LETO 8 V.
LJUBLJANA, 20. MARCA 1020.
STE¥. 1£.
InASIOČMINA-ZA-JVGOSLA-
ViJO*ČETRTLETNO*DlN*!5*
celoletno'MN‘6o/zA’
inozeMstvo-ie-dodati
PO|TH1NO/OOLA1S-PO CBHIKV/ POSAMEZNA
številka- po ■ mH' rs©/
POŠT. ČEK. RTIČ. 13.188
VftEDNliTVO IN VPRAVA V V^ITEL)$KI TISKARNI/
ROKOPIS! • SE NE VRA-
vCAlO/ANONlMNl-DO-
'PI$8 • SE • NE ■ PRfiOBČV -
IE-jo/poStnsna PLAČANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90ž5.
fcorasK^srirsa
Mifjenec ing. Pauerja — hujskač za napad v Trbovljah 1. VI. 1924.
Blatenje Orjune po trboveljskih dogodkih. - Orjuna garda T. P. D. - Moik T. P. D. po trboveljski tragediji. -- Staudegger, zaupnik g. ravn. Pauerja, hujska! na napad Orjunašev pred 1. Vi. 1924. - »Nahujskaj komunistično ,Vesno‘, da bo naskočila prapor Orjune in ga raztrgala!"
. Izpolnjujejo se naše napovedi! Zamegleno ozadie trboveljskih dogodkov se vedno boli razčiščuje. Konture, ki so bile doslei spretno zamaskirane po delu neznanih tajnih sil stopajo vedno iasneiše v ospredie. Kulise in zavese nadaio. Pojavljajo se že prvi znanilci vsemogočne Pravice in Resnice, ki neusmiljeno rušita skonblninaiio hipoteze. a najavljata povsem preprosto, a resnično dejansko stanie.
Silen iu uničujoč le bi! vihar, ki sc ie dvignil po trboveljski tragediji v Dravični dolini šentflorjanski. Zdelo se ie v tistih burnih časih, da bo za hio omahnila Deščica preostalih borcev, ki ie odnesla iz zahrbtnega napada okrvavljene in zmagoslavne oriunaške prapore.
Sai so se dvignili vsi mežnarji, dacarji in narodni voditelji ter izrekli v onih temnih dneh svoi zlo-nošni anathema nad borim našim čolničem. Brezprimerna ie bila tedaj njih sveta ieza in brezmerna množina njihovega obrekovanja, s katerim so tedaj skušali oblatiti bariake trboveljskih borcev do zadnje pedi sulične konice.
Najtežja in naizlobneiša oa !e bila zlonamerna in laži prepolna neresnica: »da smo Orfunaši snar-šlrali v Trbovlje no nalogu in v dobro tlačiteliici rudarjev T. P. D. i« da ie imela Oriuna tedaj namen razbiti enotno proletarsko fronto.« V potrdilo te neresnice so si izmisliji tudi plačilno akcijo, ki nai bi io iz-
vedla T. P. D. preko cele vrste bank v blagajne Orjune.
Pekla so nas tedaj vsa tista nešteta nodla obrekovanja, ki so bila od prvega do zadnega gladko izmišljena * in pobalinsko iznesena. Najtežje na smo občutili neresnico zgoraj omenjenega lažni! vega tolmačenja našega nohoda v Trbovlje, katerega smo morali citati tako v ' ateističnih predalih komunističnih listov, kakor v bogudooadliivem »Slovencu«, čutili pa smo. da smo napram temu zadirkovaniu nemočni, posebno, ker ie T. P. D., ki bi lahko z eno besedo ovrgla vse te izmišljotine. uporno molčala. V svoii ore-veienosti so njeni gospodje oač dobro vedeli, da so si s tem koristili zaledno dvakrat. Prvič je bilo z lansiranjem tovrstnih govoric ustvarjeno najstrožip voino stanie med trboveljskimi trpini in Orjuno, ki ie v drugo povzročilo tci toliko dela. da te morala vsaj za len čas »opustiti svnio ofenzivo nanram T. P. D., ki io ie tedai pričela s tolikim uspehom voditi. Gospodje pa so dobro prevdarili. da jim zamore sicer ta sistematična akcija Orjune v doglednem času izdatno škodovati. .
