PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini in «. Abb- postale 1 eruppo “ LiCD3 4U lil* Leto XXII. St. 42 (6329) TRST, sobota, 19. februarja 1966 RAZGOVORI MER DELEGACIJAMI STRANK VERJETNO DO TORKA Rahel premik vlade na desno Pogajanja o sestavi programa V vladi bodo zastopane vse struje krščanske demokracije - Izjave predstavnikov levega centra o pogajanjih - Zaključki CK KPI RIM, 18. — Predsednik vlade Moro je sprejel ob 18.30 v pa- kči Chigi delegacije štirih vladnih strank, ki so pričele raz-Prav0 o programu vlade, istočasno pa so tudi nadaljevale raz- Sovore o zadnjih podrobnostih - ^ sestavo vlade. Vladni prodam je očitno manj pomem-jj®n, kot je sestava vlade, ki je Pila načelno že določena, preden ie Moro včeraj sporočil pred sodniku republike, da lahko ®cne uradna pogajanja o rešitvi krize. Dokončen seznam nove vlade si-J*r še ni izdelan, vendar pa je ~>1 glede večine odločilnih mini-•irskih mest dosežen sporazum. Podpredsednik vlade bo ostal sa-P*? Nenni; Piccioni bo prevzel Ministrstvo brez listnice ter se J® zanimal za zadeve OZN, za *ar je bil do sedaj zadolžen Bo-£co Po teh predvidevanjih bo mini-•trski svet sestavljen takole: no-tranje zadeve Taviani (KD), zuna-®le zadeve Fanfani (KD), sodstvo keale (PRI), zaklad Colombo (KD) [hiance Preti (PSDI), šolstvo Gui )KD), javna dela Mancini (PSI), industrija (demokristjan, ki še ni določen), kmetijstvo Mattarella a-j1 2 * * * Restivo (oba KD), promet Na-'ali (KD) ali Tolloy (PSI), pošta Rksso (KD), delo Bosco (KD), tr-l°vinska mornarica Spagnolli (K-,)> zunanja trgovina demokristjan ali Tollov (PSI), zdravstvo [dariotti (PSI), državne udeležbe 5° (KD), turizem in predstave korona ali kak drug socialist. Nova vlada je dokaj podobna Prejšnji, čeprav so nastale tudi j-okatere bistvene spremembe. Ta-*° bodo prvikrat v vladi zastopa-be vse demokristjanske struje, in Jo. tako desničarski »ljudski cenenem« kot Fanfani s svojimi pri-•taši. Nekoliko se je okrepila pristnost socialistov, ki so istočasno preprečili, da bi prišlo do u-•tanovitve dveh podpredsedniških jnost, in je Piccioni prevzel mini-•trstvo brez listnice. Istočasno pa s°cialisti niso prevzeli enega iz-Med štirih odločilnih ministrstev; Sjede teh ministrstev je prišlo sa-Mo db oprezne in zagotovljene 'atlantske« spremembe, tako da Ie ministrstvo za obrambo prevzel jocialdemokrat Tremelloni. Ostala ®o odprta še nekatera manj pomembna vprašanja, ki jih ne bo nemogoče rešiti, ki pa bodo poročala še vedno težave zlasti v ,yezi s trenji med demokristjan-,k>mi strujami. Fanfani Je že napovedal, da ni P®jsem zadovoljen, ko ga je danes Poklical na razgovor predsednik 7°ro in je po dobro uro trajajo-?em posvetovanju izjavil, da mu •6 predsednik Moro povedal, da Jhiu v sporazumu z vsemi strankami levega centra ponovno ponuja JJmanje ministrstvo)) in da «si je PMdržal čas za premislek«. Na ponovno vprašanje, kdaj namerava ■Ogovoriti, je dejal, da jutri ker [namerava premisliti, če sprejme jo mesto, ali ne«. Očitno gre za Pritisk na Mora, saj je prav Fan-jani včeraj izrecno polemično zah-Mval, naj se mu ponudi mesto v ,vladi m je njegov predstavnik For-Mni grozil z nesodelovanjem stru- je, če ne bi bila primemo zastopana v vladi. Sestanek predstavnikov štirih strank se je zaključil ob 21.15 ko so novinarji zastavili zastopnikom strank razna vprašanja. Tajnika De Martina so vprašali, o čem so razpravljali, na kar je odgovoril: »Začeli smo razpravo o programskih vprašanjih.« Vpr.: »Glede katerih vprašanj ste razpravo poglobili?« Odg.: «Govorili smo o vsem z namenom, da določimo prednosti, zasedanje pa se bo jutri nadaljevalo.« Vpr.: »Predvidevate, da se bo razprava jutri zaključila?« Odg.: «Menim, da ne, morda v nedeljo ali ponedeljek.« Namestnik tajnika PSDI Cariglia pa je preprosto oceniLsestanek kot «sprehod» po programu. Tajnik PSDI Tanassi je izjavil: »Posebnosti poznate: šola, dežele, urbanistika.« Zaključil je, da jutri ne bo mogoče končati dela in bodo najbrže delali tudi v nedeljo. Predsednik skupine socialističnih poslancev Ferri je ugotovil, da so pogajanja dokaj «lahka», namestnik tajnika PSI Brodolini pa meni, da so bila rešena nekatera bistvena vprašanja. Končno je tajnik KD Rumor, lakonično ugotovil; »Menim, da je ocena Cariglie o »sprehodu« glede programa najbolj točna.« Moro je bil načelno sicer optimist, vendar pa meni, da se bodo po vsej verjetnosti pogajanja za- Scelba iiiiimiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiii KONČANO POSVETOVANJE V VVflSHINGTONU Jedrsko sodelovanje med državami NATO WASHINGTON, 18. — Danes se je zaključila prva seja delovne skupine NATO za jedrsko načrtovanje, na kateri so sodelovali ministri za obrambo Italije, ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Turčije ter glavni tajnik NATO Manlio Brosio. Na seji so razpravljali o vprašanjih nejedrskih držav in o njihovi varnosti. V tem okviru so govorili o nadzorstvu nad uporabljanjem jedrskega orožja v okviru NATO. Neposredno pa niso govorili o načrtih za večstransko jedrsko silo ali pa za atlantsko jedrsko silo. Vendar pa gre dejansko za diskusijo o tem, kako naj tudi Zahodna Nemčija soodloča pri jedrski politiki NATO. Italijanski minister za obrambo Andreotti je po seji izjavil na tiskovni konferenci, da je imela seja tehničen pomen in poleg tega širši pomen, t. j. zagotoviti sodelovanje med jedrskimi in nejedrskimi državami, zato da proučijo način, kako naj se zajamči njih o-bramba, ne da bi raztegnili izdelovanje jedrskega orožja na države, ki ga sedaj nimajo Trdil je, da gre v bistvu za preprečitev širjenja jedrskega orožja. Ob zaključku dela so objavili u-radno sporočilo, ki pravi, da so ministri razpravljali o načrtovanju jedrske obrambe zavezništva. Sporočilo dodaja, da so ministri posvetili pozornost vprašanjem, ki se tičejo načrtovanja, kar se tiče strateškega jedrskega orožja. V tem okviru so proučili »proces ocenjevanja grožnje proti NATO«. Govorili so o načinu programiranja jedrskih sil, njihove razpoložljivosti in njihovega upravljanja. Dalje so govorili o postopku za izvedbo načrtov o teh silah ter o poveljstvu in nadzorstvu nad njimi. V sporočilu Je tudi rečeno, da spada delo posebnega odbora, ki je razdeljen na delovne skupine, v okvir naporov, da se poveča udeležba držav NATO pri zavezniškem jedrskem načrtovanju in zavezniški jedrski, politiki. Odbor je bil ustanovljen na predlog Mc Namare med zasedanjem ministrov za o-brambo 31. maja lani. I •__ % DANES Moro je skoro dokončno sestavil ®**nam ministrov nove vlade in s prebrodil zadnjo resnejšo čer reševanju vladne krize. Glede l^grama je namreč znatno manj JJ*av, ne prihaja do ostrih pole-niti do izsiljevanj in groženj, [veda pa gre za zapletena vprašaja, katerih obravnava zahteva pre-/1 časa, tako da je zelo verjetno, a bo vladna kriza rešena šele v to-**• Od rešitve «prednostne lestvi-’[* nerešenih vprašanj pa je od-aha tudi končna ocena nove vla-*• Po dosedanjiii vesteh lahko oce-/**ho, da se je vladna os nekoliko [fe,naknila proti desnici, saj bodo , Vladi zastopane vse struje KD in j0Jej tudi tiste, ki so do sedaj na-Mo nasprotovale politiki levega *btra ter zlasti preprečevale ka-®ho koli resnejšo reformo. v *se kaže, da sc iz dneva v dan Miho bolj oddaljujemo možnosti Rajanj okrog Vietnama, odkar je l 0 obnovljeno bombardiranje. Ta-j® jo včeraj državni tajnik Rusk senatnim zunanjepolitičnim “Oborom izjavil, da njegova vlada v, hikoli imela namena omejiti šte-8. 'l vojakov za Južni Vietnam, ko o Ka vprašali, ali bi bilo n. pr. 600 ^•oč vojakov dovolj. Rekel je tudi, tj,, VoJna v Vietnamu zadeva ame-V il varnost, ker bi njen izid »imel ‘k odmev v vsem svetu«, ker da v .Kre za državljansko vojno, tem-. *a »napad na Južni Vietnam in ter Ust®vitev širjenja komunizma« *a ameriško obveznost, ki so jo Podpisale v okviru pakta SE Glede priznanja osvobodilne pa bo podprl sajgonsko vla- t“J? * Ui. K1 j« ne bo nikoli priznala. VI- Sel ,p!l je v svojih trditvah dose-c|| ’ *° je dejal, da je stališče Fran-tjjj. enako ameriškemu, ker da so Francozi mnenja kot ZDA, da tl PjRrebna rešitev na podlagi že-sporazumov, s političnimi bi ii *’ vendar pa da trenutek še Orel, da bi zadevo prenesli h JJ!r*»-enčni mizi, upanja vzbuja U Tantova "Meva, id je poslal po svojih pri- jateljih v Hanoj pismo, da bi tamkajšnja vlada utegnila sprejeti kot podlago za pripravljanje pogajanj skrčenje uporabljanja ameriških vojakov ter ameriško privolitev v navzočnost osvobodilne fronte pri pogajanjih. Baje so Hočiminh, pred. sednik vlade in vrhovni poveljnik naklonjeni iskanju pogajanj v na. sprotju z drugimi voditelji, ki jih podpira Peking. Medtem se nadaljuje ameriška akcija «Belo krilo«, vendar pa včeraj na splošno ni bilo večjih spopadov. Po ameriških podatkih šteje osvobodilna vojska 237.000 vojakov, proti kateri se bori 775.000 zavezniških vojakov, od katerih je 201.000 Američanov. Tudi poročilo o prvi seji petih atlantskih držav v Washingtonu o jedrskem načrtovanju ne kaže na ublažitev mednarodnih sporov. Razpravljali so: o načrtovanju jedrske obrambe NATO; o načrtovanju strateškega jedrskega orožja; o na. činu programiranja jedrskih sil, njihove razpoložljivosti in upravljanja ter o postopku za izvedbo načrtov o teli silah in končno o povečani udeležbi atlantskih držav pri jedrskem načrtovanju in jedrski politiki. Dejansko torej razpravljajo o tem, da bi tudi Zahodna Nemčija soodločala pri jedrski politiki NATO, čemur Sovjetska zveza brezkompromisno nasprotuje. V zvezi z nabiranjem prispevkov za indijsko prebivalstvo v Italiji so nabrali do sinoči več kot 3 milijarde lir in prve dni marca bo odšla že prva pošiljka v Indijo — naj navedemo iz nekega včerajšnjega predavanja v Rimu sledeče podatke. Povprečna starost v Indiji znaša samo 42 let, naraščanje prebivalstva v desetih letih znaša 22 odst.; en zdravnik pride na vsakih 17.000 prebivalcev (v Evropi na tisoč); rojstev niso zajezili kljub skoraj 4.000 centrom za omejevanje rojstev; Indija šteje danes 448 milijonov prebivalcev, itd. V kratkem eksplozija atomske bombe na Kitajskem? TOKIO, 18. — Japonski vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo Kitajska povzročila v prihodnjih mesecih eksplozijo svoje tretje a-tomske bombe, od jeseni 1966 do leta 1968 pa bo verjetno preizkušala vodikovo bombo. Strokovnjaki so mnenja, da se dan novega kitajskega atomskega poskusa bliža in ugotavljajo, da so tudi v ZDA sporočili 12. februarja, da bo Kitajska v kratkem preizkušala svoijo tretjo atomsko bombo. Japonski potujoči poslanik TOKIO, 18. — Japonska vlada je danes zavrnila sovjetske obtožbe, ki jih vsebuje sovjetska spomenica, ki je bila izročena včeraj japonskemu poslaniku v Moskvi. V tej spomenici poziva sovjetska vlada Japonsko, naj preneha podpirati ameriško vojno v Vietnamu. Japonski vojaški predstavnik je izjavil, da temeljijo sovjetske obtožbe < na »nepoznavanju dejstev« Zanikal je, da ameriške ladje in ameriška letala odhajajo iz ameriških oporišč na Japonskem naravnost v Vietnam in da se je ameriško nakupovanje vojaškega materiala na Japonskem znatno povečalo zaradi vojne v Vietnamu. Danes je odpotoval iz Tokia v Pariz japonski potujoči poslanik Masajuki Jokojama. Obiskal bo 20 držav zahodne in srednje Evrope ter Srednjega vzhoda, Afrike in Azije, kjer se bo pogovarjal o Vietnamu. Jokojama je izjavil, da bo morda obiskal tudi Severni Vietnam; vsekakor pa upa, da bo navezal stike s predstavniki Severnega Vietnama in osvobodilne fronte. V Hanoj pa je prispela delegacija japonske komunistične stranke, ki je bila te dni na Kitajskem. Znano je, da japonska komunistična stranka podpira kitajske komunistične voditelje v sporu z Moskvo. ključila šele ponedeljek, če ne celo v torek, saj so «izgubili že več nedelj«. Moro pravi, da so o programu razpravljali samo bežno, ker so ga že prej podrobneje obdelovali, in da je sedaj na dnevnem redu vprašanje «prednosti». Po zaključku zasedanja vodstva PSI, predstavniki raznih struj niso dali konkretnejših informacij, pač pa je danes predstavnik levice Lombardi izjavil, da sestava vlade potrjuje vse bojazni. Vstopili so desničarji KD, za katere so prej govorili, da so «zunaj igre«, kar da je pomemben uspeh levega centra. Istočasno je prišlo do premika na desno v okviru KD in do zagotovil Scelbe, da je politika levega centra že dovolj pod vplivom cen-tristične koncepcije. Iz tega izhaja — ugotavlja Lombardi — da je politika levega centra dosegla stopnjo involucije, ki ni možna nobena utrditev. Zaključilo se je delo CK KPI, ki je po kongresu imenoval načelnike raznih komisij in ki je tudi končal razpravo o sedanjem političnem položaju. Med razpravo je tajnik CG IL Scheda ugotovil, da je prišlo do žive obnovitve sindikalnega gibanja in okrepitve sindikalnih borb, pri čemer je poudaril pomen in nujnost utrditve enotnosti vseh delavskih sil. Ingrao je mnenja, da je rešitev vladne krize v sodelovanju KPI, PSIUP, PSI in levice katoličanov in da združevanje med PSI in PSDI ne utrjuje pogodbene moči obeh socialističnih strank. Na tej osnovi pa se odpirajo možnosti za razgovor med katoličani in komunisti. Pajetta je ugotovil možnosti enotnih akcij, istočasno pa obsodil sektaške pobude na področju kmečkih organizacij .Glede moskovskega procesa je dejal: »Italijanski komunisti smo mnenja, da predstavlja svoboda izražanja in svoboda umetnosti bistven pogoj za našo akcijo, načelno vprašanje v borbi za socialistično družbo v Italiji.« Simpozij o OF LJUBLJANA, 18. — Akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Društvo zgodovinarjev Slovenije so ustanovili odbor, ki bo pripravil znanstveni simpozij o vlogi in pomenu Osvobodilne fronte. Simpozij se bo pričel na pobudo SZDL Sloveni, je in predsednika Zveze borcev 15. aprila na dan pred obletnico vstaje slovenskega ljudstva. Za predsednika odbora je bil izvoljen predsednik Akademije znanosti in umetnosti in prvi pred-sednik Osvobodilne fronte Josip Vidmar. V odboru sta akademika Milko Kos in Maks šnuderl, med zgodovinarji so dr. Metod Mikuš, dr. Janko Pleterski, dr. Prane Škerl, Franc Kimovec, Mitja Ribičič in Franček Saje. Priprave za 25-Ietnico revolucije v SFRJ ZAGREB, 18. — V Zagrebu se je začel sestanek koordinacijskega odbora Zveze književnikov Jugoslavije, na katerem sodelujejo zastopniki vseh republiških združenj in društev književnikov. Danes so proučili medrepubliško sodelovanje združenj in društev književnikov za pripravo 25. obletnice ljudske revolucije. Ugotovili so, da medrepubliško sodelovanje združenj in društev književnikov ni zadovoljivo in da je v tem pogledu potrebno precej več storiti. Prav tako je rečeno, da je potrebno posvetiti več pozornosti šolanju prevajalcev, ki bi se posvetili prevajanju del domače literature v razne jezike. LAHORE, 17. — Pakistanska policija je aretirala danes 5 voditeljev opozicije, ki so vodili demonstracije proti taškentskemu sporazumu. Med aretiranimi so nekateri člani muslimanske lige. O posredovanju U Tanta NEW YORK, 18. — Današnji «New York Herald Tribune« piše o novih informacijah glede diplomatske dejavnosti glavnega tajnika OZN U Tanta, da bi našel rešitev vietnamskega spora. List piše, da je U Tant stopil neposredno v stik s Hanojem proti koncu decembra. Do sedaj ni dobil odgovora, toda ni mnenja, da ta molk pomeni zavrnitev njegovega tipanja. Ker sta Peking in Hanoj javno zavrnila vsako formalno pobudo OZN, domnevajo, da je U Tant poslal v Hanoj eno osebno pismo ali več pisem po prijateljskih delegacijah, kakor n. pr. po alžirski ali egiptovski. Ker je U Tant Burma-nec, je tudi mogoče, da je našel stike s Hanojem po burmanski delegaciji v OZN. V pismih je U Tant vprašal, kakšna bi bila reakcija Hanoja na novo prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama in na znatno skrčenje uporabljanja ameriških vojakov v Vietnamu ter na ameriško privolitev v navzočnost osvobodilne fronte pri pogajanjih. Govorice o morebitni podlagi za pogajanja, ki so se razširile včeraj v krogih OZN, niso bile točne, ker se je govorilo, kakor da je Hanoj že odgovoril. Sinoči je uradni predstavnik izjavil, da gre samo za domnevo U Tanta, da bi Hanoj sprejel te pogoje kot podlago za pripravljanje pogajanj. Ni znano, na kaj naslanja U Tant to svoje mnenje. Včeraj so se razširile tudi govorice o nesoglasjih v vodilnih krogih Severnega Vietnama glede morebitnih pogajanj. Baje so Ho-šiminh, predsednik vlade Fam Van Dong in vrhovni poveljnik vojske general Džap naklonjeni iskanju pogajanj v nasprotju z drugimi voditelji, ki jih podpira Peking. Nabrane tri milijarde lir za pomoč indijskemu prebivalstvu V začetku marca bo posebna ladja odpeljala v Indijo večjo količino živil - Zbiranje prispevkov se zaključi jutri zvečer ■ Zanimivo predavanje o stanju v Indiji RIM 18. — Odbor, ki se je ustanovil v okviru RAI za poši-liani e prispevkov za indijsko ljudstvo, se je sestal davi pod predsedstvom poslanika Quaronija. Razpravljali so o vsem, kar je povezano s pošiljanjem živil v Indijo. Že danes so stopili v stik z indijsko vlado, da se sporazumejo z njo o prvi pošiljki. Blago bodo poslali prve dni marca iz nekega tiranskega pristanišča. -bu 3[iq os sp ‘irabC os Cooojj brane do večera tri milijarde lir, od katerih 2 milijardi 851 milijonov 724 tisoč že položenih. Nabiralna akcija se bo zaključila v nedeljo, 20. februarja ob 22. uri. Iz Vatikana poročajo, da so tam nabrali do danes 450 milijonov lir. Med prispevki je tudi prispevek sto milijonov lir, ki jih je poslal neznanec. Združenje italijanskih fonografi-kov je sklenilo pripraviti in prodajati posebno ploščo z izvajanji najboljših italijanskih pevcev. Izkupiček bo v korist Indije. Ploščo bodo prodajali vse leto 1966. Prodaja se bo začela na manifestaciji, ki bo 7. marca v gledališču Si-stina v Rimu ob udeležbi vseh največjih italijanskih pevcev. Iz Stockholma poročajo, da je .