo, so eden ovomi nevoščéni pa vsaki samo svoj hasek íšče, či li po krivičnom.
Liki ne Verte tomi guči. Tisti ki se zostrelajo, se kak bratje zavežüjejo pa ki se domá odürjávajo, oni jezere dávajo na pomoč ranjencom, pa ki
svoj hasek iščejo, či vidijo, ka je sila, svoje delo povržejo pa bežijo brezi pláče pomágat sirotam. To je pa lübezen sv. Trojstva, či se nam li tak vídi, ka se včási samo pod pepélom žari.
Prosimo sv. Dühá, ljübézen sv. Trojice, naj se te ogenj lübézni bole žari vu vseh srcah pa de svet znova vido čüdo lübézností prvešíh Časov, štere so se tű patam skrile, šterih plemenitost je otemnela, čeravno ne v gasnola v milijonah düš. Oča večni, Sin večni, podajta nam večnoga sv. Düha ljübezen, ka te vredno vsi odi-čimo presvéto Trojstvo eden Bog.
To naj vsaki Slovenec prečte! Jako važna reč je! Vsaki naj se odloči!
Dragi Slovenci, Ijübljeni naročniki, dvoje reč smo dužni pred vas postaviti. Prva je žalostna, drüga bo veséla, če se posreči.
Novine nam vmirajo. Premalo zraka majo, ne morejo si odihavati. Dragoča je dam. Zvün poštnine vsaki tjeden se more samo za Novine više 172 kron plačati v tiskarno, z vsov poštninov vred pa više 200 kron vsaki tjeden. To je na leto edenajset jezer koron. Iz naročnine pride do osem jezero koron vküp, fali nam še tak tri jezero koron. To moremo k leti do maja nabrali če ščemo se naduže veseliti Novinam. Do 800 kron podpore je že prišlo vküp dozdaj od novoga leta, 2200 pa še more priti. V začetki je Marijin List podpirao Novine, a letos jih ne more. Pri njem se je tüdi Vše nezmerno podražilo zvün cene.
Na priliko so reči v tiskarni, štere so 500% dragše, kak prle, to je, ka je prle 100 K bilo, je zdaj 600 K. Inda smo za vse kalendare komaj teliko plačali kak zdaj samo za papir, da
2
NOVINE
1916. junius 18.
letošnjih kalendarov samo papir zadene 2100 koron. Kje je pa zdaj tis-kanje, jkepi, Poštnina, vezanje, razpo-šilanje z zavijanjom?
Zato nega drüge pomoči, kak trkati na srcah dobrih düš, naj odprejo svoje mošnje pa nam po mogočnosti podelo podporo na Novine i List, ka mo božjo Reč, samoga Jezuša Kristuša nadale mogli glasiti vernim Slovencom i rešiti tiste düše končimar, štere se ščejo rešiti a brez toga pripomočka ne bi se.
Ta nevola, ta nevarnost proteča je ta žalostna reč. Ali na veselo se obrne, če se posreči podpora.
Podporo pa dvojo prosimo, edno za dar, drügo na posojilo. Za dar prosimo, kaj što prevüpa. Če samo en filer da, njemi ga plača Bog, ve ga na njegovo diko da. Zvün božje dike nemamo naime nikšega drügoga na-mena pri vrejüvanji naših spisov. Če bi drügoga meli, bi že davno ž njimi prepadnoli.
Za razširjanje božje časti prosimo zato prečastite gospode plebanuše i kaplane, naj napravijo pobiro na podporo Novin i Marijinoga Lista, bo-disi v cerkvi z „ofrom“/ ali po občinah, kak njim je dobra vola. Drage širitele pa oprosimo, naj se poskrbijo, ka vsaka düša Zvedi za našo potrebo í nám jo z svojimi 'tmilodari olehkotiti pomore. Pobiranje na podporo začnemo z temi Novinami i jo sklenemo kleti maja 31-ga. Dobre düše ne zavržite nas, dajte vsaki mesec kakši filer.