Orjuna ie k vsemu temu molčala v neomajni veri, da bo nastopil .šc tudi zanjo hip. ko bodo zn vedno osramočeni nfeni klevetniki, ki so jo dolžili tako brežčastnega in podlega dela. kakor bi bilo sokluerstvo in epričnišivo tujim ter pritepenini
Dr. J. D.:t
Epilog k trbovelfski žaloigri.
Brezpravna raža v revirjih T. P, D. rila. — Posmehovanje T. P. D. — Odziv naše Javnosti na »očetje 1.
divjanju T. P. D.
Človeka, ki gre danes skozi trboveljsko dolino, se poloti težka depresija. Neka moreča tišina vlada nad to kotlino in človek sam nc ve, čemu da ono nevidno prekletstvo s tako nepremagljivo silo teži na njegovi duši. Srečuješ ljudi, — ne —, do včeraj so bili še ljudje, danes so v očeh D D- D- in različnih ministerijalnili delegacij samo še brezpravna raja, trgovska roba, stoka — in gledaš njihove brezizrazne oči. — Nikake jeze, nikakega preklinjanja r eč, njihovi vsled obupne skrbi nad temno bodočnostjo razbičani živci ne morejo več reagirati. Uvidevajo, da so prodani in uničeni; danes bi jim T. P. D. morda lahko strojila jermenje >z njihovih hrbtov in Bogvc, če bi reagirali. Vse ono, kar so upali, jih p '*Spustil° in grdo ogoljufalo in T.
’	‘l”1? za„ te bedneže nikakih
presenečenj vefi na razpolago. V teh dneh je izginila iz njih src vsaka vera v dobro, lepo, pošteno in plemenito ... Žalostna in pretresljiva slika naroda, ki nam propada v Trbovljah.
Strašne in grde so krivice, ki jih je t. p p doprinesla našemu naro-
kot't ki dli še d°Pr‘Iia^a- Ilu^a .krivice, pa so ošabnost, najt h iiašenm Smehovan5c’ ki Ka nak,a" so n idie rV2a, 0du tlan za dnenl’ K° č . <••!» kV. cr.Stot‘ne noših ljudi, smo svari h. Ko so ptuUe nove s Večje
hekatombe žrtev smo stisniH tj m apeliran na Narod, in ko je spregovoril Narod svojo mogočno in odločno besedo, je T. P. D. temu narodu v posmeh vrgla v bedo nove stotine naših ljudi in njim na čelu njej najbolj zasovražene — nacijoita-liste. In v tistih dneh se je zgodilo,
da ie eden zmed oblastnežev na Aleksandrovi cesti nekemu naših ljudi, ki je interveniral in prosil za ti-'
— Popolna depresija. - Naša sva-T. P. D. ite popusti »iti za las. — P. D. — Postopanje strank napram
— Mera ie polna.
boveljske reducirancc izjavil:	»Mi
ne popustimo ničesar, že iz principi-jelnega stališča, ker smo sprejeli boj na celi črti.«
Kakšne so te besede s katerimi govori T. P. D? Kakšen boj je sprejela? S svojimi bednimi rudarji, ki jih je neusmiljeno vrgla v nesrečo in
ki so v svoii bedi »ostali tako ma-lodušni, da še komaj upajo prositi za svoj greh, ki obstoji edino v teni, da njihovo izmozgano telo neizprosno zahteva košček kruha? Ali pa je sprejela boj z narodom, ki ga teži in bdi nesreča njegovih sinov in k< ie radi tega nastopil v obrambo človeških pravic Svoiih državljanov? Kako ie mogoče, da si una T. P. D. izustiti tako nesramnost brez strahu »red kaznijo? —
V	teh težkih in prokletih tednih sta se narod in pretežna večina naše javnosti zgenila 111 spregovorila svo^ jo besedo, vendar žalibog ne dovolj. Zdi sc, da se je marsikak časopis in inarsikaka grupa ljudi pomudil pri trboveljskem problemu pač samo radi tega, ker se preko lega važnega vprašanja ni moglo iti in predvsem, »ut aliquid fecisse videatur« —, da bi se zdelo-, kakor da tudi oni prisojajo temu vprašanju ono važnost,, ki mu gre. Zalibog pa smo se zmotili i mi., jugoslovenski nacionalisti, ki smo z upanjem in veseljem pričakovali, da bodo tudi te grupe — enako kot mi — napravili iz nečloveškega čina T. P. D. vprašanje prvega reda, preko katerega Narod ne sme iti, dokler ni rešen njemu v prid in so se varali predvsem tudi naši ubogi reducirati-ci v Trbovljah in sosednjih revirjih, ki so bili v teh težkih dneh tako hvaležni za vsako bratsko jp tolažilno besedo. Trboveljsko vprašanje se je v časopisih nekaterih političnih
gospodarjem neizprosne sovražnice našega naroda — T. P. D.