švedska vlada sklenila darovati 7 milijonov kron (približno 940 milijonov lir) za pomoč Indiji. Na izrecno željo indijske vlade bodo za ta denar kupili mleko v prahu, ki ga bodo poslali v Indijo. Ustanova Carlo Erba je organizirala danes predavanje pod naslovom »Zakaj se je prebivalstvo v tako veliki meri odzvalo pozivu za Indijo?«. Predavala sta predsednik ustanove prof. Sirtori in indijski zdravnik Nidiri. Govornika sta predvsem ugotovila, da se je ljudstvo odzvalo, ker čuti, da bi storilo zločin, če ne bi pomagalo. Poleg tega pa današnji človek, čeprav je manj veren v praksi, čuti v večji meri duha socialnosti. Glede vprašanja, kako naj bi se rešilo vprašanje prehrane v Indiji, sta govornika izjavila, da samo zdravniško-znanstvena organizacija lahko izbriše to bolestno stran tako velikega dela človeštva. Povpreč. na starost v Indiji znaša 42 let, v Italiji in Evropi na splošno pa 70 let. Med vzroki smrti v Evropi so na prvem mestu srčne bolezni in bolezni žil; sledijo novotvorbe, pljučnica, turberkuloza. V Indiji pa je glavni vzrok smrti črevesno vnetje, kar je v Evropi na zadnjem mestu. Umrljivost otrok pod petim letom starosti znaša v Indiji 38 od tisoč, v ZDA in Italiji pa 8, v ČSSR 5, v Angliji 3,7, na Švedske 2,5. Govornika sta tudi izjavila, da kljub temu, da so v Indiji ustano- RAZPRAVA 0 VIETNAMU V AMERIŠKEM SENATU Dean Rusk odklanja vsako možnost priznanja osvobodilnega gibanja Izmikajoče izjave glede de Eauiiovega pisma Johnsonu - Od lanskega avgusta sestreljenih 880 ameriških ietal nad Severnim Vietnamom WASHINGTON, 18. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril danes pred senatnim zunanjepolitičnim odborom. Debata je bila javna in so jo oddajali po televiziji. Zagovarjal je ameriško napadalno politiko v Južnem Vietnamu in je trdil, da je ta politika «brezhibna» ter da izhaja neposredno iz obveznosti, ki so jih ZDA podpisale v okviru SEATO (organizacija pogodbe o jugovzhodni Aziji). Dejal Je, da Je senatni odbor svoj čas z veliko večino odobril spora- zume iz katerih je nastala SEATO. Pozneje je senat na plenarni seji odobril sporazume, za katere so glasovali tudi senatorji Fulbright, Morse, Mansfield in Gore, ki sedaj kritizirajo ameriško politiko v jugovzhodni Aziji. Rusk je dalje dejal, da so ZDA vojaško nastopile v Južnem Vietnamu, da ustavijo širjenje komunizma, in je trdil, da je bil na Južni Vietnam izvršen napad ter da ne gre za državljansko vojno. Rusk je tudi dejal, da je bil «napad» izvršen na neko državo, ki jo krije SEATO. Zaradi tega so ZDA «dolžne nastopiti, ne da bi upoštevale mnenje ali dejanja drugih držav podpisnic pogodbe«. Nato je Rusk izjavil, da so sporazume SEATO spopolnile druge obveznosti, ki so jih ZDA prevzele do saj-gonske vlade. Dejal je, da so ZDA vojaško nastopile v Južnem Vietnamu, ker da problemi, ki se tu postavljajo, zadevajo ameriško varnost in ker bi izid vojne «lahko imel velik odmev na vsem svetu«. Ponovil je, da v Južnem Vietnamu ne gre za «notranji upor«, temveč za «pravi napad«, če bi šlo za »navaden upor«, ne bi ZDA vojaško nastopile. Rusk je trdil, da Je namen ZDA obnoviti v Južnem Vietnamu stanje, ki ga določa ženevski sporazum iz leta 1954. Dodal je, da ZDA «ne mislijo obdržati niti najmanjšega dela južnovietnamskega ozemlja, ne mislijo uničiti hanojskega režima ter ne skušajo prisiliti severnoviet-namskega ljudstva, naj sprejme drugačno obliko vlade«. «V primeru obnovitve miru so ZDA pripravljene poskrbeti, da bi tudi Severni Vietnam užival gospodarsko in tehnično pomoč Zahoda v jugovzhodni Aziji.« Zatem je Rusk naštel pet točk, ki so temelj ameriške politike v yietnamu: «1. Nedvomno je tu v teku oborožen napad Severnega Vietnama proti Južnemu Vietnamu. 2. ZDA so se obvezale pomagati Južnemu Vietnamu, da odbije ta napad. 3. Obveznosti, ki so jih ZDA podpisale do Južnega Vietnama, ni-50 ločeno dejanje, temveč so del sistematičnih naporov, da se zagotovi stalen mir. 4. Smotri vojne v jugovzhodni Aziji so svetovne važnosti, ker je nujno potrebno, da ZDA držijo dano besedo. 5. Nobena država, bolj kakor ZDA, ne želi obnovitve miru v jugovzhodni Aziji in drugod, če oborožen napad na Severni Vietnam preneha, se lahko v najkrajšem času vzpostavi mir. Odprte so vse poti za diskusijo ali za pogajanja, tako da se ne bo zanemarila nobena možnost miru.« Predsednik odbora, senator Fulbright je Ruska vprašal za pojasnila v zvezi z izjavo, ki jo Je dal po sestanku v Honoluluju predsednik sajgonske vlade general Ki, ko je izjavil, da Sajgon ne bo nikoli priznal osvobodilne fronte. Rusk je odgovoril, da je bil ta odgovor precej razumljiv, ker ga je dal voditelj države, ki je v vojni. Dodal je da je Johnson lanskega julija iz rekel mnenje, da «vprašanje osvo bodilne fronte ne sme vsebovati nepremagljivih ovir«. »To vprašanje, je dodal Rusk, bi bilo med vprašanji, o katerih bi morali razpravljati na mirovni konferenci, če bi se je Hanoj udeležil.« Na neko drugo vprašanje senatorja Fulbrighta je Rusk odgovoril, da bi morala biti osvobodilna fronta po mnenju Hanoja priznana kot edina predstavnica južnovietnamskega ljudstva. Na vprašanje v zvezi z vsebino nedavnega Johnsonovega pisma generalu de Gaullu je Rusk izjavil, da ni resnična novica pariškega Bivši voditelj indonezijskih sindikatov Njono je glavni obtoženec na razpravi proti organizatorjem državnega udara. Na sliki ga vidimo med dvema vojakoma, ki ga stražita tiska, ki trdi, da je de Gaulle v svojem pismu označil vojno v Vietnamu za absurdno in nepotrebno. Pripomnil je, da nobena stvar v de Gaullovem pismu ne opravičuje izraza «ostro» v zvezi z uporabljenimi izrazi. «Stališče Francije, je dodal Rusk, je dovolj znano. Francozi so mnenja, da je potrebna rešitev na podlagi ženevskih sporazumov, in mi mislimo isto. Francozi mislijo, da bi morali ta vprašanja rešiti s političnimi sredstvi, in seveda tudi mi mislimo to. Toda Francozi niso mnenja, da je trenutek dozorel za tako politično diskusijo ali za politične pobude, ki bi jih mogli oni sprejeti v tem trenutku, da bi zadevo prenesli h konferenčni mizi.« Senator Morse je napovedal, da bo glasoval proti dodatnim nakazilom za vojno v Vietnamu. Vprašal je Ruska, ali je res, da bi utegnile ZDA poslati v Vietnam 400.000 ali 600.000 mož. Po dolgem razmišljanju je Rusk odgovoril: «Ne verjamem, da so ZDA že prej sprejele neko mejo, nad katero ne bodo nikoli šle pri izvajanju svojih obveznosti. To bi lahko povzročilo nevarne nesporazume.« Rusk je nato izjavil, da nobena ameriška zavezniška država ne pošilja Severnemu Vietnamu vojaških dobav. Nadaljuje pa se običajna trgovina. Računajo, da vsak mesec pristane v se-vernovietnamskem pristanišču Haj-fongu 13 ali 14 zavezniških ladij (po večini ladje iz Hong Konga z angleško zastavo). Voditelji ameriškega sindikata pristaniških delavcev pa so poslali predsedniku Johnsonu brzojavko, s katero sporočajo, da bodo bojkotirali vse trgovske ladje tistih prijateljskih držav, ki trgujejo s Severnim Vietnamom, če ne bo Johnson poskrbel, da preneha ta ladijski promet s Severnim Vietnamom. Podpredsednik Humpnrey je prišel danes iz Indije v Avstralijo, kjer se bo pogovarjal o stanju v jugovzhodni Aziji. Izjavil je, da bo poročal avstralskim voditeljem o izidu konference v Honoluluju. Kakor je znano, je Avstralija poslala v Južni Vietnam 1200 vojakov in pošilja tudi precej vojnega materiala. V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik izjavil, da cenijo, da Je v Južnem Vietnamu približno 237.000 vojakov na strani osvobodilne vojske (predstavnik je trdil, da gre tudi za severnovietnamske vojake). Proti tem vojakom se bori 775.000 zavezniških vojakov (550.000 južnih Vietnamcev, 201.000 Američanov ter 24.000 južnih Korejcev, Avstralcev in Novozelandcev). Na splošno ni bilo v zadnjih 24 urah večjih spopadov v Južnem Vietnamu. Na obalnem področju Tui Hoa se nadaljuje ameriška akcija za zaščito pri pobiranju pridelka riža, ki ga je lansko leto v celoti pobrala osvobodilna vojska. V srednjem Vietnamu se nadaljuje ameriška akcija «Belo krilo«. Ameriško letalstvo nadaljuje bombne napade na severu in na jugu. V zadnj n 24 urah so ameriška letala izvedla 20 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirala so vojaška skladišča južno od Dien Bien Fu. Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so danes sestrelili nad Severnim Vietnamom eno ameriško letalo, pilota pa ujeii. Od 5. avgusta lani so sestrelili nad Severnim Vietnamom 880 ameriških letal. V«jvoda pri Lupisu RIM, 18. — Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve posl. Lupiš je danes sprejel v Farnesini jugoslovanskega veleposlanika I-va Vejvodo. vili 3960 centrov za omejevanje rojstev, niso zajezili naraščanja prebi. valstva. Ponujajo tudi 25 rupij (približno 2.500 lir) vsakomur, ki se prostovoljno podvrže kirurški sterilizaciji. Na vsakih 17.000 prebivalcev je en zdravnik, v naših državah pa pride en zdravnik na vsakih tisoč prebivalcev. 75 odstotkov prebivalstva je nepismenega. V desetih letih je prebivalstvo naraslo za 22 od. stotkov. Sedaj je v Indiji 448 milijonov prebivalcev. 50 odst. indijskih nosečih žensk je anemičnih. 75 odst. prebivalstva je kmečko prebivalstvo, toda na vsakih 5.000 ha pride komaj en traktor (v Evropi en traktor na vsakih 100 ha) in gnojila so zelo redka. Govornika sta ugotovila, da osebe, ki so trpele zaradi nezadostne prehrane, ko so bile še v materinem naročju, in v prvih letih življenja, ne morejo doseči višje stopnje inteligence in si ustvariti lastne osebnosti. V Indiji so krdela ljudi, ki jih dogodki potegujejo za seboj. Na svetu se potroši 20 milijonov ton proteinov letno. Od teh gre samo 6 milijonov za dve milijardi oseb, ki sestavljajo nezadostno razvite narode. Drugih 14 milijonov ton proteinov pa gre ostali milijardi oseb. V Indiji so še bolezni, ki so drugod že izginile. Lani je bilo 52.000 primerov kolere s 17.000 mrt. vimi ter 32.000 primerov koz z 9.000 mrtvimi. Ob zaključku predavanja so sporočili, da bo ustanova Carlo Erba v okviru zdravniško-znanstvene pobude v korist Indije določila dve štipendiji po milijon lir za proučevanje vprašanj prehrane na svetu. Iz Kalkute poročajo, da so bili nocoj v Baduri blizu Kalkute incidenti med demonstracijami proti racioniranju živil. Ubita sta bila dva demonstranta, 24 pa jih je bilo ranjenih. Stambolič obišče Indijo od 10. do 17. marca BEOGRAD, 18. — Na vabilo predsednice indijske vlade Indire Gandi bo predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič od 10. do 17. marca uradno obiskal Indijo. Pričakuje se, da bo potovanje Petra Stamboliča v Indijo povezano tudi z obiski drugim azijskim državam. Vinci pri U Tantu NEW YORK, 18. — Glavni tajnik OZN U Tant je sprejel danes italijanskega predstavnika v OZN Vin-cija, ki je izročil U Tantu besedilo Saragatove poslanice v podporo U Tantovemu pozivu za pomoč Indiji. Poročal mu je tudi o poteku kampanje v Italiji za pomoč Indiji. Vinci je dalje sporočil U Tantu, da je Italija sklenila prispevati za drugo polletje 1965 za financiranje varnostnih sil OZN za Ciper. Vinci je ob tej priložnosti položil italijansko ratifikacijsko listino o mednarodnem sporazumu o kavi, ki je bil sklenjen oktobra 1962 v New Yorku. Učinkovita borba ljudstva v Mozambiku LONDON, 18. — Voditelj osvobo dilne fronte v Mozambiku Siman go je včeraj izjavil na tiskovni kon ferenci v londonski spodnji zborni ci, da so pristaši tega gibanja ubili v zadnjih 18 mesecih približno 2000 portugalskih vojakov. Simango, ki je bil duhovnik, preden se je vključil v osvobodilno gibanje, je izjavil, da Je na tisoče prostovoljcev, ki se vežbajo v Mozambiku in Tanzaniji. Njihova moč narašča in bodo mogli s časom nadzorovati vso deželo. Simango je dejal, da bije Portugalska v Afriki zgubljeno bitko spričo odpora vsega prebivalstva. Velika večina 7 milijonov Afričanov v Mozambiku podpira o-svobodllno gibanje; poleg tega se je zateklo v Tanzanijo, Malavi 'n Zambijo 20.000 beguncev iz Mozambika. Simango Je tudi izjavil, da se Portugalska ne more boriti proti prebivalstvu Mozambika, Angole in Gvineje brez vojaške pomoči NATO ter gospodarske pomoči Zahodne Nemčije, Belgije, ZDA in Velike Britanije. Zato je pozval angleško ljudstvo in njegove zaveznike, naj prekinejo to pomoč in naj zahtevajo od svojih vlad, da vodijo politiko, ki bo naklonjena zatiranemu prebivalstvu v portugalskih kolonijah. ŽENEVA, 17. — Nocoj so se končala pogajanja med predstavniki Velike Britanije in Venezuele o mejah britanske Gvajane. Sporazumeli so se o ustanovitvi mešane komisije, ki jo bodo ustanovili v dveh mesecih in bo skušala najti sporazum Ce ne bo mogla komisija najti v štirih letih rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani, se bosta obe državi poslužili člena 33 listine Združenih narodov pri iskanju rešitve, Tudi angleški sever pozna svoj «gospodarski čudež» Mesta so začela rasti ko gobe po dežju. Ko je stekla prva železnica, je bil angleški sever precej podoben divjemu Zahodu. Ko so na severu poganjala «čma mesta», so v Ameriki rasli Chicago, Pittsburgh, St. Louis. Manchester je imel samo 60.000 prebivalcev. Leeds je bil tržno mestece. Bradford vas s 4200 prebivalci. Barrow-Furness, Middlesbrough in Crewe še niso stali, rodila Jih Je železnica. Sever je bil kmetijska dežela, agrarno kraljestvo, kjer Je samo četrtina prebivalstva živela v mestih z več kot 20.000 prebivalci. Kakor so se nekoč lovci za zlatom zgrinjali v Klondlke in Kalifornijo, tako so se lovci za hitrim zaslužkom zgrinjali na sever ne samo iz vseh krajev dežele, ampak tudi z evropske celine. Mesta so gradili brez načrtov, brez zakonov. Poleg orjaških opečnatih zgradb so ob blatnih cestah stale majave barake. Sever je postal obmejna dežela individualne pobude in individualne etike. Edina družbena organizacija, ki je vzdržala ta «lov za zlatom«, je bila družina. In čez noč so se pojavile nove družine, ki so prevzele vlogo nekdanjih fevdalnih gospodarjev in z računico v roki, spretnim izkoriščanjem novih tehnoloških odkritij in z zagrizeno marljivostjo obogatele. Najbolj presenetljivo pri vsem tem je, kako naglo in spretno se je kmet prilagodil novemu položaju. Značilna Je družina Fielden iz Todmordena na meji med Lanca-shirom in Yorkshirom. Stari Jo-shua Fielden je prodal kmetijo in zaposlil svojih pet sinov in štiri hčere v treh hišah v Todmordenu, kjer so na roko predili bombaž. Ko je posel dovolj stekel, so kupili statve in Joshua mlajši je postal glavni »mehanik«, da je skrbel za stroje. James je nadzoroval tkanje in prejo. John je nakupoval bombaž in prodajal izdelke. Thomas pa je skrbel za družinsko skladišče v Manchestru. Z očetom sta vsak teden hodila tja in nazaj 60 kilometrov peš. Leta 1846 so v tovarnah Fieldenovih bratov predelovali 400 bal surovega bombaža na teden, več kot katera koli druga firma takrat v Angliji ali kjer koli na svetu. In tako so se pojavili Potterji iz Tedcasterja blizu Yorka, Peasi iz Darlingtona, «ki se niso odkrivali nikomur, razen Bogu«, «kralj železnic« George Hudson, ki je jasno doumel vlogo železnic, John Brown, ki je izrabil nov proces nemškega priseljenca Bessemerja za topljenje železove rude s kisikom (cena prvovrstnega Jekla po toni se je s tem znižala od 50-60 funtov na 35 do 40 funtov), Lehman! iz Sheffielda, Schneiderjl lz Borrowa, Behrensl, Senani in De-liusl iz Bradforda. Kakšne dinastije industrijskih baronov, kakšne sage o Forsytih! Toda razvoj na severu je šel prehitro, da bi ga lahko v nedogled financirala družinska imetja. Londonske banke so postale previdne. Ta vrtoglava naglica na severu se jim je zdela sumljiva. Prišlo je leto 1865—66. Po vsej Britaniji so zidali, polagali nove železnice, splav-ljali ladje, v plavžih je gorelo, iz zemlje pa je prihajalo čedalje več premoga. Denarja pa Je primanjkovalo. Bilo ga je premalo za tako hiter razvoj. Prebivalstvo New-castla se je v 40 letih povečalo od 42.000 na 128.000, Sheffielda od 123.000 na 260.000. Toda kaj se je skrivalo za temi številkami, je presenečeni Britaniji in svetu med drugimi razkril Engels, ko je opisal razmere, v katerih je živel delavski razred leta 1844; nečedna, nezdrava, vlažna stanovanja, prenaseljenost, skrajno pomanjkljive sanitarije, poklicne bolezni in izkoriščanje. Morda ni čudno, da je angleška izdaja tega dela izšla še-, le 1892. Tu in tam so se pojavljali meceni, ki so ustanavljali vzorna delavska naselja, tu in tam so prosvetljeni industrijski baroni ustanavljali krajevne kulturne u-stanove, prispevali za mestna kopališča, cerkve in knjižnice. Toda to je bila kaplja v morje. In najboljši dokaz, da je v Industrijskem peklu živel samo tisti, ki Je moral živeti. Je ta, da ?