Drüga podpora, štero prosimo, je posojilo. Na posojilo prosimo 20, 30, ali 40 koron. Kak? Prosimo drage naročnike, naj na deset let, od 1917 jan. 1. do 1927. jan. 1-ga, naprej plačajo Marijin List, ali Novine, ali pa oboje. Če samo List ščejo meti, dajo 20 koron, če samo Novine 30 koron, če oboje, 40 koron. To plačü-vanje se začne zdaj i bo trpelo kleti do 31-ga maja. So, ki so brez prošnje že tak naprej plačali. Za te peneze te deset let dobijo brez drüge plače Marijin List, ali Novine, ali pa oboje, visi vse od toga, keliko so plačali. Iz teh penez, kda jih zadosta vküp pride, küpimo stroj (mašin) za tiskanja, i na-stávimo tiskarno v našem kraji.
Naj pa penezi brez dobička ne do ležali vsaki mesec za intereš opravimo v teh desetih letah edno sveto mešo za predplačnike i njihove živoče pa preminole. Stodvajseti svetih meš bo rosilo Jezušove predrage krvi blago-dejno pomoč na naročnike i njihove drage za to posojilo. Ki ste mogoči ne odpovejte nam te pomoči. Na vekši
intereš nikdar neste še posojüvali. Vsaki posojilec dobi Potrdilo od posoje-nih penez. Posojüvanje se dnes začne i bo trpelo- do 31 maja kleti.
To je naša prošnja. V Jezušovo Srce jo položimo po rokah Dev. Marije i sv. Jožefa z tem popolnim vüpanjom, ka jo dragi Slovenci, ne odbijete.
Klekl Jožef, vp. pleb. Vrednik.
Pismo na bojišča.
Samo molitev odtira hüdobo. Proti hüdomi dühi ne moremo meča potégnoti, ne moremo na njega strliti, on nema tela. On se ne da osmrtiti, večno življenje ma v pekli i to ponüja iz vse moči tüdi tebi, dragi vojak. Praviš: „sem nej tak nori ka bi ga bogao, ka bi v pekel šo ž njim." Prav je tak. Ali ne pozabi, da je vrag čerezreda djalna stvar. Pamet ma vekšo kak vsi ljüdje; moč tüdi; če bi hüdim düho-vom Bog dopüsto, bi svet v pár minutah v prah razdrobili, tak so močni; hüdobije velikost pa, štera se v pek-lenščeki žari, je nieden človeči rázum na tom sveti ne mogoči presoditi i popisati. Zato pa, kaksteč boš se ti, dragi vojak, odpovedavao, ka si ne nori, ka bi za njim šo, li boš šo, boš mogo iti, če se daš po njem oslepiti i zapelati.
Največ mladih pa nebrojno stari ljüdi zapela nečisti düh. Ne ga greha, na šteroga bi lehžej dobo koga vrag kak je nečistoča, pa nega tüdi greha, šteri bi se bole mrzio Bogi kak ravno nečistoča. Bog je naime neskončno čisti düh i ravno zato njemi je tak nezmerno protivno vse, kaj je nečistoga. Ka boš znao, dragi vojak, kak Strahovita odűrna reč je pred Bogom nečistost, Zvedi, ka v nečistoči ne ga máloga
greha, nego vsi so smrtni, misli, žele, guči, djanja, če se privoli v nje popolnoma.
Ali od toga več prihodnjič. Za dnes naj nam samo predramijo düšo reči sv. Pisma: Šteri so živeli v nečistosti, bodo odgovor dávali njemi, ki je pripravljen soditi žive i mrtve". (I. Pet. 3—5.)
Bojna.
Vüzemski čas smo z denešnjov nedelov dokončali. Opüsti se veséla Alleluja telikokrat ponavlati v cerkvenih molitvah i pesmah. Maticérkev se pog-rozi z svojim pogledom, šteroga je proti Jezuši v nebo idočemi obrnola, v njegovo neskončno blaženost v njegov večni mir i ga čaka pa žele ga vsakomi svojemi deteti. Nam tüdi. Si ga Želemo mi sami tüdi ? Nebo glédajmo te mo si ga želeli, te mo po pravom miri hrepeneli, šteri greha ne pozna. Poročila z bojišč so sledeča.