In sedai ie napočil ta hio!
Na zadnji zabavi Oriune Trbovlje. ki se ie vršila dne 30. januarja t. 1. ie vstal med Orjunaši br. Stanko Kolenc, invalid in trafikant proti
Staudeggeriu.
miUencu eosooda ravnatelja in nosi-telfa reda sv. Save lil. stanuje inž. Pauerja. Iz historiiata odnošaiev med niim in g. direktorjem naj navedemo samo nar dejstev.
Znano je. kako težko ic napredovati pri T. P. D. in da Jugoslove-netn doslei n: bila sreča mila v tem oziru. Staudeggeriu na ie sijalo milejše sobice. Stal ie že kot orožn’k službujoč v Trbovljah zelo tesno na strani gospoda ravnatelja inž. Pauerja. Pozneje na ie sploh izpregel državno službo in vstopil k rudnku. kot hišnik. Njegovo hišnikovanie Da ie bilo zlasti lahko opazovati po vseli delavskih shodih, katerih se ie skoro vedno udeleževal. Namene, ki so ga vodili nanje, ni baš težko uganiti. Možak ie hotel vstopiti tudi v Or.iuno. ki se ga ic na kot neprijetnega gosta takoj odločno ubranila in mu odrekla sprejem v svoje, vrste. Radi te;m sc ie pritožil na ljubljanski oblastni odbor Oriune. ko na tudi ta ni smatral Staudeg-
eeria vrednim nositi znak iugoslo-veuskih nacionalistov, ie obetal celo vložiti priziv na Sam Direktorji.
Avanziral Pa ie 7 amerikansko
brzino. Jedva sc ic bil uživel v vlo-
go hišnika, žc ie napredoval do višjega »oduradnika z mestom v glavni pisarni. Njegova delazmbž-nost in zasluge pa s tem še niso bile dovolj nagrajene. Dviganje na lestvici napredovanj še ni bilo končano! Postal ie namreč kmalu opravlialec uradniških poslov in to z najmanjšo kvalifikacijo.
Česar ne doseže delavni in marljivi poduradnik —* Slovenec pri T. P. D. po tridesetletni službi, to je bil dosegel ta vplivni ljubljenec malega direktorja v dobrih petih letiJi...
In temu Staudeggeriu ie omenjeni Kolenc vpričo javnosti in v lavnem iokahi očital-
Da ga ie nagovarjal »red trboveljskimi dogodki. da nai gre člane
V	e s n e — tedai organizacije komunistične o m 1 a -d i n e nagovarjat in hujskat. da bi naskočili prapor Orjune i 11 ga raztrgali.
Staudegger ie zbog te težke ob-doižHve vložil tožbo proti bratu Kolencu. Dne 27. februaria se ie vršila razprava v Laškem, na kateri ie nastopil br. Kolenc dokaz restTce, ki Se mu ie na nodla«i »aoriSeženih prič popolnoma posrečil, tako da ie Staudegger izgubil tožbo.