*> sinovi industrijskih baronov niso hoteli več živeti v mestih, v katerih so njihovi očetje obogateli. Gradili so si razkošne dvore z vrtovi v kmečki Angliji in na Škotskem. Prišel je 10. maj 1866. Balon gospodarske konjunkture je počil. V londonskem Cityju je nastala največja panika v devetnajstem stoletju Tisti teden po »črnem« petku je bankrotiralo več bank, nekaj železnic Je prenehalo delati in na ti3oče družin po vsej deželi je bilo uničenih. Delavci so ostali brez dela. Konec poletja je 16 000 «bolJ-š.h« družin prodalo svoje kočije. Neki pisatelj je zapisal, da Je bil sever takrat podoben »Izčrpanemu dnozavru«. Vrtoglavi razvoj Je sproti požiral kapital, tega pa je b,lo premalo. Družinski kapital ni več zadoščal. Stroj se Je upehal in je obstal na stranskih tirih. Na severu se je končala doba individualnega klasičnega kapitalizma. Odtlej ni bil sever nikoli več takšen, kakršen Je bil. Bes je, da sl je Manchester spet opomogel, ko se je v ZDA končala državljanska vojna in so v Liverpoolu spet začele pristajati ladje, natovorjene z bombažem. Res Je, da so plavži še naprej goreli in da železnic ni prerasel plevel. Toda sever sl od udarca ni dolgo opomogel. Preživljal je krize in boljše čase. Sele po vojni, pravzaprav pred nekaj leti, je začel spet rasti, toda to pot smotrno, razumno in planirano. Natanko pred sto leti — leta 1866 — so izbruhnili po vsej severni Angliji nemiri. Toda pred množicami se zdaj niso pojavili industrijski baroni, kakor so se bratje Potter in Fielden pojavili leta 1932 na orjaških zborovanjih v Manchestru in Leedsu, štiriinštirideset let pozneje so se na trgih na govorniških dorih pojavili sindikalni voditelji. In prav tako so se šestdeset pozneje, v tridesetih letih med veliko svetovno krizo, spet pojavili sindikalni voditelji, ki so skupaj s člani sindikatov korakali proti jugu, da bi zahtevali tisto, kar so menili, da jim po pravici gre. Korakali so skozi črna mesta severa, mimo sajastih opečnatih tovarn in dimnikov, iz katerih se ni dvigal dim, mimo mogočnih viktorijanskih mestnih hiš, mimo nepremičnih črnih in od golobjih odpadkov pokopanih postav za spomeniških podstavkih, ki so slepo strmele v pršeči dež. Nihče izmed korakajočih delavcev se ni ozrl na te postave, na te spomenike. Kakor da korakajo mimo egiptovskih piramid ali spomenikov davnih rimskih prokonzulov. Do njih niso čutili nič, še vedeli niso, koga predstavljajo — spomeniki baronov industrijske revolucije na severu. Na glavnem trgu v Jarrowu, nedaleč od samostana na morski obali, kjer je v začetku osmega stoletja menih častitljivi Beda pisal zgodovino angleškega ljudstva, sem srečal nekdanjega ladjedelniškega delavca, ki bi pri sedemdesetih letih lahko tudi pisal zgodovino, čeprav nekoliko manj častitljivo. Opisal bi lahko leta krize pred vojno, ko je bilo 50 in še več odstotkov delavcev brez dela in ko je v ladjedelnicah rasla trava: Opisal bi lahko «pohod iz Jarrowa» leta 1936, ki se ga je sam udeležil, ko je z drugimi brezposelnimi delavci korakal petsto kilometrov daleč v London. To so bili hudi časi, toda kljub temu «smo doživeli nekaj veselih trenutkov«. Kako pa je zdaj? Nekoliko začudeno me Je pogledal, da sploh to sprašujem. Stala sva sredi lepo tlakovanega trga, zaprtega za vsa vozila in obdanega od novih, razkošnih trgovin. Nekoliko korakov od naju vstran Je mladina kegljala na novem 15-steznem kegljšiču. Keglji so se sami postavljali in krogle so se po podzemnih žlebovih vračale k igralcem. Nekaj upokojencev Je opazovalo kegljače in srkalo popoldanski čaj. Jarrow pri Newcastlu ni izjema. Ves severovzhod doživlja novo industrijsko revolucijo, ki je postopna, umirjena ln predvsem planirana. Obiskal sem dve ustanovi, da bi nekoliko doumel za zapleteni proces obnove in ugotovil, kako se Angleži lotevajo teh reči. Ti u-stanovi sta svet za razvoj severovzhoda, ki je neodvisen od vlade, čeprav prejema na leto 30.000 funtov državne pomoči, in svet za regionalno planiranje, ki je podaljšek odbora za regionalno planiranje v ministrstvu za gospodarstvo v Londonu. Proti koncu prejšnjega desetletja, okrog leta 1960, je kriza težke industrije na severovzhodu povzročila, da se Je brezposelnost dvignila precej nad povprečje za vso deželo. Potrebni so bili ukrepi za privabljanje nove Industrije, ki naj bi bila čimbolj raznolika. Vlada Je pomagala z davčnimi olajšavami, z neposrednimi subvencijami za kapitalne investicije in s povečanimi javnimi investicijami. Nedavno Je vlada povišala na 40 odstotkov svoj delež pri gradnji novih tovarn in nakupu opreme za območja »v razvoju«. To pomeni da država povrne investitorju 40 odstotkov Izdatkov, če se odloči, da bo zidal tovarno na razvojnem območju. Drugod, posebno na prenaseljenem območju Londona in v Midiandsu, znaša ta prispevek samo 20 odstotkov s pogojem, da investitor sploh dobi parcelo ln gradbeno dovoljenje. Leta 1961, ko je začelo število brezposelnih na severovzhodu rasti, so krajevne oblasti, poslanci, sindikati in industrijske ustanove sprevideli, da Je potrebna nova organizacija, ki bo pospeševala industrijski razvoj. Grozila Je nevarnost, da se dežela razdeli na dva dela: jug in Jugovzhod z Midland-som s polno zaposlitvijo in stalno nevarnostjo inflacije, na drugi strani pa sever z večjo brezposelnostjo, zaradi katere se izseljujejo »naši najboljši ljudje«. Severovzhod je zašel v gospodarske težave, ker je bil preveč odvisen od treh glavnih industrijskih panog: premoga, ladjedelstva ln železarstva. Ko se je poslabšal gospodarski položaj z deželi ali v mednarodnem obsegu, so bile najprej prizadete te tri industrije. Zato si je svet za razvoj zastavil tri glavne naloge. Na vse načine skuša pomagati sedanji industriji. Skuša privabiti čimveč najrazličnejših lažjih industrij: elektronsko, telekomunikacije, plastične mase, kemične izdelke, oblačila in podobno. («Da ne bi imeli vseh jajc v isti košari«.) In naposled skuša obnoviti in pozdraviti ((družbeno tkivo« severovzhoda, to Je, ne samo odpraviti brezposelnost, ampak tudi njene posledice: slaba stanovanja, ceste, pomanjkljive javne naprave. Toda ves čas se mora upirati privlačni sili juga. Ljudje, ki iščejo zaslužek, sledijo kapitalu. Vsako leto se je v zadnjih letih izselilo s severovzhoda 12.000 do 14.000 ljudi. Nič nenavadnega, saj samo v rudarstvu izgubi na leto službo 5000 ljudi. V prihodnjih petih letih bo ob službo še 25.000 rudarjev, številne premogovnike v Durhamu zapirajo, ker so bodisi postali nerentabilni ali so že izčrpani. Rudarji se selijo v rudnike v Midiandsu in na severovzhodno morsko obalo, kjer sloji premoga segajo pod morje. Toda precej rudarjev bo ostalo in zanje bo treba graditi industrijo tam. kjer so. To ne bo lahka naloga. Tudi v ladjedelništvu upada število zaposlenih. V zadnjih štirih letih je izgubilo zaposlitev 10.000 ladjedelniških delavcev, 5000 železničarjev in tako dalje. Skupno je bilo v zadnjih štirih letih ob službo 52.000 ljudi. ((Komaj sproti ustvarjamo nova delovna mesta,« mi je dejal direktor sveta za razvoj severovzhoda Chetwynd. »Podobni smo človeku v podzemni železnici, ki dirja po eskalatorju navzgor, medtem ko se stopnice peljejo navzdol. Kljub temu smo v zadnjih letih privabili na to območje 110 podjetij ln investirali okroglo 300 milijonov funtov.« Toda mož, ki dirja po eskalatorju, je že začel teči nekoliko hitreje od stopnic. Severovzhod je našel pravo pot in se ne bo dal ugnati. Po pravici je ponosen na svoje delavce — rudarje, jeklarje, ladjedel-ničarje, sposobna tehnike in inženirje — toda zaveda se, da se mora prilagoditi novim razmeram in novim poklicem. V šolah ministrstva za delo se nekdanji rudarji preučujejo v strugarje, nekdanji železničarji v zidarje, nekdanji lad-jedeiničarji v vodovodne inštalaterje in električarje. Ves severovzhod se presnavlja ln prilagojuje. Boj za vsakdanji kruh zahteva dosti prožnosti in iznajdljivosti. B. P. /nif/rfp ^ qlprlnlit»ce * glnbbu ^ bliltrribtvt* wvs Velika športna palača v Tivoliju v Ljubljani, kjer bo od 3. do 13. marca svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — V zvezi s to prireditvijo je bila včeraj na jugoslovanskem generalnem konzulatu tiskovna konferenca predsednika organizacijskega odbora Leopolda Kreseta. Bralcem naše šport- ne rubrike je skoraj vse, kar je bilo na tiskovni konferenci povedano, znano. Prav gotovo bo v dneh najbolj zanimivih tekem v Ljubljani mnogo gostov tudi iz Trsta, Gorice in drugih krajev T-talije, saj bo letošnje svetovno prvenstvo po udeležbi doslej največje (21 držav). Za glavno tek- mo je že doslej prijavilo oddajo 22 televizij. Razen v Ljubljani pa bodo tekme prvenstva še v Zagrebu (skupina B) in na Jesenicah (skupina C). Na Jesenicah bo igrala italijanska reprezentanca, ki bo stanovala na Bledu. Zanimanje za tekme je veliko in vstopnice gredo dobro v prodajo. IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIliUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU PRED PRISTANKOM NA LETALIŠČU MALPENSA Tovorno letalo je treščilo na tla Posadka letala - štiri osebe - je mrtva - Belgijsko letalo je pripeljalo v Italijo teleta MIIiAN, 18. — Davi ob 3,15 bi moralo na letališču Malpensa pristati tovorno letalo «DC-6» belgijske družbe «Bias». Letalo je že pričelo manevre za pristanek, ko je bila zveza s kontrolnim stolpom nenadoma prekinjena. Takoj nato se je zaslišal močan pok. Policaji in karabinjerji so takoj pričeli i-skati letalo, ki so ga našli nedaleč od letališča. Bilo je deloma uničeno zaradi ognja, ki je izbruhnil po eksploziji. Letalo je iz Belgije pripeljalo 167 telet. Belgijska je bila tričlanska posadka letala, medtem ko je bil Italijan Carlo Mandrioli lastnik telet. Šele popoldne so vodje letališča časnikarjem povedali nekaj podrobnega o nesreči. Letalo je ob 1’10 odletelo iz Bruslja. Ko je prispelo nad letališče Malpensa, je bila vidljivost komaj 250 m. Poveljnik ' pilot Helemans je bil ves čas v | kontaktu s kontrolnim stolpom. Ko ! so se zveze s kontrolnim stolpom j nenadoma pretrgale, so funkcionarji v službi na letališču razločno slišali tri zaporedne eksplozije. liHliiiiiiiinmiiviiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiitmiiimiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiimimiiiii Razsodba ne pomeni da Leibbrand ni kriv STUTTGART, 18. — Proces proti širšem smislu. To ne pomeni, da Kurtu Leibbrandu v Stuttgartu se je bilo Leibbrandovo ponašanje v je končal. Državni tožilec, kot je tistih okoliščinah tipično za «Wehr- Domnevajo, da je pri prvi šlo za trčenje letala z zemljo, pri drugih dveh pa so eksplodirali rezervoarji. Slaba vidljivost je bila v oviro pri reševanju in šele dve uri po nesreči so našli ostanke letala, ki so bili 450 m vzhodno od steze ki se uporablja, ko je megla. Vse štiri osebe na letalu so bile takoj mrtve. Razbitine letala je razneslo 40 do 50 m daleč naokoli. Poveljnik pilot je imel 35 let. Italijan Mandrioli, star 41 let, je imel v Cerredolu in Baisu v Apeninih dve mesnici in je trgoval z živino. Hodil je v Belgijo nakupovat živino, ki jo je potem z letalom vozil v Italijo. Jutri dopoldne se bo sestala preiskovalna komisija sedmih oseb pod poveljstvom gen. Costantinija. Ford v Nemčiji se bo še razširi! BONN, 18. — Nemški Ford je kupil zemljišče 160 hektarov pri Saarlouisu v južnozahodni Nemčiji, | kjer namerava postaviti novo tovarno. Na tekoči trak bodo v tej tovarni opravljali nekatera dela celotne proizvodnje avtomobilov. Tovarno nameravajo pričeti zidati spomladi in proizvodnja se bo pričela pred koncem leta 1968. Računajo, da bodo v začetku proizvodnje sprejeli 4 do 5 tisoč delavcev. V Milanu evidenčna tablica «MI-B00000» MILAN, 18. — Deset mesecev potem ko je bila oddana prva ((milijonska« evidenčna tablica (12. aprila 1965) v Milanu «Mi-A0O000», bo 23. februarja neka «primula coupe autobianchi« prejela tablico «MI-B00000«, kar pomeni število 1.100.000. Toliko je namreč vpisanih avtomobilov v milanski pokrajini od 1. 1927 (tedaj je bil uveden javni register). Seveda pa v Milanu ni toliko avtomobilov, kot kaže število na evidenčnih tablicah, saj je bilo razdrtih ali drugam prodanih več kot 450.000 avtomobilov. Vendar pa je kakih 630.000 avtomobilov, ki nosijo milansko evidenčno tablico, kar je približno desetina vseh avtomobilov v državi. Od 1. 1960 je bil letni porast avtomobilov v Milanu približno 100.000. L. 1963 je od 700.000 zraslo število na 800.000 v samo osmih mesecih. V vsej Italiji ima samo milanska pokrajina evidenčne tablice z nadmilijonskim številom. Najbližja' jnilijonu je sedaj rimska pokrajina, kjer so evidenčno tablico 9OO.OO0 oddali v začetku tega leta. znano, se je postavil na stališče, da je Leibbrandov zločin zastaral in da torej ne more zahtevati kazni. Civilna stranka pa je vztrajala pri zahtevi za kazen, čeprav je sodišču svetovala milo sodbo. Predsednik sodišča v Stuttgartu Blochvvitz je poudaril, da sodba ne proglaša Leibbrandove nedolžnosti. Dejanje obtoženca je bilo samo na sebi umor, ker italijanski vojaki niso imeli rednega procesa, toda danes se iz subjektivnih razlogov vendar ne more imeti za umor. Po mnenju sodišča ne gre za navaden kriminal temveč za dogodek političnega značaja v macht» in nemške častnike v tisti dobi. Streljanje 22. avgusta se tudi ne more obravnavati kot vojni zločin, ker pobiti italijanski vojaki niso bili partizani, temve" so prisegli zvestobo Hitlerju in so jih torej presojali tako kot nemške vojake. Predsednik sodišča je že napo vedal, da razsodbe v Stuttgartu ne bo vse javno mnenje odobravalo. Vsekakor pa Leibbrand ni dosegel svojega namena, da bi bil namreč popolnoma rehabilitiran. Po zgledu v Stuttgartu bodo sedaj lahko v Nemčiji kateregakoli vojnega zločinca oprostili... V teh dneh, ko se po vsej Italiji zbirajo prispevki za pomoč lačnim Indijcem, je na tisoče zbirališč prispevkov. (Na sliki: tudi upokojenci so prinesli svoj prispevek) PARIZ, 18. — Sele popoldne, ko se je polagoma megla razpršila, se je na pariških letališčih zopet začel razvijati promet. Do 10. ure nobeno letalo ni moglo pristati ne na enem ne na drugem pariškem 1 letališču (Orly in Bourget) in le-| tala so se morala spuščati na letališči v Lyonu in Marseillu. Gregorčičeva rojstna hiša bo preurejena v muzej Šestdeseto obletnico smrti pesnika Simona Gregorčiča bodo na Primorskem proslavili z ureditvijo spominskega muzeja v njegovi rojstni hiši na Vršnem, ki jo bodo odkupili od pesnikovih potomcev. Goriški muzej je skupaj z zavodom za spomeniško varstvo iz Nove Gorice ter občinskimi skupščinami z območja severne Primorske organiziral nabiralno akcijo med delovnimi organizacijami ter posamezniki, s katero naj bi zbrali potrebna sredstva za odkup hiše ter ureditev njene okolice in dohodne poti. Skupno bo potrebnih okoli 100 tisoč novih dinarjev. Doslej so zbrali dobro tretjino potrebnih sredstev. Akcija je v splošnem naletela na dober odziv. Pridružili so se ji tudi zamejski Slovenci, saj je pesnik dolga leta deloval v Gorici. Pesnikova rojstna hiša bo prešla v upravljanje goriškega muzeja. Muzej razpolaga že sedaj z vrsto predmetov, ki jih je pesnik uporabljal v življenju. Direktor muzeja Branko Marušič je povedal, da je hiša, ki jo bo dobil muzej v upravljanje (če bodo organizatorji zbrali dovolj sredstev), dobro ohranjena in primerna za muzejsko ureditev. V pritličnih prostorih bodo razstavili pesnikovo zapuščino in prikazali njegovo delo (gradivo za vse to leži sedaj v skladišču), prvo nadstropje pa bodo preuredili v narodopisni muzej, ki bo odkril javnosti marsikaj iz preteklosti Tolminske. Almanacco di Trieste 1966 2e p red časom je izšel Almanacco di Trieste, ki je publikacija združenja Arniči di Trieste. Po pravilih si to združenje prizadeva zbrati osebe, ki žive drugod a so se rodile v Trstu; ali pa take, ki so samo živele v Trstu, pa se čutijo močno povezane z njim; končno so lahko •prijatelji Trsta» tudi tisti, ki v Trstu žive in si prizadevajo za dosego društvenih namenov. Tako na pr. najdemo med tistimi, ki ne žive v Trstu, imena kot: general Airey, posl. Barbi, Fedora Barbieri, prof. Cammarata, Leo-nor Fini, nadškof Fogar, Pier-paglo Luzzatto-Fegiz i.dr. Sicer pa je ta almanah kakor kak a-dresar z navajanjem oblasti — političnih, vojaških, sodnih, cerkvenih. Nato pridejo na vrsto razne^ustanove. Med lis U » »a-veaeni tudi Primorski dnevnik, Delo, Gospodarstvo in Novi list. Med šolami so naštete tudi slovenske šole: gimnazija, trgovska akademija in učiteljišče, vendar pa ni nič povedano, da so te tri šole slovenske. Precej strani je posvečenih univerzi. Na koncu je med gledališči navedeno tudi Slovensko gledališče. Nerodno Za tako publikacijo pa je, če je še za l. 1V66 naveden kot predsednik tukajšnje- Iz Anglije naravnost na (iargantski rt FOGGIA, 18. — «Turls*ičnl letalski most« bo povezoval Veliko Britanijo in Nemško zvezno republiko direktno z Garganskim rtom, ki je v zadnjih letih postal zelo privlačen za skupine tujcev. Proga bo začela delovati 2. aprila, verjetno z uporabo letala «Viscount». Letalo bo pristajalo na letališču Amendo-la (Foggia). np •vi • 1 rojeki AREZZO, 18. — V Arezzu Je 22-letna Loredana Francinl rodila trojčke, dečka in dve deklici. Njih teža je 2,350 kg, 2,150 kg in 2,250 kg. Vsi trije otroci, ki se bodo imenovali Alessandro, Roberta in Maria Gloria, so sedaj v inkubatorju na porodniškem oddelku bolnišnice v Arezzu. S sekiro je hotel uveljaviti prednost pri parkiranju MILAN, 18. — Zaradi edinega prostega mesta na nekem parkirnem prostoru sta se začela dva južnjaka, ki sicer stanujeta v Milanu, divje prepirati. Na lepem pa je mlajši stopil iz avtomobila ter privlekel lz prtljažnika sekiro, s katero Je začel groziti drugemu. Nekateri navzoči so takoj poklical policijo, ki ju je odpeljala na zaslišanje. PARIZ, 18. — V Parizu se Je zbral upravni svet mednarodnega združenja univerz, da bi pretresel problem istoveljavnostl univerz po vsem svetu, tako da bi študentje vseh univerz na svetu lahko obiskovali višje zavode drugih dežel. 