Rusko bojišče. Naši so v Bukovini pri Okni kje so se malo nazajpotegnoli vlovili 1700 Rusov. Naši čete so se
40 kilometrov nazaj vred! vmeknole k Styri v Wolhyniji. Rusi majo tak veliki zgübe, ka kak je cár pravo, je iz previdnosti ne mogoče zdaj oglasiti iména padlih vojakov posebno častnikov. Rusom se posrečilo pri Lucki prek Styr vode priti i v Galiciji pri Bučači so naši tüdi mogli prek Strjpe vode se nazaj malo potégnoti ali v slednje dnévah so zopet nazaj šli na prveše mesta. Pri Tarnopoli, Kolki-ji i Čarto-rijski-ji smo povsod Ruse odbile. Rusi ešče ne moro praviti, da so zmagati.
Italjansko bojišče. Za vzeli smo Monte Meletto, Monte Sissemol i Monte Gastelumberto pa vlovili više 1600 talijanov. Pri Tolmini na Primorskom so naši razdrli edno talijansko utrdbo, 80 ljüdi zgrabili, edno strojno puško pa nekaj drügoga strliva zaplenili.
Na morji. Anglija je zgűbila 5500 pomorščakov (marinarov) in dva admirála v velikoj pomorskoj bitki i 120.000 ton ladij, Nemci pa 70.000 ton samo. Na sredozemskom morji se je potopo eden francoski torpedni rüšilec.
Francozko bojišče. Pred Verdunum pri trdnjávi Vam so nemci znova zevzeli močne francozke táborske utrdbe, 500 francozov vlovili i 22 strojnih pušk zaplenili.
Na türskom bojišči ne bilo nikše sprempmbe.
Dom i svet,
Krst prestolonaslednikovoga sina. Nadvojde Franca Károla in njegove žene nadvojvodinje Zite štrtoga deteta krst je bio preminoli tjeden v četrtek v gradi Schönbrunni.
Napad proti Roosevelti. V Kanzas City je nekak vrgo oster kühinjski nož v odpreti automobil Rooseveltov. Roo-sevelt je ne ranjeni. Roosevelt je predsednik bio v Severnoj Ameriki.
Sükri pasa vmro. Sukri naša, ime-niti branitel Drinopolja proti Bolgarom in Srbom je v Carigradi (Konstantinápoly) vmro.
Gallienov pokop. V Parizi so pokopao svečanost generala Gallienija bivšega vojnoga ministra z velikov vo-jaškov slovesnostjov opraviti. Nato so telo odpelali v rojstno mesto Lyon.
Kitajsko. Začasni predsednik ki-tajske republike je Li-Ywn-Hun.
Grčko. General Sarrail poveljnik francosko-angleške armade je v imeni Francije in Anglije Solun (Saloniki) annektirao (to je: Grkom odvzeo in podvrgeo francosko-angleškoj državnoj oblasti.)
Državni zbor. V seji našega drža-vnoga zbora dne 7. junija so na predj-sednikov predlog ovekovečili špomin
1916. junius 18.
NOVINE
3
generala GÓrgeya, v zborničnom zapi-sniki. Finanči minister je proso poob-lastilo, ka slobodno davek na pivo vzdigne na 1*10 K, kda se v Austriji isto zgodilo.
Črnagora. Papa so stradajočim Črnogorcom poslali 10.000 K podpore.
Vseučilišče v Budapešti. Na peš-tanskom vseučilišči je ravnatelj (rector magnificus) postao Dr. Mihálgfi Akos iz reda cistercijanov.
Beč. Na smrt so obsodili dr. Kra-marž Karola, bivšega državnoga poslanca, dr. Basen Alojzija, Červenka Vin-cija i Zamazal Jožefa, čehsko gospode za volo veleizdajstva i špicnstva.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Ferko Ivan z G. Slaveč. Srce Jezušovo bodi njegovoj düši smileno. Vlovljen je: Gábor Jožef z Sr. Bistrice; po 16 mescah se komaj zglaso; i Dóbjan Janoš z Steva-novec.
Za 10 K vrček pive! V ednom mesti satmarske županije se je zgodilo. Kda so naši 47 in 48 let stari Črnovojniki 9. maja potüvali iz Požona v Galicijo je neki Vogrin iz Komaroma jako žéden bio. Proso je ednoga dečkeca naj njemi prinese pivo. Drobnih penez je ne meo. Dao je dečkeci celo. petko, 10 K. Dečkec je odišo, ali nazaj ga ne bilo. Tovariši so se začnoli áengariti iz človeka pa ga spitavali če je piva dobra bila. On se je pa z ob-čüdovanja vrednov potrpežlivostjov to. lažo ka je dečkec znankar preveč potreben bio, ka je tak raztrgan! kaput meo, pa si je gučao, ka bi dobro bilo v novine djati kak je on za 10 koron vrček pive mimo guta spic. Ali Bog je zato poplačao njegovo potrpežlivost. Ne je minole tjeden dni, pa njemi je Sena zdomi poslala 10 koron, čeravno ka jo je ne proso. (Naznanja Plej Martin z Ivanec. črnovojnik).
Granate v kühinji. Lebar Štefan z Malepolane, domobranec 20 dpp. nam piše, ka okoli poldneva, kda je obed gotov, navadno dobijo goste: ruske granate. Zadnjič je ravno obed razdel-javao i čakalo ga 245 vojakov z šaj-kami, kda je granata med njé vdarila. Človek bi mislo, ka jih polovino vmori, pa samo eden je ranjeni. Tak velika je boža pomoč i dobrota.
Toča je Pohodila slovenski kraj. začela se je v Maribori, pobila sad v Medjimurji i prece kvara naredila tüdi na Dolnjoj Bistrici.
Obeso se je v Martjancih Pintarič Matjaš, šestdesetleten kmet evangeli--čanske vere. Ka si dnesdén toliko ljüdi
vzeme lehkomišleno življenje, je zrok pomenjkanje vere. Ki verje trdno, stalno, ka čem več na tom sveti z lübezni do Boga pretrpi, tem več na drügom večne, neskončno velike plače dobi, si ne de pretrgavao po grešnoj poti nit živlenja.
Slovo vzemejo od lepe Slovenske krajino, predragih starišov, bratov, sestér, dühovnih pastirov od mile cerkvice, cele fare, občine i vsah poznencov pa se vsem v goréče molitve preporočijo slovenski vojaki, ki so priprávni svojo vročo krv za domovino prelejati: Daj-zek Jürij z G. Sinika z dvema pajdasoma, Meričnjek Ferenc z Filovec, ki se poslov! tüdi od tivarišiče i nebožega deteta; Vrečič Ivan z Prosečkevesi, Pozvék Matjaš v Vidonec, Šoštarec Alojzi i JRatnik Alojzi z Tropovec, Horvát Ferenc i Vogrinčič Ferenc ž Kraj ne, Lulik Koloman z Strükovec, Železen Ferenc z Lehomerja, Horvat Jožef z Dankovec, Fujs Alojzi z Bodonec, šteri slovenski dečki tüdi lepo prosijo svoje drage stariše za odpüščenje, če so je ne popolnoma bogali; — 20 let stari slovenski vojaki spletejo en püšlič zelenih rožic za večni špomin, kda se postavijo od doma i prosijo stariše, naj si zbrišejo suzé za svojo nedužno dečico, oni je poljübijo z celoga srca ljübeznosti, kda njim morebit zadnjič ž Bogom pravijo: Sinic Janoš z Petánci Komin Ignac z Krega, Vogrinčič Janoš z Vančavési, Geder Jožef z Tišine, Kofjač Alojzi i Gomboc Jožef z Krajne; — Kosimo Štefan i Zadravec Ivan z Tűrnišča, Slame Jožef z Dokležovja i Imolko Martin z Beltince, 47 i 48 letni vojaki ki z tov síóvdv' še ednok ščéjo počastili Ijübljeno slovensko krajino, milo mislijo na svoje žene i deco pa se popolnoma zročijo törjanskoj Mariji vob-rambo, kak njena verna deca.
Navuk za tretji red i Sprejemanje v njega bo junija 25-ga, dnes tjeden v črensovih popoldnévi ob treh.