2ENEVA, 18. — Velika množica ljudi se Je zbrala v cerkvi v Airolu k pogrebnim slovesnostim za 15 žrtev nesreče v Robieju, kjer Je delavce zajela smrt v predoru, napolnjenem s plinom. Italijansko vlado je zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Ferdinando Storchl. Danes bodo krste s trupli prepeljali v domače kraje žrtev. ga konservatorija pokojni posl®' nec prof. Narciso Sciolis. M«® člani pa nismo zasledili nlk0' gar, ki bi na pr, prebival v J*' goslaviji, pa čeprav je tudi tu® marsikak ugleden Tržačan. Nada Kraigher: Začarani krog Za Nado Kraigherjevo velja, °° so njena dela izrazito avtobiograf' skega značaja. Avtobiografski s0 bili njeni spomini na osvobodil® boj v knjigi Pet temnih svetliH let. Tudi mladinski potopis Nin® na Cejlonu ima za osnovo avtoričina lastna doživetja. In izrazilo avtobiografska je tudi njena naj-novejša knjiga ZAČARANI KROG■ (Izdala založba Mladinska fcnjiff® v Ljubljani v zbirki Knjižnica 2® mladino. Opremil Janez Pirnat)-V tej sorazmeroma drobni knjit1 dvestotih strani pripoveduje P*5®' teljica o svojem življenju, PraV' zaprav o nekaj letih svojega čiO" Ijenja pred vojno, če bi bilo tr* ba knjigi dati podnaslov, bi bil na primer podnaslov nUsoda ne-kega zakcma» ne samo primeren, temveč tudi kar najbolj točen Kajti osrednja tema avtoričine pripovedi in izpovedi je usoda njenega zakona z znanim slovenski® umetnikom, kiparjem Nikolaje® Pirnatom. (Mislimo, da ne grešimo, če izdamo pravo osebnost pisateljičinega moža, ki nastop v tekstu pod imenom Saša, če ie že pisateljica posvetila prav njemu celo knjigo. In če je prav ® tem pričevanju o umetniku tudi poglavitni pomen tega dela.) Svojo spominsko zasnovano knjigo posveča avtorica torej predvse® usodi svojega zakona in sporninU osebnosti slovenskega slikarja i® kiparja. Poleg njega, ki je vendat osrednja osebnost pripovedi, P® se pisateljica v svojem pripove' dovanju spominja tudi nekateri!1 drugih osebnosti iz umetniške}0 življenja predvojne Ljubljane P tudi nekaterih drugih ljudi, ki je več ali manj bežno srečala v zdravilišču, bolnikov in zdravnikov, med katerimi je bila tudi sama nekaj časa. Seveda pa vP svoje spomine in svoja srečanja prikazuje skozi prizmo lastne «■ sebnosti. Zato je ta njena knjiga ne samo avtobiografski zapis rožnih srečanj z ljudmi, beležk, vtisov, spoznanj, ne samo analiz0 osebnosti Nikolaja Pirnata človeka in umetnika, temveč tud1 knjiga izpovedi lastne notranjosti’ lastnih notranjih pretresov, težP in stisk. Kot v knjigi Pet temnih svet K* let in tudi v potopisu si avtorica prizadeva, da bi bila čimbolj originalna. Njena pripoved pravzaprav niso pravi spomini, tudi 1,1 zgolj stvaren prikaz zunanjih dogodkov. Njeno pisanje je ueP kombinacija najrazličnejših el® mentov pripovedi in izpovedi *® po formalni plati vzbuja vtis 0* ke razbitosti, neke fragmentom0' sti. Vendar pa vsi odstavki, *e' stavljeni iz reprodukcij zunanj® dogodkov, deloma iz lastnih ®V' sli ter razmišljanj, le sestavljai° neko mozaično celoto in zaokt ženo podobo. Vendar je pri 1® knjigi nekaj drugega, kar je stvenejše za njeno oceno. P*511 teljici kljub njenemu prizadevanju ni uspelo, da bi te svoje spominske zapiske, beležke, svoje ®'[ sli in ugotovitve privzdignila 1,011 opis osebnih doživetij. Da bi s° torej v njih dvignila iz osebrt* prizadetosti na neki višji nivo **" povedi občečloveškega pomena, ** ko ostaja njena knjiga bolj za®' miv avtobiografski zapis osebn® doživetij v zakonu z umetnikom in pričevanje o njem. Prav v pa je morda poglavitna vredno* tega dela, ki ima tako tudi 0 Je bivša vlada zapostavlja-nacionalne interese, a v času, 5° Je bila na oblasti, so cveteli ^fupcija, nepotizem, plemenska ^trpnost in razcepljenost med Provincami in oblastmi. ^Jada, ki Jo Je bil pometel dr- žavni udar, je bila — kot se zatrjuje — čez mero naklonjena tujemu kapitalu, ki je iz dežele odvažal ogromne dobičke. Tuji kapital namreč drži v svojih rokah ključne položaje nigerijskega gospodarstva in nemoteno izkorišča vsa njena bogastva. V rokah tujih družb so skoraj vsi rudniki, najvažnejše panoge poljedelske proizvodnje, pretežni del industrije in domala vsa notranja trgovina. Tuje družbe so si prisvojile tudi izkoriščanje nahajališč nafte, s katerimi je Nigerija, po Libiji in Alžiriji, med najbogatejšimi deželami Afrike. Medtem ko je doslej bilo, po oceni bivših opozicijskih strank, le malo storjenega za izboljšanje življenjske ravni ter za obrambo delavcev pred izkoriščanjem tujega kapitala. Po podatkih nigerijskih sindikatov, imajo delavci izredno nizke dohodke, plačujejo zelo visoke stanovanjske najemnine, narodni dohodek na prebivalca pa znaša vsega komaj 80 dolarjev letno. Po drugi strani imajo fevdalci na severu, razni ministri in ostali visoki funkcionarji, tudi do 50.000 funtov dohodkov na leto. Vsi ti so zdaj obtoženi za korupcijo in nepošteno, torej protidržavno delovanje. Od teh obtožb je izvzet edinole bivši premier Tafava Baleva, ki mu priznavajo skromnost, določene zasluge v državniškem delu, mu pa obenem zamerijo in očitajo, da je bil povsem nemočen in nesposoben, da bi sprevidel, kaj se dogaja okrog njega, in bi temu napravil konec. Števen Gorz ni rad videl svojega 17-letnega sina Richarda z dolgimi lasmi in ga je prijavil sodišču. Sodnik pa je dal prav sinu, češ da dolgi lasje spadajo v mladeničevo »delovno orodje«. Igra namreč v nekem ansamblu, kjer imajo vsi člani dolge lase. In z igranjem si fant služi kruh •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiitmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu PREBUJENA ŽE IZUMRLA SEKTA, DANES TRETJA STRANKA NA JAPONSKEM Versko - politično gibanje Sokagakkai močno diši po fašizmu Osnovni temelji v «moralnem dvigu» človeka - Budovi nauki se ne upoštevajo - Vojaška organizacija z lastno policijo - Petnajst milijonov aktivnih članov Slovenska filmska umetnica Beba Lončar se je najprej uveljavila doma, v Jugoslaviji. Od tod je šla v Rim, kjer si je sloves utrdila. Sedaj pa odhaja v Hollywood, kjer bo igrala v nekem filmu za producenta Zanucka """iinuiiiiiiiii.mn..................................hiiiiiii.m.iimmiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiitiiiiiiia Bogat program prireditev na padovskem velesejmu Ob tej priložnosti bo Češkoslovaška sprožila tudi vprašanje nadaljnjega razširjenega sodelovanja med obema deželama Oprava padovskega mednarodnega (**®sejma je pripravila tudi za le-rt,ar>je leto bogat program prire-S*8*, ki si bodo sledile od junija, J? ?o na vrsti 44. mednarodni ve-'se.iem, pa do septembra in de-rtiJbbra, ko se bo program prirer ‘lev zaključil z običajno razstavo perutnine in kuncev, j Padovski velesejem sl prizadeva, s* bi postal «poslovno središče# wr°V2hodnih pokrajin italijanske ^Publike. Glede na uspeh, ki ga mednarodna prireditev doda ia iz leta v lato, lahko rečemo, Jr Je Padova v tem svojem priza-rjapju $e v dobršni meri uspela. -?hsko leto na primer, ko Je mar- S-* sejemska prireditev moč- ff, občutila neugodno konjunkturi’ *o v Padovi zabeležili uspeh, Uena olCemer ni spominjal na ne-JgPdnost v poslovnem svetu. Na- {HL°jho, prav v Padovi Je bilo ob-twf, da se potek gospodarskega hSj a Ponovno vrača na običajno s«.'-''- Voditelji padovskega velevaj1® razlagajo ta pojav z ugotovi«?'0' da ima Padova nenavadno tAimo zaledje, tako da lahko ra-jjia na določen obseg poslov turi, v Primeru, ko tržišče ni prav višku. Mi bi k temu dodali, a0, Je tudi lanski velesejem v Pa-Izplaval tudi zaradi tega, ker tov.1® ie toliko specializiral v vrsti i^h in gospodarskih smeri, Vj. lahko računa na gotov uspeh bJi nekaterih izmed področij, iz taraL, Je sestavljen ter da prav ii&m* tega obsega področja, ki len, te*Uo, lahko zdrži v trenut-PeSanju te ali one gospodar- letos bo na osrednji medil Qtll prireditvi na programu od ftoJpaja do 13. junija običajna lava splošne mehanike in stro-Sai„?a obdelavo lesa. Prav tako bo *troi obsegal prikaz gradbenih Inhir In sodobne tehnike pre-»lyu ar,Jo. dalje razstavo kmetij-kojv, strojev s posebnim poudar-ln n* na vinarstvu, razstava strojev »Waprav za tako Imenovano «ve-Ilvni niada« v industriji, razstavo stavo ” in pletilnih strojev, razde tj; sodobnega pohištva za ura-W,JPisarne ter običajno razstavo bikovih in televizijskih sprejemna n«Ier gramofonov. Kot stran-•'riredltve pa so za letos na- javljene razstave živil, vina, likerjev in slaščic; dalje razstava sodobnih oblačil in gotovih izdelkov, razstava naprav za campinge in vrtnarstvo ter manjša razstava otroških igrač. Na padovskem sejmišču si za časa mednarodne prireditve sledijo številne stranske razstave, tekmovanja in natečaji. Teh je vsako leto toliko, da Jih je kar težko zajeti v krajšem pregledu, kakršen naj bo pričujoči članek. Zato bi se omejili le na najvažnejše točke, ki Jih našteva letošnji program pa-dovskih prireditev. Tako bi omenili predvsem 15. vsedržavni kongres o industrijskem hladu, ki bo od 2. do 4. junija; 6. vsedržavno srečanje o sodobnem ogrevanju stanovanj in drugih prostorov (6.-7. Junija); 4. srečanje o montažnih hišah in srečanje predstavnikov pohištvene industrije; srečanje u-voznikov s področja živinoreje; izredni zbor živinorejcev, ki se u-kvarjajo z rejo živine rdeče-lisaste pasme, srečanje predstavnikov javnih lokalov in hotelirjev in še vrsta drugih podobnih prireditev. V poslovnem centru, ki so ga na velesejmu ustanovili pred 14 leti, bo tudi letos sodelovalo okoli 25 evropskih in izvenevropskih držav, medtem ko računajo, da si bo 44. mednarodni velesejem letos ogledalo nad milijon obiskovalcev, od tega najmanj kakih 20.000 iz tujine. Zanimivo Je, da se Italijan-skočeškoslovaška trgovinska zbornica pripravlja na to, da sproži prav v Padovi vprašanje nadaljnjega sodelovanja med obema republikama. V tej zvezi poudarjajo, da so za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja prizadetih držav precej na široko odprta vrata. Z novo trgovinsko pogodbo, ki sta jo podpisali Italija in Češkoslovaška 15. julija lanskega leta, Je bila dosežena v medsebojni trgovinski izmenjavi nova liberalizacija. Širše možnosti za omenjeni poslovni razvoj se no novem ponujajo predvsem pri uvozu piva, steklarskih izdelkov, tekstilnih strojev ter raznih drugih orodnih strojev pa tudi električnih naprav za gradbeništvo. Predmet širše zamenjave lahko postanejo tudi fotografski aparati, električne naprave za gospodinjstvo in druge vrste potrošnega blaga. Hkrati s tem se vzporedno odpirajo širše možnosti za italijanski Izvoz na Češkoslovaško, predvsem kar zadeva izdelke mehanske industrije. Najvažnejše druge prireditve na programu za letošnje leto so običajna razstava notranjih prevoznih sredstev Tramag ’66 (od 13. do 18. oktobra), druga razstava javnih storitev SEP ’66 (od 23. do 30. oktobra) ter «5. mednarodna razstava perutninarstva in kunčereje MAV ’66». E. F. •iiiniMiiiiiiiiMiiiiMiiiiMiiiiiHiiHiiiiiiiiiifiiiimHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiniiiiniiiitimniimiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiHiiiiiiii STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odločno se spoprimite z radikalnimi težnjami nekaterih delovnih ko- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delajte naprej z isto prizadevnostjo, če želite doseči svoj cilj. Prijetno prese-nečenle v zvezi z nekim prijateljem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan ne bo preveč uspešen, priporočljivo je, da se ne lotite več del hkrati. Vznemirjenost med najmlajšimi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Priložnost, kakršna se vam bo nudila danes, se pojavi le redkokdaj. Udeležili se boste nekega zelo važnega sprejema. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nastopil Je odločilen trenutek v zvezi s ciljem, ki ga hočete doseči. Pazite, da bi ne izgubili nekega dragocenega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte uveljaviti svoje ideje v krogu po- HOROSKOP klicnih kol»gov. T*ven ln«tn« dni»i-1 stvarni. ne nastopajte bolj diplomatično. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Primerno bi bilo, da se v poklicnem delu začnete ukvarjati še s kakim novim področjem. Ne bodite v družbi preveč zadržani. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Postavite se po robu dvomom in malodušju. Približajte se bolj naravi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izboljšani pogoji za vse, ki se ukvarjajo z avantgardistično umetnostjo. V čustvenih odnosih bodite bolj lir zbrali v štirih dneh. Svečanost se v tem svetišču vrši kot pred sedemsto leti, «med uro krave in uro tigra#, t. j. okoli polnoči: Verniki se zberejo po 5000 hkrati v veliki sprejemni dvorani pod nadzorstvom lastne policije, ki jo ima samo gibanje. Na Japonskem se take svečanosti vršijo na rogoznicah. Pet tisoč temnolasih glav se klanja kot ocean; Iz vse te množice ne prihaja najmanjši šum. Verniki zadržijo celo dih. Nato nenadoma zagrmijo zamolkli udarci bobna. Zatem se pojavi duhovnik in njegov glas se dviga in potegne za seboj vse, ki izgovarjajo svojo molitev — prisego: «Namu-myo-horeng-kyo» (sem vrhovna moč). Duhovnik vodi zbor, kot bi izgovarjal ali molil litanje, te zaporedne prisege sproti spremljajo tudi udarci bobna. Sokagakkai s tem zadovoljuje japanskega dokaj formalističnega duha in kmalu ga upelje v strog skupni obred. «Izvor» je v Budi, ali če hočemo biti bolj točni, pravi izvor je v Ničiren šošu, ki je v 13. stoletju osnoval sekto z namenom, da bi seznanil ljudstvo z Budo. Ta sekta je že zdavnaj zamrla, po drugi svetovni vojni pa je učitelju Joseiu Todi šinila misel, da bi sekto oživil in njeno učenje posredoval premaganemu ljudstvu, ki se je vtap-ljalo v političnem, ekonomskem in socialnem kaosu. Japonska u-radna religija — šitoizem — in njeni voditelji so bili diskreditirani. Mladi Japonci so iskali novo pot; možnost, da se uveljavijo. Starejši Japonci pa so potrebovali močne temelje, da bi na njih utrdili svoje verske zakone. Ko je Sokagakkai izločila drugo za drugo vse religije in sekte, je napravila korak naprej: prešla je z verskega področja na javne posle. Sokagakkai prepričuje, da hoče vrniti Japonski njeno izgubljeno moč. Pri tem govori o ((osvoboditvi#, o »ponovno odkritih tradicijah«, o ((dinamizmu#, o «optimizmu» itd. To je že v samem začetku močno vplivalo na množice kmetov in tudi na proletariat v velikih mestih. S temi gesli so se voditelji gibanja obrnili na množice, za katere se nihče ni zmenil in to z enostavnimi idejami in zahtevami, ki terjajo takojšnjo rešitev. Gibanje obtožuje tradicionalne stranke, da so korumpirane. V samem začetku so njegovi voditelji «vrgli v svet# več javnih škandalov. Gibanje hkrati obljublja, da se bo borilo za blaginjo Japoncev, t.j. proti krščanstvu, proti amerika-nizmu in Zahodu nasploh. Temu naj služijo študijski sestanki, panfletl, tečaji za proučevanje budizma. Družbeno življenje se je torej prepletalo z verskim ali če hočemo versko z družbenim#. «Zakaj ste stopili v Sokagakkai?# Mladi ((spreobrnjenec# v beli srajci in temnih hlačah pojasnjuje: «Do pred tremi leti sem stalno krvavel iz nosa in tudi moje ravnotežje ni bilo preveč trdno. Danes ne krvavim več in se dobro počutim.# Mlado dekle v beli bluzi in temnem krilu pravi, da jo je v gibanje uvedel njen šolski tovariš: »Bila sem zelo slaba dijakinja, danes pa sem zelo dobra, naredila sem vse izpite.# Povsod boste naleteli na podobne odgovore. Soaagakkai se je kmalu znašla in se obrnila tudi na nove sloje, ljubljeno* osebo, je Najprej je začela »obdelovati# si-•bna odkritosrčnost, romašne, nato je prešla na drob- Sokagakkai? Petnajst milijonov članov. Politično-religiozno gibanje, ki daje Japonski nov pečat. Budistična sekta, ki se spreminja v politično stranko. Sokagakkai? Desettisoči pristašev v zboru skandirajo besede: »Za individualno in socialno srečo!#. Popolnoma vojaška organizacija in vplivni tisk. Sokagakkai? Goreče oboževanje Bude. «Ta ženska je bila bolna. Hotela se je ločiti od moža. Njen mož je ostal brez službe, ženska se Je vključila v Sokagakkai pred letom dni. Danes je ponovno zdrava in uživa mir in srečo#. — To je anekdota, enajsta anekdota na dolgem seznamu podobnih primerov, ki jih v Londonu objavlja v svoji reviji Japonsko gibanje Sokagakkai. Iz Japonske, kjer je v samih petnajstih letih postalo tretja nacionalna sila, se je gibanje Sokagakkai razširilo do Pariza, New Yorka m Londona, da ne omenjamo jugovzhodne Azije. Na Japonskem se je gibanje začelo razmnoževati kot gobe po dežju in s svojimi petnajstimi milijoni aktivnih članov na 97 milijonov prebivalcev eksplodiralo pred svetom kot bomba. Leta 1950 ni nihče niti opazil kakih 20.000 pristašev te neznatne budistične sekte, le ene izmed 171 novih religij in sekt, kolikor jih je na Japonskem nastalo po vojni. Danes pa je Sokagakkai zavzelo izreden obseg. Hkrati versko, filozofsko in politično gibanje se je to «vzgojno društvo za pospeševanje vrlin# organiziralo tudi po vojaško. Pet-najst družin sestavljajo vod, šest vodov četo, deset čet okraj, 30 okrajev okrožno skupščino. Vsak nov pristaš preneha biti svoj gospodar. Od tega trenutka Je on le eden izmed drobnih členov velikanske verige za medsebojno pomoč, kakor od njega zahteva organizacija. Vsak dan mora glasno moliti: «Sem vrhovna moč#, kar da mu prinese duševni mir in materialne dobrine. Razen tega mora po enkrat na mesec na goro Fudži k ((duhovnim vajam#. Toda novi »spreobrnjenec# se še vedno pritožuje, da ni zdrav, da nima denarja, da nima sreče v ljubezni itd. In tedaj Sokagakkai ne okleva: ne moliš dovolj! Pristaš gibanja se zato v svojih pobožnostih še poglobi. Morda bo imel več sreče če bo prisostvoval svečani pobožnosti v Kyaku — Denu. To je dvorec-svetišče na sveti gori Fudži, ki je bilo zgrajeno s prispevki vernikov. Svečano so ga odprli 1. aprila 1964. leta. Zgradili so ga v dveh letih in je stalo kakih pet milijard lir v naši valuti. Kako pristaši gibanja Sokagakkai odgovarjajo na pozive vodstva, se vidi iz tega, da so pet milijard legov. Dober nasvet prijatelja vas bo obvaroval pred tem, da bi storili neko usodno napako. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Priporočljivo Je, da skrbno proučite sleherno ponudbo, ki vam pride v roke. Manjši nesporazum v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nevarno bi bilo spuščati se v katero si bodi tvegano poslovno dejanje. Bodite bolj širokosrčni z nekom, ki vas je užalil. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo uspešen za vse podjetnike, graditelje in tehnike. Da bi prišlo do pomirjanja z 1' , predvsem potrei no meščanstvo in končno med dijake in visokošolce. Sokagakkai priznava letne dohodke šestih milijard lir v naši valuti. Za te dohodke ne plačuje davkov, ker gre za dohodke verskega gibanja. Gibanje ima nad vse sodobno tiskarno, svoj dnevnik, dva tednika, vrsto mesečnikov, biltenov in drugega propagandnega čtiva. Toda kje so ttf sveta načela Bude? Kje sta Budovi «ljubezen in modrost# v tej politiki nestrpnosti? Sedanji predsednik gibanja Daisaku Ikeda je star 36 let in je prepričan, da bo s svojim gibanjem dosegel srečo Japonske in vsega sveta. Njegov način dela pa pogosto naleti na kritiko. Sokagakkai ne priznava drugih religij, bolj sili kot prepričuje, ekspanzionizem gibanja, njegova gesla, nerazložljiv vpliv — vse to spominja na fašizem z vsemi u-streznimi prizvoki. Nemir med naprednim delom japonskega ljudstva se je začel oglašati leta 1962, ko je gibanje Sokagakkai dokazalo tudi svojo politično moč. Po tedanjih volitvah je 15 članov gibanja zasedlo svoja mesta v parlamentu. Toda to še ni toliko. Nad 90 odstotkov pristašev gibanja zavzemajo svoja mesta v občinskih, okrajnih, okrožnih službah. Po liberalnih demokratih in socialistih je to tretja stranka na Japonskem. Sokagakkai se, kot trdijo, «bori za polteno oblast#. Toda njena na padalnost, skrajni nacionalizem in nepopustljivost ne skrivajo morda podobo iz bližnje preteklosti? Buda gibanja Sokagakkai je izgubil svoj tajinstveni nasmeh in mir in kaže popolnoma drugačen obraz, ki ga razbiramo tudi z obrazov mladih japonskih ljudi, članov gibanja Sokagakkai. P. F. AKADEMIK KUPREVIČ GLEDA ZELO PALEC., Nekoč bo človek živel tisoč let Ko bo človek postal nesmrten, bo postal gospodar vesolja Od vedno je človek težil za tem, da bi si življenje čim bolj podaljšal. Ta želja je človeku prišla tudi v podzavest in nekateri vidijo to tudi v «nesmrtnosti», ki jo je še primitivni človek pripisoval svojim bogovom, v katerih je videl najpopolnejša bitja, katerim se je želel čimbolj približati, pa mu ni uspelo, če je težnja po daljšem življenju bila nekoč le želja, je v sodobnem svetu postala znanstveni program. Cela vrsta znanosti se ukvarja s problemi, kako podaljšati človeško življenje. Glede tega naj omenimo zdravstvo in higieno, naj omenimo tudi napore za dvig življenjske ravni itd. Imamo pa tudi strokovnjake, ki se ne zadovoljujejo le z enostavnimi praktičnimi problemi, ki naj povprečno življenjsko dobo podaljšajo, pač pa ki teoretizirajo o tem, koliko bi človek sploh mogel živeti. Pri tem bi mogli reči, da se je od začetka naše zgodovine povprečna življenjska doba močno podaljšala, na vsak način se je najmanj podvojila, žal pa so neizpodbitni uspehi na tem področju nekoliko pomanjkljivi, ker se je povprečna življenjska doba sicer močno daljšala, hkrati pa se ni v enaki meri daljšala doba «polnega življenja#, pač pa je pretežni del podaljšane življenjske dobe odpadel na dobo starosti, to se pravi na tisto dobo v človekovem življenju, ki je pogosto človeku bolj v breme kot v korist, ker ne more v zadostni meri niti ustvarjati niti življenja uživati. Vrnimo se k teoretikom dolgega življenja, ki napovedujejo, da bo človek živel v povprečju sto, stopetdeset in še več let. Med te teorike spada tudi znani sovjetski znanstvenik, predsednik beloruske akademije znanosti prof. Vasilij Kuprevič, ki se ne zadovoljuje več s 100 ali 150 leti, pač pa meni, da bo nekoč človek živel tudi tisoč let, da bo praktično malone »nesmrten#. Prof. Vasilij Kuprevič Je o tem govoril pred nedavnim v «klubu radovednežev# v Minsku, kjer je povedal, da bo človek v daljni perspektivi premagal proces staranja in potemtakem neomejeno podaljšal svojo življenjsko dobo. Ena prvih nalog biologije in medicine v prihodnosti bo proučevanje procesa staranja. Človek niti s svojim razumom niti s svojim telesom ne sprejema smrti, ki pa bo predstavljala konkretno stvarnost vse do tedaj, dokler bo proces staranja neizbežen. Hkrati pa sovjetski znanstvenik meni, da se more proces staranja tudi premagati, ker izmenjave tvarine ne pogojuje nobena časovna omejitev. »Obnavljanje tkiva, organov in živčnega sistema so temelji bodoče medicine, ko bo človek mogel živeti tudi tisoč let in ko bo praktično postal — nesmrten,# je dobesedno rekel sovjetski akademik. Ni izključeno, da bo v daljni perspektivi človeku uspelo povsem spremeniti tudi svoje «navade»: prilagodil bo n.pr. svoje telo tudi kozmičnemu mrazu in izrednim vročinam; postal bo imun proti radioaktivnemu žarčenju; prilagodil se bo pogojem življenja brez vode itd. Akademik Kuprevič pravi, da je človek razumno bitje in da potemtakem more ustvarjati to, česar priroda ni predvidevala. Ko bo človek z nadaljnjim razvojem znanosti in tehnike postal tako močan, da bo mogel prirodne življenjske razmere spreminjati po svoji želji, mu ne bo grozilo nič več, celo niti smrt ne. Sele tedaj bo človek postal — gospodar vesolja — meni Kuprevič. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bressanutti v «Občinski» Alo Bressanutti ima v ObčinsH galeriji svojo prvo veliko razstavo olj. Med njimi so tista, ki smo jih pred meseci videli v Miljah, toda sedaj jih je več, skupno 30 slikovitih razgledov ulic starega mesta in štiri notranjščine stanovanj, ki kažejo slikarja v popolnoma novi luči. V njih je poln prizanesljivega posmeha do življenja malega človeka v trušču naše dobe, v kateri šport in motorizacija omamljata najširše množice. V olju «Fetiš» je predmet oboževanja motor, ki v družini sedi na stolu, kjer bi moral biti otrok in mu strežemo kot njemu ali še bolje, čeprav si moramo zaradi tega zategovati pas. Podoba «Centralna kurjava» podaja dom siromaka sanjača, umetnika upanja v glavni dobitek, a v olju «Živio lnter!» vidimo goro knjig, na katerih celo lahko čitamo naslove. Vse te stike so gotovo zanimive po občudovanja vredni potrpežljivosti slikanja stotin podrobnosti, neznatnih predmetov vsakdanjega življenja. Vendar pa menimo, da je važnejši Bressanutti kot kronist življenja odmirajočih tržaških ulie. Tako verodostojnost srečamo morda le v oljih starega mesta mojstra, kot je to Sofianopulo. Ako se je le-ta igral s spretnostjo podajanja vsega, od smeti do počene šipe, pa jemlje Bressanutti svoje sprehode po uticah Capitelli, Colombi, Beccherie, po ulicah bur-je, kruha, zidov in drugih s pristno tržaškimi nazivi, zelo resno. S čopičem verno zapisuje njih življenje, veselje in bedo, tako da bodo ostale poučno čtivo vsem. ko nas in njih že zdavnaj ne bo več. Za to pa je potrebna izraznost, razumljiva očem brez posredovanja duha. A mogel jo je razviti samo tak dosledno neintelektualen samouk, kot je to Aldo Bressanutti, ki se ni odmaknil niti za ped od v začetku izbrane umetniške jjoti. MILKO BAMBIČ Film o Nobelovem nagrajencu Solohovu MOSKVA, 18. — Moskovskim novinarjem so prikazali dokumentarni film z naslovom slmmortelle» o Nobelovem nagrajencu Mihajlu Solohovu in o njegovem romanu «Tihi Don» ter o krajih, ki jih je ruski pisatelj opisal v svojih literarnih delih. Film prikazuje pisatelja v njegovi delovni sobi in v parku njegove vile. Film so posneli v Rostovu in je posvečen tudi krajem, ki so povezani z življenjem Solohova in opisani v njegovem eTihem Donu» VARŠAVA, 18. — Film «Osem in pol» Federica Fellinija je bil nagrajen z «Varšavsko sireno«, nagrado, ki jo podeljuje združenje poljskih novinarjev — filmskih kritikov in ki je namenjena najboljšim filmom. Film ttOsem in pol» je bil nagrajen z omenjeno nagrado kot najboljši tuji film v letu 1965. Kot najboljši domači, poljskt film pa je bil nagrajen film »Opis«, ki ga je režiral Jerzy Sholimovski. Pohvale in nagrade sta dobila tudi češkoslovaški film »Obtoženec« ter brazilski film »Suša«. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel M. Azzole; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasba za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Iz druge svetovne vojne: Ksaver Meško: »Pod topovi#; 16.55 Kavarniški koncert; 17.30 Lepo pisanje; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama Jazza; 19.00 Vanna Scotti in Nilo Ossani; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Kvintet «Zarja»; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Ibert: Concertino za saksofon in orkester; 22.45 V ritmu in melodiji. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran. SOBOTA, 19. FEBRUARJA 1966 pevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Radijska kronika; 14.30 Večni motivi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert za študente; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 O-pema glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 20.30 I. Canciullo: «Con te, Emily Dickson#; 21.25 Ital. melodije; 22.30 Plesna glasba. Koper II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govomi spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestralna glasba; 12.25 Gounod, Giordano, Puccini; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.05 Skladatelj Giovanni D’Anzi; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Jazz; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Plesna glasba. 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Zagorski ljudski plesi; 11.20 Orkester Conniff; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45. Slovenski pevoi; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Po- III. program 18.30 Zgodovinski pregled; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bazzinijev koncert štev. 4; 21.20 Madžarski pesniki; 21.30 Koncert. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel Weekend; 10.15 O-perni koncert; 11.00 Turistični napotki; 11,15 Nimaš prednosti!; 12.05 Skladatelj Anton Lajovic; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zadovoljni Kranjci; 13.30 Priporo- čajo vam...; 14.05 Iz slovenskih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermfezzo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz naših relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Zabavni orkester; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 šola; 15.30 Svetovno prvenstvo v smučanju: skoki; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Dokumen-tarij; 19.50 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Studio uno; 22.10 Kronika 20. stoletja; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 C. G. Viola: Nora seconda. Jug. televizija 13.10 Oslo: Smučarski skoki na 70 m skakalnici; 17.25 Poročila; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zoki — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 B. Cmčevič: Obisk mlade dame — mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen — pripoveduje B. Radičevič; 19 40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 2tvljenje cel vek — film; 20.50 Velika čarovnija — film; 21.10 Cm sneg — humoreska; 22.00 Največja predstava na svetu — film; 22.50 Zadnja poročila. Vreme včeraj: naj višja temperatura 10, najnižja 7,8, ob 19 uri 9.1; zračni tlak 1019,9 narašča, vlaga 89 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 19. februarja Miro Sonce vzide ob 7,01 in zatone ob 17.36. Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 16.29 Jutri, NEDELJA, 20. februarja Leon PROGRAMSKA IZJAVA DEŽELNEGA ODBORA LEVEGA CENTRA DEŽELNI ODBOR BO IZVAJAL NASPROTI SLOVENSKI MANJŠINI DEMOKRATIČNO POLITIKO Odbor bo tudi pospeševal dobre gospodarske in kulturne odnose s Slovenijo in Koroško - Razne programske obveznosti za gospodarski, socialni in kulturni razvoj Včeraj smo videli na njegovih sedežih novi deželni odbor, ki bo v celoti izvajal politiko levega centra, vsaj kar se njegove sestave tiče. Na odbomiških stolih sta namreč sedela nova socialistična odbornika Giacometti in Dalmas, medtem ko sta bivša odbornika Co-cianni in Duloi bila med svetovalci. Sicer pa sedi tam Dulci iz protesta že nekaj dni, ker ga je pač nova sprememba užalila. V tem novem ozračju, ki se je pripravljalo že več mesecev, je predsednik Berzanti prebral programsko izjavo, o kateri so se dogovorile štiri stranke (KD, PSI, PSDI in PRI) in ki je odobril predvčerajšnjim novi odbor na prvi seji. Programska izjava vsebuje tudi stališče in obveznosti do naše manj-Atne in se glede tega glasi; V okviru politike leve sredine so bistvene važnosti odnosi medsebojnega razumevanja med različnimi civilizacijami in izročili in zaradi tega tudi odnosi med državljani italijanskega jezika na eni ter državljani slovenskega jezika na drugi strani. Dežela bo v mejah svojih pristoj nosti nadaljevala svojo dejavnost za pospeševanje razvoja skladnega in omikanega sožitja med državljani brez razlike glede na jezik, pleme, običaje in kulturo, ker so vsi enaki pred zakonom v uživanju pravic in v izpolnjevanju dolžnosti, ki iz zakona izvirajo. V tej perspektivi bo odbor leve sredine prispeval k uresničevanju demokratične politike nasproti slovenski manjšini in bo podpiral tiste predloge (tudi zakonodajne pobude na parlamentarni ravni), ki bodo težili k temu, da se priznajo upravičene potrebe in zahteve manjšinske jezikovne skupine, pri čemer se bo postavil proti vsakršni obliki razbesnelega nacionalizma in ostankov rasistične miselnosti, kjer koli bi se pojavila. Odbor namreč meni, da se mora demokratična politika, po kateri so se ravnale stranke levega centra nasproti manjšinam, in ki se je že na splošno začela s konkretnimi u-resničenji, razvijati, da se doseže privolitev vedno širšega dela manjšin na demokratično politiko v deželnem in vsedržavnem merilu. Programska Izjava vsebuje tudi abvezo odnosov dežele z obmejnimi državami. Glede tega pravi: Spričo svojega posebnega zemljepisnega položaja dežela lahko koristno prispeva k sedanjim naporom Italije, da se ustvarijo pogoji boljšega razumevanja med narodi s politiko miru in varnosti. V tem okviru namerava odbor pospeševati, podpirati in dajati vse pobude, ki bodo lahko nadalje razvijale in poglabljale kulturne in gospodarske odnose z obmejnimi državami, zlasti pa s Koroško in Slovenijo. Dežela ne bo smela zanemarjati nobene oblike stikov, ki ji bodo omogočili, da se vključi v tisti širši gospodarski prostor, ki bo lahko učinkovito pospešil tempo in faze njenega procesa socialnega razvoja. V uvodnih besedah pravi programska izjava, da se odbor v trenutku, ko seznanja deželni svet s političnimi usmeritvami in programskimi obveznostmi, po katerih se bo v svojem delovanju ravnal, slovesno obvezuje, da bo deloval za neločljivo dobro države in dežele. Sedanji odbor izvira iz sporazuma med štirimi strankami, s čimer se je popolnoma in zadovoljivo uresničil politični načrt, ki se je začel vpeljavati že v trenutku ustanovitve prvih deželnih organov in ki je postopno zorel s številnimi dejanji samostojne konvergence in politične vzajemnosti med skupinami leve sredine in ki se je končno pozitivno uresničil s sestavo nove večine in odbora. Da bo odbor redno deloval v zvezi z vsemi deželnimi pristojnostmi, bo takoj predložil svetu zakonski osnutek, s katerim se ustanovi še eno odborniško in eno pododbomi-ško mesto. Na ta način bo odbor lahko računal s podporo širokih ljudskih množic, kar je nujno za uresničenje vseh njegovih zakonodajnih in upravnih pristojnosti. Uresničenje politike leve sredine na deželni ravni se vključuje v splošno vsedržavno srečanje med demokratičnimi katoličani in socialističnimi silami. Sama ustanovitev