Pozdrav pošilajo z bojišča: vsem dühovnikom, svojim starišam i dragim domačim Videnja Sela i JRatnik Alojzij, domobranca 31. dpp., šteriva tüdi oprosila dekle, naj se gizdavo ne nosijo, nego bole za vojake Boga molijo i mata vüpanje do dobroga Boga, ka jihva ne zapüsti, ar njemi slüžita; vsem dühovnikom Marič Matjaš, desetnik 20. dpp., ki naznanja, da je Novine podpirajo, ka lehko Bogi verno slüžijo; — vse vojake Kováč Mihal z Domajinec, poddesetnik 34. črnovojniškoga pešpolka, šteri srčno žele da bi naše slovensko čtenjé vsaki Slovenec, vsaki vojak podpirao, ka bi se popolnoma zročili v Marijino obrambo, štera je njega 14 mesecov od vse nesreče rešila, ka bi se vsi podali iz greha poti na božjo slüžbo, ka bi hitrej prileto golob mirű z *oljki-nov vekov, kak ni kda za Noetovoga časa; -4- vse ženske i dekle pa svoje drage domače Talijan Štefan z Sela, desetnik 83 pp. i njegov brat, Šándor, domobranec 18 pp. i je oprosita, naj konči vsako nedelo edno čislo zmolijo za vojake i bláženi mir, ka bi že jako radiva vidila svoj mili slovenski dom;
— Benko Jožef i Gsaszar Jožef z Bogojine, domobranca 314 dpp., vsem šteriva tüdi naznanjata, ka so njima samo Novine tista reč, odkod si znata kaj dobroga nabrali i z milim pozdravom se obrneta tüdi do svojega domačega g. plebanoša.
Posvečevanje dühovnikov. 8 junija so naš püšpek v stolnoj cerkvi na novo posvetili 8 dühovnikov.
Imenüvano je bivša sobočka poštna odpravitelica za redno poštarico v Boršo v županiji Mármaros.
Cigarete po meri do se odsehmao tüdi tržile. Velika Škoda. Bole bi se podražiti mogle, ka bi je deca ne kü-püvala.
Draga goska. V Kaniži je 90 kron proso Varga Jožef, kmet za edno sedem kib imajočo gosko. Redarstvo njemi jo je vkraj zvelo i za 29 koron odalo, njega pa na 160 kr. plače pokaštigalo.
Vmoro je rusa. Kvitter Andraš kmet iz Vojte, v županiji Temes, zato ka je njegovo ženo po sili ščeo oskru-niti. Rus se Jakoblemč pisao i je iz Zalaegerszega odskočo. Morilca so prijali.
Rusi se prekdavajo, je že stara istina. Vojaki, ki na sloboščino prido domo, nam naznanjajo, da še pri belom dnevi to delajo. Vnoči pa tem bole. Pazijo na našo stražo, prednjov puško odlüčijo, roke zdignejo pa ido prek. Navolilo se je lüdstvo toga krvnoga prelejanja. Krištovič Franc z Štrigove i VuČko Štefan z D. Bistrice, pešaka 48. pp. nam tüdi naznanjata ka večer ob 9., kda sta na stráši bila, se njima je ruš z dobre vole prekdao.
Najšli so mrtvo dete v Sodni v mlaki, poldrügo leto staroga Drvariö Augustina. Ne znati, se je po nesreči vtopilo dete, ali je što sam rad potopo.
Mro je v Večeslavci Pintarič Anton, našega širitela brat v 20. leti svoje starosti. Lepo z drüžen z milim Jezušom, kak Marijin sin je sladko zaspao v Gospodi i so, kam so ga mati mirajoča zvali pred kratkim: „Ne joči se, prideš za menov.« Pri njegovom grobi tüdi lehko pravimo kak pri vsakoga Marijinoga častilca grobi lepe pesmi reči: Šter, otrok je zvest Marije, Smrti naj se ne boji! Lüč nebeška njem zasije, Kda ugasnejo oči.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so darüvali: Orehovec Štefan z Rit-karovec 40 fil., Čahuk Anton, Žökš Jožef, Ficko Štefan, topničari 5 kor.; z Šalamenec: Čagran Jožef 40 fil., Podlesek Ferenc 50 fil., Küplen Ivan 50 fil., vlč. g. Kranitz Jožef, vojni dü-hoven 10 kor., Kolmanič Štefan, poddesetnik 90 pp. 6 kor., Gabor Ferenc z Črensovec 1 kor., Raj Štefan z G. Bistrice 4 kor., Pojbič Ferenc z Zen-kovec 1 kor., Kustec Marija z Črensovec 1 kor., Küzma Štefan z Tropovec 2 kor., Tratnjek Marija z Lipovec 1 kor., Horvat Marija z Garešnice 5 kor., Koštric Jožef i pajdaši domobranci 3 č. dpp. 8 kor., Skafar Jožef husarski konjenik 3 kor., Martinec Alojza žena
4
NOVINE
1916. junius 18.