dežele je bila možna samo v okviru nove stvarnosti leve sredine. Zato je naravno, da so levo-sredinske sile najboljši porok in najučinkovitejši tolmač dosežene deželne avtonomije. Programska izjava vsebuje zatem politične usmeritve, v katerih je za-popaden tudi del o manjšinah, ki smo ga navedli v začetku. Kar se teh usmeritev tiče, pravi izjava, da izvira utemeljitev za obstoj večine leve sredine iz potrebe, da se da primeren odgovor na vprašanja, ki izvirajo iz sprememb tudi v krajevnem življenju, ter iz potrebe, da se z udeležbo najširše možnega zastopstva delovnih in ljudskih slojev zagotovita demokratičen razvoj in globoka obnova naše družbe. Do sestave nove levo sredinske večine je v deželnem svetu prišlo po avtonomni toda konvergenčni odločitvi KD, PSI, PSDI in PRI, da se ne bodo upoštevale druge politične rešitve, ki jih sicer omogoča številčno razmerje posameznih političnih sil v deželnem svetu. Demokratične in regionalistično usmerjene sile niso izbrale te poti iz začasne prikladnosti ali iz čiste nujnosti, marveč zato, ker uveljavljeno sodelovanje ustreza potrebam, ki jih nakazuje socialna in politična stvarnost dežele, kar nalaga izbiro tistih sil, ki so primerne za dosego pravičnih smotrov. Zato mora biti večina točno določena. Upoštevajoč politični in socialni program, ki ga namerava uresničiti ter vrednote svobode, ki jih namerava braniti, se večina leve sredine strogo omejuje na svetovalske skupine, ki so v njej zapopadene. Zato ostajajo izven večine desničarske sile skupno z liberalci po eni ter KPI po drugi strani. Odbor pa se obvezuje, da bo spoštoval demokratično in parlamentarno dialektiko, zahtevajoč pravice večine in spoštujoč pravice opozicije. Izjava našteva nato programske obveznosti. Odbor bo v gospodarstvu težil za deželno politiko gospodarskega načrtovanja, vključeno v vsedržavno, za tem, da se prebrodijo neravnovesja v deželi. Težil bo za tem, da se bo razvijalo gospodarstvo, da se doseže polna zaposlitev, da se preneha izseljevanje ter da se odstranijo velike gospodarske in socialne razlike med našo in drugimi severnoitalijanskimi deželami. V ta namen bo skušal odbor doseči zvišanje dohodkov od dela ter izravnati dohodke v industriji in kmetijstvu. Nadalje bo skušal doseči za vse prebivalstvo višjo življenjsko raven, ki bo omogočila, da hrt 1 IVI \7Q 1r» frca Kicfnnrtn enoi olna etn ' ritve, predvsem pa splošni in strokovni pouk, zdravstveno oskrbo, sodobna stanovanja, kulturne dobrine, razvedrila in nagle prevoze. Izjava omenja nato načrtovanje ter načrtovalni center in posvetovalni odbor, ki ga bosta uresničevala. Zatem obravnava urbanistiko in javna dela, deželni urbanistični načrt, olajšave za uresničenje zakona št. 167 o gradbenih zemljiščih po nizki ceni itd. Obvezuje se, da bo odbor izvajal organsko kmetijsko politiko za izboljšanje dohodkov in socialnega zavarovanja kmetov, za širjenje male lastnine, za izboljšanje živinoreje. Pri tem je važno, da vsebuje Izjava obveznost o ustanovitvi deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki jo bo upravljal upravni svet, katerega bo imenoval sam odbor. Ravno ta ustanova je bila tista čer, ob kateri so obtičala predlanska pogajanja za vstop socialistov v odbor. Zatem vsebuje izjava razne namene glede razvoja industrije in bo uživalo vse bistvene socialne sto-1 vmesnih struktur, pri čemer se po- udarja važnost kreditne politike in načrt o ustanovitvi deželne finančne družbe, ki bo pospeševala razvoj industrijskih in trgovskih podjetij v deželi. V tej družbi bo imela dežela večino kapitala. Izjava se nato dotika zadružništva, prosvete in šolstva, pri čemer zagotavlja podporo tržaški univerzi in ustanovitev pedagoške fakultete v Vidmu v akademskem letu 1966-67. V poglavju o prevozih in pristaniških dejavnostih zagotavlja podporo bodoči tržaški pristaniški ustanovi ter zgraditvi suhega doka. Naslednja poglavja se tičejo higiene in zdravstva, turizma ter športnih in razvedrilnih dejavnosti, krajevnih uprav in novih zakonodajnih pobud. Izjava se zaključuje s sledečimi besedami; Deželo čaka sedaj ogromna naloga, da v sodelovanju z državo zagotovi vedno večji napredek in pravico našemu prebivalstvu ter da utelesi s tem tiste vrednote kulturne in državljanske svobode, ki so njena dragocena dediščina. »>"■'»■..... ............................................................................m.................................................. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalec Pittoni (PSI) zagovarjal politiko strank levega centra do Slovencev Komunistični svetovalec Crevatin obravnaval vprašanja mestne prevozne službe - Popravki pravilnika za taksije Tržaški občinski svet je posvetil svojo sinočnjo sejo skoraj izključno debati o občinskem proračunu za letošnje leto. Po vrsti so govorili naslednji svetovalci: Lino Crevatin (KPI), Redento Romano (KD), Giuseppe Ferfoglia (MEU), Vittorio Gasparini (PLI) in Amal-do Pittoni (PSI). Komunistični svetovalec Crevatin je posvetil ves svoj govor izključno vprašanju javnih prevozov in predvsem vprašanju prevozov, ki spadajo v okvir dejavnosti Ace-gata. V tej zvezi je poudaril predvsem potrebo, da se temu vprašanju posveti največja pozornost, bodisi zato, da se zagotovi prebivalstvu cenena prevozna služjja, bodisi, da se reši ta občinska služba iz finančne zagate, v kateri se nahaja. Komunisti menijo, da je treba dati absolutno prednost skupnim množičnim prevozom pred zasebno motorizacijo. V tej zvezi je navedel statistične podatke, ki kažejo, da promet poteka (seveda na omejenih odsekih) najhitreje z javnimi prevoznimi sredstvi. Opirajoč se na razne podatke je Crevatin menil, da je treba posvetiti posebno pozornost javnim prevoznim sredstvom, čeprav se s tem noče prizadeti zasebna prevozna sredstva. Okoliščine pa nalagajo, da gre prednost prvim. Nadalje je govornik zahteval, da se olajša finančno poslovanje javne prevozne službe z razbremenitvijo raznih davščin itd. Nato je poudaril potrebo, da se zgradijo pod. zemski prehodi na važnih uličnih križiščih in da se ukinejo zasebne koncesije javnih prevozov. Za Crevatinom so govorili, kot smo dejali razni svetovalci, ki so se dotaknili raznih perečih vprašanj mestne uprave. Posebne o-membe pa je vredna intervencija socialističnega predstavnika Pittoni-ja, ki je v svojem govoru odločno zagovarjal pravilnost politike levega centra ter polemiziral zlasti z desnico in komunisti. «Na političnem področju — je dejal Pittoni — predstavlja ta občinski odbor prelom s strani sil, ki jo sestavljajo, s sredinsko politiko, ki se je vodila v preteklosti... Z vstopom socialistov v občinski odbor in med temi enega Slovenca se je razbila tradicionalna diskriminacij, ska politika do delavskih strank in do predstavnikov narodne manjšine.* In še: «Spopad med demokratičnimi in antifašističnimi silami s konservativnimi in fašističnimi v preteklem poletju je pokazal, kako so daleč tisti časi, ko so liberalci lahko pogajali socialni in gospodarski razvoj mesta in kako daleč je tisti čas, ko so misovci bili odločilen činitelj za izvolitev občinskega odbora. To je pravi smisel bitke, v kateri je levi center zmagal, kljub nasprotovanju liberalne in fašistične desnice in kljub komunističnemu agnosticizmu, ki žal še vedno ocenjuje kot instrument to, kar je bilo v resnici velika demokratska in protifašistična borba*. V nadaljevanju svojega govora je Pittoni poudaril, da ni res, da levi eenter ni rešil problemov Slovencev niti v Rimu niti na deželni in niti na občinski ravni. «šele potem, ko so socialisti sprejeli direktne obveznosti — je dejal govornik, so se vprašanja, ki zadevajo Slovence, začela obravnavati na de. mokratičen način ter se začela usmerjati k postopni rešitvi.* Pittom je potem dejal, da obstajajo sicer razne napake in pomanjkljivosti (ozko tolmačenje čl. 3 deželnega statuta), toda po njegovem mnenju predstavlja včerajšnja Berzantijeva izjava pozitivno obveznost glede zakonitih zahtev manjšine. Nato je socialistični predstavnik naštel nekatere pozitivne ukrepe občinske uprave v prid slovenskega življa. Ostajajo pa še odprta vprašanja — je dejal — glede krajevnih imen (odbor pa se je obvezal, da bo rešil tudi ta vprašanja) ter urada za prevajanje (glede tega je zahteval, da odbor sprejme čimprej ustrezne sklepe). Pittoni je nato dejal, da prav ta vprašanja zanimajo tržaško občino in ne tista, kot na primer težave, na katere se je naletelo pri postavitvi dvojezičnega napisa na spomeniku v Miljah, ali druga vprašanja, ki so jih po govornikovem mnenju neumestno sprožili z namenom, da bi dokazali nezanimanje sedanje večine do slovenskih problemov. Govornik je nato polemiziral s komunisti glede postavitve spomenika padlim partizanom borcem v mestnem središču ter je izjavil, da so se socialisti vzdržali glasovanja, ker so menili, da je občinski odbor dostojno počastil 20. obletnico odporniškega gibanja z ureditvijo Rižarne kot narodnega spomenika. Socialisti pa se bodo zavzemali, da se ne ostane samo pri tem. V nadaljevanju svojega govora je Pittoni obravnaval razna vprašanja tržaškega gospodarstva, mestne u-prave ter ureditve številnih vprašanj na področju šolstva, socialnega skrbstva itd. Na kraju je obravnaval še razna vprašanja, ki zadevajo občinsko osebje. Na kraju seje so svetovalci obravnavali precej na dolgo vprašanje ureditve službe tržaških taksijev. Kot je znano je občinski svet že odobril ustrezni pravilnik. Pred kratkim pa je pokrajinski upravni odbor vrnil pravilnik občinskim organom z nekaterimi pripombami. niiiHimuiiiiitiiiiiiimiiimimiimmmiimiiimiiiiiuiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO DRZNEM PODVIGU V DRAGULJARNI CflNARUTTO Policija ima še trdo delo da odkrije spretne tatove Zaslišali so že več oseb, toda brez uspeha Lov za tatovi, ki so predvčerajšnjim zjutraj, v presledku 15 minut, opravili drzni tatinski podvig in iz draguljarne Canarutto v Ul. delle Torri 2 odnesli dragocenosti za več milijonov, Je do včeraj bil brez u speha. V zadnjih 24 urah so agenti letečega oddelka policije, ki v tej zadevi vodijo preiskavo, priprli več oseb ter Jih zaslišali. Med temi je bila celo oseba, o kateri so agenti zvedeli, da je imela resne razloge, za jezo proti nočnemu čuvaju Pe-cenci. Toda doslej se agenti niso Izrekli. O tatovih še vedno ni nobenega sledu. V Ul. delle Torri je bilo od 6.17 do 6.30, ko so tatovi kradli dragocenosti, v raznih lokalih sedem ljudi, od teh pa ni nihče videl zlikovcev z dragocenim plenom. Poleg teh okolnosti hočejo agenti tudi u-gotovlti, ali je Pecenca zaprl s ključi rebračo, ko je odšel na kavo v bar «Russian», ali pa je pozabil to storiti, čuvaj si je morda mislil, da se ne more kaj zgoditi v presledku nekaj minut in se ni pobrigal, da bi zavrtel ključe v ključavnicah. Dejstvo je, da agenti niso našli nobenega znaka, da bi tatovi s silo odpirali rebračo, razen če niso imeli ponarejene ključe in sl s temi pomagali. Prav zaradi tega je lastnica draguljarne že predvčerajšnjim poskrbela, da je dala na rebrači menjati' ključavnice. Vsekakor so bili tatovi, ki so vdrli v draguljarno in pokradli dragocenosti, specialisti v takih tatvinah. Iz izložbe so namreč pobrali najbolj dragocene predmete, medtem ko so pustili one, ki niso bili tako zelo dragi. Ni niti izključeno, da so tatinski podvig dolgo časa pripravljali ter da so obenem pripravili varen in nemoten beg. če je tako, ne bodo tatovi skušali v kratkem času vnovčiti ukradene dragocenosti, kar pomeni, da bodo agenti imeli še težave pri rešitvi te zagonetne zadeve. Na včerajšnji seji so z večino glasov sklenili, da se sprejmejo formalni in nebistveni popravki, ki jih je pripravil pristojni odbornik. V TOREK IN SREDO ZVEČER Uspešen nastop gojencev šole Glasbene Matice Nastopalo je skupno 35 gojencev OTVORITEV RAZSTAVE Danes ob 18. uri bo v Centru Arte Viva — Feltrinelli (knjigama Fel-trinelli na Korzu) otvoritev razstave mlade umetnice Marine Apol-lonlo. Stavka kovinarjev Od danes do ponedeljka bodo stavkali kovinarji v podjetjih, -ki štejejo manj kot 50 delavcev in uradnikov. Stavka spada v okvir sedanjega vsedržavnega stavkovnega gibanja kovinarjev, za katero pa so osrednje organizacije pooblastile krajevne sindikate, da napovedujejo stavko tako, kakor je krajevnemu položaju najbolj primerno. Spričo tega ni izključeno, da utegne priti tudi do kake nenadne stavke vse stroke. Kot vsako leto je imela šola Glasbene Matice v Trstu tudi v tem tednu dva interna nastopa svojih gojencev. Na prvem so nastopali mlajši, na drugem večeru pa starejši gojenci. Prvi nastop je bil v torek zvečer v dvorani glasbene šole v Ul. R. Manna ter je na njem sodelovalo kar 21 gojencev, ki so pokazali lep napredek v znanju inštrumentov, ki se jih učijo na glasbeni šoli. To so: klavir, harmonika, violina, oboa in kitara, čeprav šele začetniki, so vendarle lepo in z občutkom podali skladbe Pavčiča, Gur-litta, Kozine, Vanhala, Tomca, Haendla, Lullyja itd. Nastopali so: Sonja Stavar, Anica škerlavaj, Savino Vatovani, Igor Kuret, Majda Kodrič, Saša Ota, Erika Scheimer, Paride Sossi, Suzana Svagelj, Sergij Kukanja, Sergij Guštin, Tea Košuta, Darko Malalan, Peter Svagelj, Anka Peterlin, Aleksander Volčič, Erika Škerlj, Sergij Požar, Miran Pečenik, Martin Kralj in Lucijana Pečar, vsi gojenci prvega in drugega razreda glasbene šole. V sredo zvečer je bilo nastopajočih nekaj manj, bili so pa zato gojenci višjih razredov glasbene šole, ki so predvajali seveda težje in zahtevnejše skladbe. Bilo jih je 14 ter so nastopili na klavirju, violini, trobenti, kitari in harmoniki. Največ jih je bilo iz tretjega razreda, dva sta bila iz drugega, dva iz četrtega, dva iz petega, dva iz šestega in eden celo iz sedmega razreda glasbene šole. Tu smo slišali skladbe Diabellija, Schumanna, Bartoka, Glucka Čajkovskega, Schuberta, Brahmsa, Mozarta Hayd-na, Corellija itd. Nastopili so: Marjan Spetič, Loredana Sancin, Magda Bizjak, Ivana Placer, Slavko Sancin, Vihra Kodrič, Črtomir šiško-vič, Dorina Kante, Neva Lukeš, An-namaria Bizjak, Sergij Bras, Pavel Kodrič ter Nadja in Katja Kralj. Čeprav s precejšnjo mero treme, ki je pač zvesta spremljevalka vseh mladih »glasbenikovo, so se tako mlajši, kot starejši gojenci lepo odrezali ter so pokazali predvsem smisel za ritem in za pravilno glasbeno podajanje. Seveda gre za to pohvala njim samim, še v večji meri pa njihovim profesorjem, ki so jih tako lepo pripravili za ta prvi letošnji nastop. njenem območju. Prof. Vicario je zlasti poudaril, da namerava deželni odbor še letos podpreti zgraditev novega študentovskega doma ter nakup didaktičnih in znanstvenih pripomočkov za univerzo. Razen tega se je odbor obvezal, da bo še letos odprl pedagoško fakulteto tržaške univerze tudi v Vidmu, kjer bodo študentje promovirali v pedagogiji in književnih vedah. Prof Vicario se je sestal tudi s tržaškim županom Franzilom, s katerim je proučil možnost deželne intervencije v zvezi z mednarodnimi velesejmi. • V tržiški ladjedelnici CRDA so včeraj vgradili na motorno 80.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki so jo 30. oktobra lani pričeli graditi pod proizvodno cifro «1901», zadnji del ladijskega trupa. Gre za enoten del, ki obsega tudi celotno krmilno napravo, in ki tehta 50 ton. Motoma cisterna meri v dolžino 252,80 m in bo lahko sprejela v svoje rezervoarje do 100.000 kubičnih metrov goriva. Razna obvestila Dejavnost dežele Odbornik za šolstvo in prosveto prof. Vicario je takoi po ponovni izvolitvi v deželni odbor zopet navezal stike z rektorjem tržaške u-niverze Origonejem, da bi z njim proučil vsa vprašanja, ki se tičejo univerze, zlasti pa njenega vse-deželnega značaja. Kasneje se je odbornik sestal tudi z dekanom pedagoške fakultete Rinaldijem, pri čemer je bil navzoč tudi rektor Origone. V razgovoru je prof. Vicario o-risal med drugim vsebino včerajšnje programske izjave predsednika Berzantija, kar se tiče tržaške univerze, in sicer v odnosu na člen 9 deželnega statuta, ki dopušča deželi, da daje prispevke za razvoj univerzitetnega pouka na V torek, 22 t. m. bo v novi dvorani v Ul. Madonnina 19 otroški pustni ples od 15.30 do 19. ure. stop prost. • * • SLOVENSKO PLANINSKO DRU-ŠTVO V TRSTU priredi 21. t. m. v Gregorčičevi dvorani od 21. ure dalje svoj tradicionalni «PUSTNI PONEDELJEK z družabnimi igricami in plesom. Izžrebane bodo tudi lepe nagrade. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva! Odbor * * * Tržaški filatelistični klub aL K šir* bo imel v nedeljo 20. tm. c 10. do 12. ure, redni sestanek v prostorih kluba. Ul. dei Montecchi 6. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU v soboto, 26. t. m. ob 21. uri, v nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V četrtek, 24. t. m. ob 21. uri (premierski abonma) v petek, 25. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v soboto, 26. t. m. ob 17. uri (študentski abonma) Samuel Beckett ČAKAJOČ NA CODOTA (priredba) POSLEDNJI TRAK Režija Branko Gombač Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 v Boljuncu, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v Trebčah VFilliam Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital Da, da otroci, le verjemite [stricu 03 Jernaču: to vam bo ples!!! I —% Tam na otroškem plesu metuljčki lahnokrili se z vetrčkom love! A palčki nagajivi, za zajčki se pode. Po drevju in vejevju, slaščic nebraj. dobiš... in pijače in jedače, karkoli pač teliš! > v nedeljo, 20. februarja v Kulturnem domu ZAČETEK OB 15.30 URI Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma ali na tel. 734265. iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii>iiiiiHii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO POGAJANJIH V TRSTU IN V PRAGI Podpisan sporazum o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi Trst Začeli so se razgovori v Budimpešti za povečanje madžarskega tranzita * Na Dunaju bo govora tudi o plinovodu Včeraj se je vrnila v Trst skupina predstavnikov javnih skladišč in trgovinske zbornice, potem ko je v Pragi podpisala sporazum o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi naše pristanišče. Sporazum so nanaša na minimalno količino 400.0QO ton blaga za tekoče leto, to se pravi, da se novi sporazum glasi na isto količino kakor lanski. (Mimogrede naj omenimo, da je bila v letu 1965 dogovorjena količina prekoračena za 10.000 ton.) Pogajanja za obnovo sporazuma so se pričela že lanske jeseni v našem mestu, vendar je bil podpis ustreznega sporazuma odložen, zaradi tega ker se je ravno takrat javljala nevarnost, da bi morala Javna skladišča povišati svoje tarife; s svoje strani pa je praško podjetje Cechofracht zahtevalo v tem pogledu določena jamstva, ki jih predstavniki Javnih skladišč pač niso mogli dati. Te dni je bilo treba torej v glavnem mestu Češkoslovaške samo podpisati že pripravljeni sporazum, kar so tudi zbrani strokovnjaki storili takoj po svojem prihodu v Prago. Cehoslovaki so ob tej priložnosti izrazili svojo pripravljenost, da bi v prihodnje povečali obseg tranzita skozi našo luko, vendar so glede tega postavili zahtevo po novih olajšavah, kateri pa predstavniki Javnih skladišč niso mogli ugoditi. V delegaciji so bili predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, izredni komisar pri Javnih skladiščih gen. Battaglieri ter direktor podjetja dr. Clai. Gen. Batta-glieri in dr. Clai sta se iz Prage direktno vrnila v Trst, predsednik Caidassi pa je najprej odpotoval v Budimpešto v spremstvu tajnika dr. Steinbacha in načelnika zunanjetrgovinskega urada pri zbornici dr Maurela. V Budimpešti so strokovnjaki načeli s tamkajšnjimi krogi vprašanje napovedanega povečanja madžarskega tranzita skozi našo luko. Dr. Stein-bach in dr. Maurel sta ostala v glavnem mestu Madžarske, in sicer s skupino tržaških gospodarstvenikov, ki šteje okoli 30 mož, in ki bo še danes navezala vrsto tudi možnost, da bi v našem pristanišču sčasoma organizirali skladišča raznega blaga za industrij-ce in trgovce iz srednje Evrope. Pred obiskom v Prago in Budimpešto, se je dr. Caidassi nekaj časa pomudil na Dunaju, kjer se je srečal s številnimi predstavniki avstrijskega gospodarstva. Na sestanku so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, predvsem pa o nameravani izgradnji plinovoda iz severnega Jadrana v srednjo Evropo. V tej zvezi je dr. Caidassi včeraj poudaril, da so se ti razgovori na Dunaju razvili v ozračju, ki je bilo mnogo bolj ugodno in dobrohotno kakor v preteklosti. To je treba deloma pripisati tudi u-gledu, ki ga je naše mesto zado-bilo po tem, ko je bilo končno izbrano za izhodišče čezalpskega naftovoda. Avstrijci so postavili predlog, naj bi se po dobrem letu ponovno sestal koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki zvezne zbornice z Dunaja in trgovinske zbornice iz Trsta in ki ima nalogo pospeševati gospodarsko sodelovanje med Trstom in Avstrijo. Sklenjeno je bilo, da se bo odbor sestal sredi marca v Trstu. Avstrijski poslovni ljudje so pokazali veliko zadovoljstvo spričo sklepa italijanske vlade in vodstva javnih skladišč, da ne bodo pristaniške tarife doživele nobene spremembe. Avstrijce namreč že delj časa vznemirja vprašanje prevoznih tarif v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kajti Avstrija sama nima izhoda na morje in jo zato vsako spreminjanje prevoznih tarif v mejnih državah neposredno tan-gira. Dr. Caidassi je ob tej priložnosti poudaril tudi veliko važnost, ki jo predstavlja morebitna raztegnitev omrežja plinovodov na področje Furlanije-Julijske krajine. Od tega bi imela velike koristi predvsem industrija, okoriščala pa bi se tudi splošna poraba metana v gospodinjstvu. Za gradnjo plinovoda se zdaj potegujejo na več mestih. V načrtu je tudi gradnja večjega plinovoda, po katerem bi dobavljali metan iz Severne Afrike do potrošnih središč v Sredni Evropi. Plinovod bi stikov z gospodarstveniki iz same | dobavljal potrebno gorivo Avstriji, Budimpešte in iz drugih industrij-. Češkoslovaški in Sloveniji, razumskih središč na Madžarskem. Pred- ljivo pa je, da bi se z njim lahko met razgovorov je poleg drugega J okoriščala tudi industrijska podjet- ja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po plinovodu naj bi dobavljali po 5-6 milijard kub. m plina na leto, kar se tiče potrošnje metana v deželi Furlaniji-Julijski krajini pa navajajo strokovnjaki maksimalno količino 1 milijarde kub. m na leto. Dr. Caidassi je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je vprašanje plinovoda še nezrelo in da bo treba o njem še večkrat razpravljati, kakor bo tudi treba še globlje preštudirati finančne probleme, ki so povezani z gradnjo takega voda, ter vprašanje proizvodnih stroškov in tehnične uresničitve omenjene pobude. Hudo je povozil pešca Istrska ulica je bila sinoči še enkrat prizorišče hude prometne nesreče. Bilo je okrog 20.30, ko je 65-letni upokojenec Ernesto Bat-tich iz Ul. Scalinata 12, na vogalu Ul. San Zenone stopil s pločnika in se namenil, da bo na že zbrisanem in nevidnem zebrastem prehodu prečkal Istrsko ulico. To je bilo zanj usodno, ker je v tistem trenutku na lambreti TS 31688 proti središču privozil 29-letni Saverio Scuccimarra iz Ul. Zorutti 15. Lambretist je v zadnjem trenutku opazil pešca, ki je stopil s pločnika na desni. Pritisnil je na pedal zavore, toda ni mu uspelo, da bi pravočasno ustavil lambreto. Trčenje je bilo neizbežno in močan sunek je vrgel Batticha kraj ceste ob pločnik, kjer je obležal v mlaki krvi. Mimoidoči so priskočili na pomoč ponesrečencu in Scuccimarri, ki se je zaradi sunka prevrnil z lambrete Hitro so poklicali rešilni avto RK in bolničarji so nemudoma odpeljali hudo ranjenega Batticha in Scuccimarra. Upokojenca so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi predsmrtne nezavesti, hudega udarca v glavo in verjetnega prebitja lobanje ter o-mrtvičenja leve strani obraza. Scuccimarru pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč, ker se je po bil po levem zapestju in piščali Okreval bo v treh dneh. Na kra ju nesreče so potrebne formalno sti opravili agenti cestne policije Ugotovili so, da lambretist ni vo zil naglo ter da je kraj, kjer se ja pripetila nesreča precej teman- V KINO DVORANI V SKEDNJU bo danes, 19. t.m., 20., 21. in 22. TRADICIONALNI PUSTNI PLES a:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Rezervirajte pravočasno mize! PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v torek, 22. februarja, v dvorani PUSTNI PLES od 21. do 4. ure zjutraj DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE Z DOMAČIM VINOM Rezervacije miz na sedežu društva danes in v ponedeljek od 20.30 do 21.30 ure. SKUPNI ODBOR ZA UPRAVO PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH vabi na veselo pustovanje ki bo danes, 19. februarja od 21. ure dalje v Prosvetnem domu. Vstop z vabilom ! S D UNION priredi danes, 19. t. m. od 21. do 4. ure na stadionu «Prvi maj* PUSTNI PLES Igrajo «The Rangers* Rezervacija miz vsak večer na sedežu na Lonjerski cesti 177 GledaNšča VERDI Pri blagajni gledališča se nadalj* je prodaja vstopnic za vse preds^ ve «London’s Festival Balleta*, 10 se bodo začele danes ob 20.30 in * zaključile v torek 22. tm. DanašWs predstava je za red A v vseh prostorih. Ansambel «London's Festival let* je našemu občinstvu že znan jj prejšnjih let. Tokrat bo predstav« balet «Peer Gynt» iz Ibsenove drame z glasbo Edvvarda Griega. Kor*® grafska obdelava Griegove sklad« je najnovejšega izvora. V številnem ansamblu Izstopajo |" mena Karla Musila in Johna GilP1" na, ki se izmenjujeta v vlogi P**' Gynta, ter plesalki Galina Samtsova in Irina Borovvska. Scene Ed«ata Deleny, kostumi Yvonne Lloyd. Orkester gledališča Verdi vodi "idilam Reid. j Nazionale 14.30 Disneyev film 5 0-Škarjev «Mary Poppins* Techni*® lor. Julie Andrevvs, Dick Van D>' ke. Arcobaleno 16.00 «La trappola mort* le* Glenn Ford, Rita Hayworth, J*’ seph Cotten. Prepovedano mladini pod 14. letotn-Excelslor 15.00 «Signore e Signod* Virna Lisi, Gastone Moschin, B*! ba Lončar. Prepovedano mladi« pod 18. letom. Fentce 15.00 «GIi erol di Telema«9 Technicolor. Kirk Douglas, U1U 1* cobsson, Richard Harris. Eden 15.30 »Adios Gringo* EasUn«1' color. Giuliano Gemma, Evelyn St* wart, Jesus Puente. Grauacielo 16.00 «Viva Maria* EaSt‘ mancolor. Brigitie Bardot. Jean"* Moreau, George Hamilton. Alaoarda 16.00 «FBI operazione vIP* ra gialla*. Sam Carter, Moira Orf*1, Fitodrammatico 16.00 «Due marin« e un generale* Colorscope. Fran« Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 16.30 «1 due para*. Cristallo 16.00 «La grande corsaa " Technicolor. Tony Curtis. Natal1* Wood. Garibaldi 16.00 «Soldati e capera)11 Franco Franchi, Ciccio Ingrassia' Didi Perego. Capitol 15.30 «Made in Italy» T«*®’, nicolor. Virna Lisi, Alberto Sori-Prepovedano mladini pod 14. let«" lmpero 16.30 «Una ragazza da sed"® re». Vittorio Veneto 16.00 «Ciao Pussy' cat» Technicolor. Uršula Andr««' Capucine, Peter 0’Toole, PrepoV* dano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 principe guerrief"’ Technicolor. Charlton Heston, R0' semarie Forsyth. J Astra 16.30 «Due mafiosi contro G®1"' ginger*. Astoria 16.30 «7 uomini d’oro* T**"' nicolor. < Ideale 16.00 «Shenandoah, la val1 deironore» Technicolor. James St* wart, Doroty Mac Gulre Abbazia 16.00 «Un dollaro bucatj Technicolor. Montgomery vvood, * Treljnr Stewart. Skedenj Pustni plesi. SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN VABI NA PUSTNO ZABAVO, KI BO V NEDELJO, 20. T. M« OD 20.30 DALJE V BAR® KULTURNEGA DOMA Veselo se boste vrteli ob zvok®1 »THE 25’RECORDS* PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* DOLINA priredi v svojih prostorih n* pustni torek od 16. do 18. ur* otroško pustno rajanje Vabljeni otroci ln starši I Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18. februarja 1966 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 78-letna Giuseppa Pe-tesioh vd. Pecas, 81-letni Francesco Checehi, 90-Ietna Luigia Rigo vd. Po-letto, 59-letni Riccardo Checco, 68-letni Antonio German, 70-letni Giu-sto Stocca, 46-letni Duilio Zannier, 86-letna Anna Rochlitzer, 84-letni Giuseppe lurincich, 64-letni Giovanni Sommariva, 67-letnl Luigi de Apollo-nia, 82-letna Gisella Franco vd. Po-schek, 63-letna Rosa Privato por. Pa-tanč, 87-letna Antonia Ka-talan vd. Do rdet. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19 c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasi-nl. Trg Llberta 6, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Alla Salute, Ul. Glulla 1, Benus-sl. Ul. Cavana 11, Picclola, Ul. O-riani 2. Vernarl. Trg Valmaura 11. Prispevajte ;io DIJAŠKO MATilCOI 5 Z Bor PRIREJA V TOREK, 22. T. M-NA STADIONU »PRVI MAJ» pustni ............... ples OD 21. URE DO ZOR® IGRA ORKESTER « M O D S * Rezervacije miz v petek, soboto in v ponedeljek od 18. °° 19. ure v Tržaški knjigarni! “ torek popoldne na sedežu društva. Mladinski krožek Opčine Prire? a P * -e *< >i??>^lfcll>S^?^ MEDNARODNI KROS BORA V NABREŽINI Na startu najboljši atleti Kladivarja iz Celja Tako hitri moštva na igriščih J ____v___.:............^•••-....... TORINO Vieri; Poletti, Fossati (Rosato); Puia, Rosato (Cereser), Ferret-ti; Simoni, Ferrini, Orlando (Gualtieri), Moschino, Meroni. FIORENTINA Albertosi (Paolicchi); Rodora, Castelletti; Pirovano, Gonfian-tini, Orizi; Hamrin, Merlo, Nu-ti (Brugnera), De Sisti, Bru-gnera (Maschio). LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Tiberi, Campana, Zoppelletto; Menti, De Marco, Vindcio, Co-lausig, Fontana. JUVENTUS Anzolin; Sarti, Mazzia; Salva-dore, Castano, Leoncini; Del-1’Omodarme, Del Sol, Bercelli-no II., Cinesinho, Menichelli. FOGGIA Moschioni; Corradi, V a 1 a d e; Bettoni, Tagliavini, Faleo; Fa-valli, Lazzotu (Di Giovanni), Nocera, Micheli, Maioli. SAMPDORIA Battara; Masiero, Delfino; David, Marocchi, Morini; Votia (Salvi), Catalano, Pienti, Fra-stalupi, Dordoni (Giampaglia). ROMA Cudicini;' Tomasin (Carpenet ti), Ardizzon; Carpanesi, Losi; V Bologna - Lazio V IX le Brescia • Napoli X P Cagliari - Varese 1 n Catania - Inter 2 x & Foggia ■ Sampdoria x s L. Vicenza - Juventus X 2 T Milan - Spal i it Roma - Atalanta i Torino - Fiorentina X 1 2 n Livorno - Lecco 2 X 1 p Reggina - Mantova 1 S Savona - Treviso 1 V Temana - Arezzo XI ž j Lij, Amizzoii, i/tuptuic&i, Benaglia; Leonardi, Tamborini, Da Silva, Spanio, Barison. ATALANTA Pizzaballa; Pesen ti, Anquilletti; Casati, Gardone, Signorelli; Da-nova, Milan, Hitchens, Mere-ghetti, Nova. Teže Žuntar, eden najboljših jugoslovanskih tekačev na 1500 m in 5000 m Športno združenje Bor je Od celj- ...................................................................ml.,,«..,..n..... ZAKLJUČEK NOVINARSKIH TEKMOVANJ V KRANJSKI GORI skega Kladivarja prejelo prijavo za mednarodno tekmovanje v tekih čez dm in stm, ki bo prihodnjo nedeljo zjutraj v Nabrežini. Celjski Kladivar bodo med naraščajniki zastopali atleti Bratina, Pojavnik in Robne. V kategoriji mladincev bodo tekli Bizjak, Skrt* bej in Brečko, med člani pa bodo Komesarovič, Potrata, Male, Kovač in žuntar. Ni še gotova udeležba jugoslovanskega rekorderja na 1500 jn in 5000 m, Sima Važiča. Atlet se je namreč pred kratkim vrnil iz zelo dolge in naporne turneje po Avstraliji, Novi Zelandiji in Združenih državah Amerike in je precej utrujen in v nepopolni formi. Ce si bo do prihodnje nedelje opomogel bo gotovo tudi Važič na startu v Nabrežini, v primeru pa da bo moral Važič ostati doma, ga bo zamenjal Štajner, ki je eden najboljših jugoslovanskih speciali- stov na 800 m. Atletski klub «Gorica» iz Nove Gorice je tudi napovedal prihod svojih atletov, ki pa bodo nastopili med naraščajniki in morda med mladinci. Prijave deželnih klubov bodo znane v teku tega tedna. Ekipno 1. Jugoslavija, 2. Italija med posamezniki Nicolello (It.) drugi Velik uspeh italijanske reprezentante, kj je samo za 5 sekund za prvaki Naš urednik Gorazd Vesel 19. med okrog 100 tekmovalci iz 20 držav KR ANTSKA GORA - Žaklju-1 ška (Kratochvil, Štefko, Mihail, čas j mednarodno tekmovanje smučar- mednarodno srečanje 110:07,9), četrta Poljska; skupno se | jev. Za tekmo, ki je priznana kot čilo se je 12. mednarodno srečanje ^ ,, Vi of> r>reri. FIS-A, vlada veliko zanimanje, saj so se zanjo prijavile popolne smu- časnikarjev, ki se ga je udeleževalo okoli 130 novinarjev in novinark iz 20 držav. V ekipnem plasmaju (veleslalomu in dva teka slaloma) je zmagala Jugoslavija (Maver, Plešnar, Mušič; čas 9:56,4), druga je Italija (Nicolello, Kuehne, Vesel; čas 10:00,6), tretja Ceškoslova- KOŠARKA MED NAMI Galeb-Bor 73:72 v prijateljskem dvoboju V nedeljo je kolarkarska ekipa Bora odigrala prijateljsko tekmo z ekipo dijaškega doma Galebom. Tekma je bila neuradna. Pred samim začetkom si je bilo pričakovati gladko zmago Bora, na igrišču pa se je pokazalo, da sta si bili ekipi enakovredni. Ta prvi Borov neuspeh pa je samo navidezen, ker sta nastopila za Galeb dva igralca, ki igrata v Borovih vrstah, katera pa prebivata v Dijaškem domu. Prav tema dvema igralcema, Maksu Gergoletu in Viljemu Prinčiču, gre glavna zasluga za nepričakovano zmago ekipe Dijaškega doma. Tekma je bila na precej visoki tehnični ravni, predvsem zaradi izrednega razpoloženja nekaterih i- gralcev. Najboljši igralec tekme je bil brez dvoma Borovec Branko Lakovič, ki je v tehniki daleč presegal vse ostale. Dosegel je kar 37 točk, skoraj izključno z meti od daleč. Zadovoljila sta tudi Košuta in Rudež, medtem ko so bili ostali tokrat precej v senci. Za Galeb je Gergolet odlično igral, tako v obrambi kot s hi« trmii prodori v napadu — in je dosegel 24 točk. Viljem Prinčič je metal v koš samo od daleč in le redko kdaj zgrešil mrežo, tako da je sam dosegel 26 točk! Od ostalih sta zadovoljila še Boris Daneu in Adri-jan Tavčar z nekaterimi hitrimi predori. Tekma je pokazala velike zmožnosti Borove ekipe, a tudi nekatere hibe. Prvič smo opazili, da obrambi večkrat ni uspelo ustavljati hitrih prodorov galebovcev, predvsem zato, ker jim je manjkal v obrambi Gergolet, ki je Igral za Galeb. Ker pa en sam igralec ne more narediti ekipe, to dejstvo le delno opravičuje Borov poraz. Videli smo tudi, da dobrih igralcev res ne manjka in smo zato prepričani, da bodo Borovci veliko dosegli na promocijskem prvenstvu za vstop v C ligo, ki se bo začel ob koncu leta. Hvale vredni pa so igralci Galeba, ker jim je uspelo obrniti tekmo v svojo korist, predvsem zaradi izredne borbenosti. Na koncu tekme so bili vsi zado voljni in sklenili, da se bodo kmalu zopet srečali. POSTAVI GALEB: Gergolet (24), Tavčar A. (7), Bidovec (6), Flego (2), Maurič, Prinčič (26), Daneu (8). BOR: Lakovič (37), Rudež (11) Košuta (12), Zavadlav (4), Švara Petnar (2), Schillani (6), Loi. T—ar je plasiralo 13 držav, ki so se predstavile s popolnimi ekipami. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Rus Preobraženskij, drugi je Nicolello, tretji Maver. Italijanski časnikarji so se uvrstili takole: Kuehne 11. mesto, Vesel 19., Barto-lini 39., Peretti 49,, Calzolari 51. itd. V slalomu je Rus Preobraženskij pokazal, da je kljub svojim 42 letom še vedno najboljši smučar med časnikarji. Njegova tehnika (1953. leta je bil absolutni državni prvak SZ) je pripomogla, da je dohitel in prehitel Nicollla, ki je bil po ve. leslalomu skoraj za dve sekundi pred njim. V slalomu je bil Preobraženskij prvi, Nicolella drugi, Maver tretji, Kuehne in Vesel pa sta zasedla 12. odnosno 17. mesto. Časnikarji so bili včeraj dopoldne na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine v Ljubljani inž. Marjanu Tepini, ogledali so si Postojnsko jamo ter se odpeljali v Portorož, kjer si bodo ogledali turistične naprave ob slovenski obali. Danes zvečer bo na Bledu poslovil, na večerja ter razglasitev zmagovalcev. V četrtek zvečer so češkoslovaški kolegi prikazali film o lanskem svetovnem prvenstvu v Tatranski Lomnici, znani holandski kinooperater Jan Boon pa je prikazal film o vzponu na K 2 ter o avstrijskih smučarskih učiteljih, imenovanih rdečih vragih, iz Kitzbiichla. Z veleslalomov izpod Vitranca se bo danes začelo v Kranjski gori OBVESTILO SZ BOR V nedeljo, 20. t. m. bo pri Banih DEŽELNO PRVENSTVO V KROSIH Zbor tekmovalcev ob 9.15. čarske ekipe alpskih držav; v nedeljo bo tekmovanje v slalomu. ______J mmanje CATANIA Vavassori; Buzzacchera, Puccini; Bicchierai, Lampredi, Fan-tazzi; Fanello (Artico), Artico (Chrlstensen), Petroni, Cella, Pacchin. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guameri, Picchi; Jair, S kvaliteto skoka v daljino ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Prvi skakalec na lestvici ima samo Za pokal «Foemina» prva Chr. Goitschel Mazzola, Domenghini, Suarez, Cappellini. MILAN Barluzzi; Pelagalli, Trebhi; San-tin, Maldini, Schnellinger; Lo detti, Madde, Sormani, Rivera, Amarildo. SPAL Cantagallo (Patregnani); Paset-ti, Bozzao; Bagnoli, Colombo, Bertuccioli; Massei, Carrera, In nocenti, Cappello, Muzzio. BOLOGNA Spalazzi; Furlanis, Micelli; Tumburus, Janich, Turra; Pel rani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Vastola. LAZIO Cei; Zanetti (Dotti), Vitah; Carosi, Magni, Dotti (Gasperl); Mari (Belisari), Sacco, D’Ama-to, Gasperi (Mari), Bartu. CAGLIARI Mattrel; Martiradonna, Visen-tin; Cera, Vescovi, Longo; Nenč, Rizzo, Cappellaro, Greatti Riva VARESE Da Pozzo: Marcolini, Maroso Ossola, Magnaghi, Soldo; Ma-gatti, Gioia, Bonninsegna (Com bin ali Ferrario), Volpato, An-dersson (Bonninsegna). BRESCIA Brotto; Robotti, Fumagalli; Ris-solini, Vasini, Giacomini (Bian-chi); Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Maestri (Manfredini) NAPOLI Bandoni; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Emoli; Cane Juliano, Altafini, Sivori, Posti-glione (Montefuoco). Majda Ankele na 14. mestu ABETONE, 18. — Francozinja Christine Goitschel je zmagala v veleslalomu za 16. pokal Foemina. Proga je bila dolga okrog 2000 m in je imela 52 vratc. Sneg je bil izvrsten in tekmovanje je poteklo v največjem redu brez padcev. Jutri je na vrsti slalom. Jugoslovanki Majda Ankele in Krista Fanedl sta se uvrstili na 14. oziroma na 18. mesto. Vrstni red: 1. Christine Goitschel (Fr.) 1’54”27, 2. Terraillon (Fr.) 1’54”88, 3. Wuillond (Šv.) 1’55”01, 4. Giustina Benetz (It.) 1’55”22, 5. Hildebrand (Šv.) 1’55”93, 6. Adolf (Šv.) 1’56”36, 7. Berthet (Fr.) in Brauer (Nem.) 1’56”89, 9. Cipolla (It.) 1’57”59, 10. Walz (Nemčija) 1’58”23, 11. Strebel (Nem.) 1’58”46, 12. Hintermaier (Nem.) 1’58”61, 14. Majda Ankele (Jug.) 1’59”20, 15. Cuche (Šv.) 1’59”24. Svetovno smučarsko prvenstvo Danes skoki in ženske na 10 km OSLO, 19. — Jutri se bo nadaljevalo svetovno smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah s skoki na srednji skakalnici in s tekmo za ženske na 10 km. Skakalo bo 63 tekmovalcev, tekačic pa bo na startu 36. Favoriti v skokih so: Norvežan Engan, Finca Halonen in Mattila, Rusi, Nemci in morda kakšen Poljak. Dobro se lahko uvrsti tudi Jugoslovan Pečar. Med tekačicami sta favoritinji sovjetski tekmovalki Kolčina in Bojarski, presenetita pa lahko tudi Bolgarka Stojeva in Poljakinja Biegun. Ufi Odložena tekma Borove ženske vrste Prvi nastop Borove ženske šester-ke, ki bi moral biti danes na stadionu Prvi maj proti modenski Ca-bassi, je bil odložen na poznejši čas. Modenska ekipa je namreč zaprosila za odložitev, ker bo lahko tako odigrala v istem dnevu v Gorici in v Trstu dve tekmi in si bo tako močno zmanjšala stroške. Današnji program juniorskega prvenstva V nedeljo 20. t.m. se bo nadaljevalo juniorsko prvenstvo. Na sporedu so naslednje tekme: Ob 9. uri Kras—Libertas; Kras— ENAOLI; Libertas—ENAOLI. ITALIJANSKA ATLETIKA V SEZONI 1965 Je Asta italijanski Matsonf Lep uspeh Gentileja v troskoku ■ Mlajši silijo naprej v metu kladiva rekord mednarodnih krogih skoraj nič. Asta je tudi v disku na tretje® je njegov uspeh zgolj slučaj. najboljše v Evropi. Za Gentilejem tudi v metu diska in svoj rt je velika praznina. Gatti je prestar za več metrov popravil do m-za nove podvige, ustavil pa se je tudi mnogo obetajoči Vecchione. Mladinec Averone, ki je bil v letu 1964 s 15.36 med najboljšimi v Italiji, lani ni uspel niti čez 15 m. Povpreček prvih 20 se je poslabšal sezoni najbolj zanimivi. Od dih sta lažji napredek zabele-tudi Pornaciari in Averone, pre-:ča pa nazadovanje mladega V troskoku se je lani izredno iz- skoraj za nagrado poslali še na uni-verziado v Budimpešto, tu pa je poskrbel skoraj za senzacijo. Tekmovanje je začel s skromnimi skoki med 15 in 15.50 m, zaključil pa z odličnim poletom do 16.31 m, rezultat, ki ga uvršča med letošnje skoraj za 20 cm, 15 m pa je preskočilo le troje atletov, kar je izredno mestu lestvice, pričakuje se P*« bo ta talentiran metalec vsaj v ®* tu diska že v teku letošnje set®" na prvem mestu. Napredovati moral v disku tudi Videmčan ^ meon, ki ima za sedaj rekord m. Asta in Simeon, čeprav na malo. V štirih metih je kvaliteta zabeležila v treh panogah malenkostni napredek, malenkostni padec pa je doživel met krogle, kjer Meconiju leta ne dopuščajo več nekdanjih naporov. Rekorder je še obdržal prvo mesto na lestvici, sicer pa samo s tremi centimetri naskoka nad Sorrentijem, ki je med zadnjo sezono postal zelo stabilen na solidnih znamkah. Sorrenti je vrgel največ 17.70 m, baje pa je v nekaterih neveljavnih metih sunil kroglo tudi čez 18 m. Kar za poldrugi meter je napredoval mladinec Asta, ki je s 16.91 dobesedno izbrisal iz seznama rekorderjev Videmčana Buffona. Prav Videmčan Buffon, ki je toliko obetal, je najbolj popustil in njegov najboljši met 15.70 je celo izjema v seriji slabših metov. Italijanski Randy Matson, to je Flavio Asta, je bil v 1. 1965 odličen ni. rvoott m onucuii, ucpic.v m- * . d mestih še vztrajajo starejši ®18,, bi morala kmalu priti v bližino* DOMAČI NOGOMET II. amaterska liga Jutri, ob 15. uri v Nabrežini PRIMORJE — ALIDAX Prijateljske tekme Jutri ob 15. uri v Kopru ROSANDRA-ZERIAL — KOPER PRIMORSKA IN GORIŠKA V Portorožu in Piranu je v vseh hotelih in zasebnih sobah dovolj prostih postelj. V Bovcu, Tolminu, Kobaridu in v Novi Gorici, pa tudi v ostalih turističnih krajih na Goriškem imajo dovolj prostih postelj v hotelih in drugih prenočninskah obratih. V Idriji ima hotel Nanos 22 prostih postelj, prav tako ima 22 prostih postelj planinski dom Rudar na Vojskem. V Cerknem ima gostilna Lovec 8 prostih postelj: prenočnina N. din 8. Prireditve: V Portorožu bo v hotelu Palače in kavarni Jadran pustno rajanje z zaključnim nagrajevanjem mask; prav tako bo tudi v hotelu Riviera v Portorožu veliko pustno rajanje, maske bodo nagrajene z 1—3-dnevnim bivanjem v hotelu. V hotelu Palače po prireditev 19.2., v kavarni Jadran 19. in 22. februarja, v hotelu Riviera pa 19., 20. in 22. februarja. V Cerknem prireja turistično društvo pustno prireditev pod nazivom «Laufarija», ki je že tradicionalna prireditev v Cerknem. Sodeluje preko 20 živalskih mask. Prireditev bo na pust dne 22. februarja z začetkom ob 16 uri- Tudi v Bovcu, Tolminu, Kobaridu in Novi Gorici ter v ostalih večjih turističnih krajih na Goriškem bodo pustovali v hotelih in ostalih gostiščih. GORENJSKA V Kranjski gori so hoteli in motel do 21. februarja zasedeni, nato imajo dovolj prostora. Dovolj prostih postelj imajo v zasebnih turističnih sobah ,kl so ogrevane. V Podkorenu ima hotel Vitranc 20 prostih postelj in dom v Planici 30 prostih postelj. Hotel špik in gostilna Pri Jožici v Gozdu Martuljku imata 20 prostih postelj. V zasebnih turističnih sobah imajo proste postelje v Ratečah, Podkorenu in Gozdu Martuljku. Na Jesenicah, na Planini i>od Golico ter na črnem vrhu imajo v hotelih in planinskih domovih ter v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih ležišč. Dovolj prostih postelj imajo tudi v zasebnih turističnih sobah v Žirovnici, Hrušici in na Potokih. Na Bledu je hotel Toplice zaseden do 21. februarja, nato ima dovolj prostih postelj. Vsi ostali hoteli ter v zasebnih turističnih sobah imajo dovolj prostih postelj. V Bohinju je v hotelih in zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj, gostom nudijo 15 do 20 odst. popusta, na objavljene cene. Tudi dom na Komni ima dovolj prostih ležišč; tovorna žičnica obratuje. V Radovljici ima-'io prenočninski obrati ter zasebne uristične sobe 20 prostih postelj. V iomu na Krvavcu imajo 50 prostih ežišč. Tudi Dom na Jezerskem ima preko 50 prostih ležišč; prav tako je dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah. Dom Rade Končar v Bašlju ima 20 prostih ležišč. V Kranju imata oba hotela 40 prostih ležišč. Hotel na šmarjetni gori ima 24 prostih ležišč ter hotel Air-port na Brniku 15. V Tržiču je prenočninski obrat restavracije Pošta in restavracije Zelenica zaseden do 15. marca; dovolj prostih postelj pa je v zasebnih turističnih sobah. Nekaj prostih ležišč imajo v Podljubelju ter v novem planinskem domu na Zelenici; prosta ležišča imajo tudi planinska domova na Kofcah in pod Storžičem. Turistična žičnica na Zelenici redno obratuje, prav tako vlečnica. V Škofji Loki ima obnovljeni hotel Krona 24 prostih postelj; v zasebnih turističnih sobah pa je prostih 34 postelj. V Trebiji ima hotel Dom pod Planino 60 prostih postelj, prav tako je dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah v Gorenji vasi, Srednji vasi ter Poljanah. Tudi v Selcah, Železnikih in češnji- ui moram amaiu puia v ,7j. prestarega Consolinijevega reko®: Prav v zadnjih dneh lanske sef ne sta bila dosežena za italijaf^J razmere dva zelo dobra rezultf? le )3, ti starejši Mazzocchi pa 58.5°, v metu kladiva. 20-letni Bernardi ki je bil skozi vse leto najt*® v državi, je zabeležil 59.03, dve 4-J ni-n rvn f)8 If I Pl Starejši metalci Cristin, Sterchf* in tudi Boschini so za obema ®jj dima zaostali za dva metra in več in v 'letošnji sezoni bodo jetno Š6 m cin j posegli po boljših^ stih. Kar se kvalitete tiče, V1,, v Italiji izredno slaba in Bern® ni bo moral opraviti še težko 00 prej ko bo prišel do mednaro®* dostojnih rezultatov okoli 64 m- M V metu kopja se je skoraj f celo sezono bila ostra borba ®.. bivšim svetovnim rekorderjem vorejem in mladim ftodeghi®® Slednji je zabeležil nekaj več z®* v centimetrih pa je bil Lievore malenkost boljši. Kvaliteta metalcev je bila zadovoljiva, s v ’ Ifl sta oba vrgla skoraj 79 m. Ne®*? presenečenje je izreden podvig Dr. O - -J mana. Ta metalec se je PoseD« odlikoval v letu 1962, nato P*J. životaril na več ali manj skro®0: rezultatih. Lani je začel redno. stopati v drugi polovici sezone septembra v Rimu presenetil do®J čo javnost in marsikaterega sv<®j nega «asa» z izrednim metom m. Bivši Tržačan Saitz, ki je 18 1964 zabeležil nad 73 m in od j® rega so, podobno kot od Bufi® . zelo veliko pričakovali, je začel f riero med člani dokaj nezadov®-vo. V državnem merilu sta se % kakor uveljavila še dva metalo* naše dežele. Di Blas (64.38) in F, franzoni, 6. na državnem prvem1 z znamko na 61 metrov. in* ODBOJKARSKA C LIGA Krasova šesterka proti Libertasu ci imajo dovolj prostih ležišč. Do- Tekma bo na stadionu «Prvi n)*!’ volj prostih ležišč imajo tudi v planinskem domu Litostroj na Soriški planini ter v Sorici. Tudi v planinskih domovih n Labinu kinuzaoin skih domovih na Lubniku in na Starem vrhu je dovolj prostih ležišč. Cesta na Javorje za pristop na Stari vrh je prevozna, prav tako cesta do Breznice za pristop na Lubnik. Prireditve: TVD Partizan na Jesenicah prireja v soboto 19. februarja in v torek 22. februarja pustovanje v vseh prostorih doma. Pustovanje bo tudi v obeh hotelih na Jesenicah ter v Domu pod Golico. V Kranjski gori bodo 19. in 20. februarja tradicionalne mednarodne smučarske tekme v alpskih disciplinah FIS za pokal Vitranc. Pustovali bodo tudi v Bohinju v vseh gostinskih obratih. Prav tako na Bledu, v Kranju in v Tržiču. V gostišču Mlino na Bledu bo v sredo 23. februarja «Slanikova poje-dina». Na Ljubelju bodo 19. februarja pustovali v obnovljeni restavraciji Ljubelj. V nedeljo 20. februarja pa bo na Zelenici republiško pionirsko prvenstvo v veleslalomu. 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X X 1 2 1 X 2 X 1 X 1 X v nedeljo ob 9. uri Prejšnjo nedeljo je steklo karsko prvenstvo C lige in v 0 . ritveni tekmi je Kras iz zg< občine zablestel in zabeležil nad Torriano. Sedaj pa čakam« daljnjega razpleta in tekem, & bodo pokazale na realno moč venske šesterke. ^ V drugem kolu se bo KraS£ meril z ekipo tržaškega Libed ki je na papirju najmočnejše štvo te skupine in bi moralo __,_________—________1!! _ ..-.orni ® Ud *t( v fle t St: ♦ polagati po mili volji z vsemi -, štvi C lige. Vedeti moramo na®®, da so Libertasovi odbojkarji ^ stopali pred dvema letoma v bojkarski B ligi in imajo zat0 volj izkušenj ter tehničnih močkov, da strejo odpor sle0 ^ šesterke. Kljub tej ugotovit^ ^ ne smemo biti taki pesimisti« tudi Krasova vrsta zna pošten0 igrati in je že marsikatere!®)^ sprotniku prekrižala račune. * $ jih ne bi tudi Libertasu? nemogoč tak exploit mlade s'° .jj-ske ekipe, pa vendar smo preP ,.r rikaza'* brez borbe. Ce bodo priKa*«-^ gonizem, zagrizenost v igri in. gomzem, zagrizenost v igri j, svoje tehnične finese, ni izklj®^ da jim uspe zmesti nasprotni* ( nedeV tekme s prijetnim presenečeni ideje in da se vrnejo z kme s prijetnim preši------ h To pa so le besede v oblak® resnično sliko nam bo Pr^m st*° - tekma sama, ki bo jutri na ). nu «Prvl maj» s pričetkom 0 ^ uri. Poseben poziv velja •-! . ljem odbojke, da si tekmo jo in spodbudijo mlado vrsto. OOOOOOOIMMHDOOOOOOOOO^ JCčV v k* § v s* *•* CECILIJ URBAN; ZGODBA O VIKU V V A ¥ 30«» ki je bil starejši jezuit in je sleherno nedeljo pridigal s niče cerkve sv. Avguština. Sleherno nedeljo je po ma®1 enajstih do dvanajstih sprejemal doma slehernega, ki s® hotel pogovoriti z njim o vprašanjih, nastalih v zvezi s pr1 ic# pa tudi o drugih vprašanjih. S pridigo v cerkvi sv. Avguština pa se je tudi konfed uradna dejavnost spoštovanega patra, ker je bil jezuitski . za časa Vikovega otroštva v Avstriji še prepovedan. Ur* ^ Zato pa je patru Volbartu, kot tudi drugim redovnim br01.^, preostalo še mnogo možnosti za drugo dejavnost, neuf0^ ki seveda tudi ni ostala skrivnost za gosposke oblasti tef a za iinajbolj krščanskega monarha v Evropi«, starega P.r $ Jožefa, cesarja «cunjastega» imperija, katerega pretežni« ^ njarski del je bil slovanski, najmanjša krpa med njim P bila Slovenija. Dežela, v resnici niti prava dežela ne, temveč tako, * katoliške cerkve. Narod, ki je bil zvest nebeškemu in fJil nekaj ljudi, je bila v splošnem tiha, pokorna in zvesta skemu prestolu. Poslušna čreda, če ne štejemo manjših ‘‘ e|v v preteklosti, med katerimi je bil Gubčev upor največji s j( Toda zločinu je sledila kazen, potem pa kesanje... Nar postal tih, pomirjen. \ei° In vendar ni nihče vedel, kaj se skriva v globini nJ ->#■ Pater Volbart Viko je že toliko odrastel, ko spoznajo otroci, za katere se odpro gimnazijska vrata šele po predložitvi «potrdila o uboštvu in neoporečnosti staršev«, ki ga prejmejo za brez- duše. Devetnajsto stoletje je minilo, dvajseto stoletje Kaj prinaša cesarstvu? Kakšni življenjski viharji čakaj0' fjr gove, precej ponošene cunje? Saj bi moral biti kmalu v 0 men tu potrjen že nekaj let zapored odloženi novi Zjjt y>' volitvah, po sprejetju tega zakona pa bi sledile splošne v° (Nadaljevanje sl^ a UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 6. n. TELEFON 93-808 in 94-838 - M« P«--« O«™, , ^JniTo in^-Slurih^jer^O 'SltTfSmLS^S - Poštni te^^^ ' etrif7nn°°i. JEfračTprt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603.86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca;: trgovsld,150, finiinčno-upravnl 250 <®nrtaice 150 “rH ~ og,asl 40 Ur besbda- - °«lasl > SFRjl^ADIT^DžS,' Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207,.t^^^rlPu^rJ,”0fn,Ilb^ L^m^faajto Italija "pri sSocieTk'P^bbllcltk' Italiana«. - Odgovorni uredniki STANISLAV BENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. goriške pokrajina aa