z Satahovce 2 kor., Düh Verona od Lipe 2 kor.; iz 3 ppolka: Hári Alojzi 1 kor., Bertalanič Ferenc, Črpnják Leopold, Mencigar Štefan, Miholič Leopold, Donoša Jožef, Vijgali Ferenc, Sijmond Karol, vsaki 40 fil,, Šükar Imre 20 fil., Maček Jožef z Koprivnika 2 kor.; z Trnja: Dorenčec Štefan 2 kor., Hozjan Marija 1 kor., Császár Bára z Bogojine 1 kor., Lűtar Jožef z Nedelice 2 kor., Skraban Anton top-ničar 2 kor., Marošša Ana z Tűrnišča 2 kor., Stevanec Bara 1 kor., Kováč Ferenc z Nedelice 60 fil., Žerdén Manka z V. Polane 1 kor., Kleis Ana z Sebeborec 1 kor., N. N. z Martjanec 2 kor. Bog plati.	(Dale).
Delavci naši po Vogrskom razste-peni se tüdi lepo oglašüjejo za dobro čtenjé. To je lepo znamenje. Mesto grehov, naj se düša z dobrim hrani. Večnosti se bližamo. Na Kovesggöri nahajajoči se delavci nam i svojim domačim tüdi srčne pozdrave pošlejo.
Zgoro je v Budapešti veliki drvo-tan, fírme Lord és társa, na Váci ulici št. 34. Štirijezero štiristo kvadratklaft-tov je obsego ogenj i kvara je na milijone.
Gledališče v Santiago-i v Južnoj Ameriki je pogorelo. Med rivanjom k izhodi se je dosta ljüdi raztlačilo i ranilo.
Pazko na milo deco more meti vsaka občina poleg ministerske odredbe. Če ne more nastaviti posebnega čuva-lišča, naj da deco vučitelicam, ženam vučitelov, ali drügim osebam pod roko, štere se doma zdržávajo. Deca more od leta više stara biti.
20 kronske banke, štere so leta 1900. marc 31-ga tiskane, valájo samo do 30-ga toga mesca.
Nikdár Je ne prekesno, zámüde popraviti. Zato naj si premišláva, koga protin, trganje, neuralgične bolezni mantrájo, ali ga glava, zobje, vüha, lice, šinjek boli, ma smi-canje, trganje, rezanje bolečine v križevcab, hrbti, prsah i kotrigah, trepetanje i oslabljena! itd. nego naj rabi bol vtišajoči Fellerov ,,Elsafluid“. Koga je že vnogo vrástva vkanili v ,,Elsafluidi“ najde, kaj potrebüje. Več kak 100 jezer zahvalni pisem zadosta svedoči. 12 kan-tic toga po zdravnikah priporočenoga doma-čega vrasta franko 6 K. Proti zaprtini, slabim črevam i prebavskim pomotam naj se rabijo. Fellerov e želodec okrepčajoče naráhi tirajoče rebarbarske „Elsa-pilule", šterih 6 škatlic je sámo 4 K 40 fil. Iz obojega vrástva si to pravo naročimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrale 146. (Zagreb žup.)
Pošta.
K. I. I. Ocena poslanih pesnih je: 2 sta zavolo preprostih misli in falinge v ob-liki ne sprejetivi, drügive dve ste. Völgyi Štefana žena. Čentiba. Dopošlite nam zadnje
pismo moža. Ferko Ivana žena. G. Slaveči. Vaš mož, šteri je rojen t 1878 na G. Šla večih i je slüžo pri pogorskih topničarih %, 8 em. je leta 1915-ga, februara 25-ga v Moro-vid (Slavonija) od tifusa mro i tű je lüdi pokopao Molite za njegovo düšo. Bojna posta za Zavitke se je stavila na 8, 26, 33, 46, 53, 60, 61, 79, 88, 99, 106, 112 123, 129, 200, 212, 223, 241, 242, 304, 502, 620, 12, 13, 15, 19, 19/II, 22, 22/H, 22/IH, 24, 25, 30, 31, 36, 50, 52, 54, 56, 57, 62, 74, 80, 86, 89, 100, 101, 102, 111, 118, 128, 130,137, 141, 142, 144, 145, 156,160,163,172,174, 202, 204, 225, 227, 231, 251, 253, 254, 313, 355, 501, 503, 505 i 506-to število; odprla se je pa na 140, 166, 168, 187, 267, 300, 386, 344, 345, 349 i 513-to pa zvüntoga sa 35 dek pošila*ije na 55 i 76-to.
H. G. Grad. Oči dajte glas na bojišče. Prva dužnost je njegova hčer pa ženo na red vzeti. L. I. Krog. Naznanite dühovnikom domačim te ponočne ptice. Kocet Štefana žena. Trnje. Od moža nikaj ne mogoče zvediti niti od njegovoga bataljona. Nikde nikaj ne vejo od njega. Dober Bog zna za njega, zato li moli se k njemi za njega. Horvat lgnaca žena. Gančani. Ravno té odgovor damo. Dobjan Janoša žena. Stevanoci. Stalen glas je prišo, da je mož vlovljen. Hozjan Ivana žena. Adri- janei. Móž je premino 1. 1915. sept. 9-ga. | Mogoče, je zgrabljen. Kda bole zvedim, ti naznánim.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mni-katelka, mela, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüèen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z nateočnim na vodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne L t d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angeljo* Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošlejo v čtemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
6 škatlic
cena poštníme prosto 4 K 40 fil.
Pri potrebno} i dobroj, reči se popraviti cena ne sme glédali. Dvoje veselje pa mamo, če kakšo potrebno i dobro reč še po ceni moremo dobiti i to se nam zgodi pri küpiti želodec okrepčajo-čih, naráhi tirajočih, prebavo povspešü-jočih Fellerovih Rebarbarskih
ELSA PILUL
Pomagajo:
če nemamo téka, če se nam grsti i nas meta-nica sili,
če nas želodec tišči, če nas v obistih peče, če nas želodec boli če nas od želodca glava boli, če nas zavolo prebavskih po-mot strah mantra, če nas od napinja jočih jestvin érvo boli,
če nemamo rédnoga stolca,
če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, če smo zavolo prebavskih pomot neprijazni i slabe vole, če mamo krč v želodci,
-če smo slabo skühano hrano zavžili,
če smo meso ne mogli zgrizti, če smo slabo zgriženo jed požrli, če smo predosta i pr ehitro jeli,
kratko, če smo zavolo kakšega zroka z tékom i z prebavov ne zadovolni. Z vred djanjom stolca krv čistijo i odstranijo neželno debelino. Celo so neškodijive, gotovo delajo, ne navadimo se jih žalodec okrepijo. Zatogavolo májo Prednost pred onimi sredstva štera sIatijo, vznemirjajo i kaj škodijo. Pravi Hiža pilul 6 šketlic franko je 4 K 40 fil., 12 škatlic pa samo 8 K 40 fil.
Po lastnoj posküšnji se lehko priporača tüdi Fellerov bolečine vtišajoči, ozdrávljajoči proti kašljeni „Elsa fluid“, právo domače vrástvo proti trganji, protini, neuralgiji v glavi, Hči i v teli proti zumaknjenosti bolečini v šinjeki i pršáh, prehlajanji i prepihi pa za zdrav sen, moönih kit, žil, živcov i celoga tela dobrostánje. 12 malih ali 6 dupliških ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 speciálnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dupliških, ali 8 ápecialnih glažkov franko samo 20 kor.
Ki ta starodavne ne nadomestliva sredstva v pravoj kakovosti šče meti, naj točno piše.
FELLER V. EUGEN lekarniki STUBICA CENTBALA br. 146. (Zagreb žup.)
Razpošilanje, če se naprejplača, ali po povzetji. Dobro je peneze naprej poslati ar ovak Pošta 12 fil. povzétnih stroškov računa.
Nyomatott sz Egyházmegjei Könyvnyomda körforgó gjorasajtóján Szombathelyen.