Prvotno ic vložil g. Staudegger »roii tci oprostitvi brata Kolenca priziv, kar ie tudi oznanjal vsakomur. kdor ga ie hotel poslušati. Sedaj »a sp ie premislil in umaknil
priziv, vsled česar te turi« odpadla glavna obravnava, ki bi s,, imela vršiti 13. marca v Laškem.
Tako golih dejstev. Iz njih ne bomo izvajali logičnih posledic, ki so strašne 7 a gotove gospode. Razumeti in predvidevati iih more vsakdo sam! Čudimo se le še državnemu pravdništvu. da še ni prijelo g. Staudcggorin in ga poklicalo na odgovor radi tega hujskanja. Gotovo zasluži tudi vsaj tako nagrado. kot so io bili deležni komunistični agitatorji, ki so na podlagi dosedanjih že znanih deistev roko v roki 7. eksponenti in res plačanimi onričniki tuieca kapitala hujskali za napad na nič hudega sluteče Or-iunaše. Ne vemo. kako bo sprejela ta deistva naša iavnost. za nas pa so popolno /adoščenie ker ie 7 niim padlo vse blato nametano na našo čast na zlobne glave onih. ki so nas hoteli z blatom »dušiti! So nam pa tudi dovoli odločen migliai. da moramo nri našem poštenem in odkritem boju računati na vse eventual-nosti!
Prepričani na nai bodo zakulisni konspiratorii. da smo mihovo delo dobro izoreeledal! in da s« iim neizprosne zanke, ki iih plete okoli
nUlt Oriiuia veduti Puli zauietatu
okoli zatolstenih vratov. Staudegger ie pričetek! Vsi ostali m še slede! Vsak ob svojem času. Tri črne g o us i 1 e k 11 č c i o k o s v e 15 sredi Liublianskega 00-I i a. Njih klic bo uslišan na levo in desno!	A. V.
strank obravnavalo na način, kakor se obravnavajo kakcršnakoli politična vprašanja. Najprvo par tednov brezplodnega čakanja iu opazovanja, nato par indiferentnih člankov, apel na delegacijo iz ministrstva, objava sklepov tc delegacije, jeremijade
—	in na to konec. Trboveljsko vprašanje je za nje rešeno ...
Zdi se, da naša javnost pod temi vplivi 111 storila onega, kar bi bila morala storiti. 1. P. D, je to najprej opazila in odtod njena podvojena predrznost in nadutost. In vendar, ali smo prišli že tako daleč, da sc bo T. P. D. — neko nemško — židovsko podjetje — ponašala, da je zmagala nad voljo celega naroda. Ali je kaj takega 'mogoče že sedaj, komaj Par let po osvobojcnju, ko se niti niso zacelile one rane, ki so jih židovski kapitalisti — in med njimi v prvi vrsti T. P. D. — zasekali našemu narodu za svetovne, vojne? Ali naš živelj v Trbovljah in okolici, v za-jednici tega velikega Naroda in mogočne nacionalne Države res nima drugega cilja, kakor da bo veke suženj abotnemu tujcu in da bo večen predmet njegovih orgij? —
Kdor misli danes reševati narod s Pisanimi socijahiimi programi in ne s srcem, ta je na napačnem potu in ne bo dosegel tega naroda nikdar v njegovih čustvih. Kdor ni tako sprejemljiv za utripe narodove duše, da bi se z »jo radoval v veselju In z njo lugoval in trpel v nesreči —- ta seveda ne bo nikdar razumel naroda v njegovih stremljenjih in težnjah. Ce pa je kdo pri reševanju soeijaliiih problemov, in pri odpravi socijalnili krivic celo vezan od nasprotujočih si političnih in gospodarskih interesov. pa stori narodu veliko dobroto, če ga pusti v njegovi žalosti in trpljenju vsaj pri mjru...
Vse politične stranke, zastopane na skupnem sestanku dne 7. 3. 1926 v Trbovljah, so prevzele prostovoljno pa častno nalogo, da bodo od strank potom svojih centralnih vodstev zahtevale izvršitev vseh sklepov, ki so bili sprejeti na tein sestanku. Zavezale so sc, da bodo potom svojega časopSia vzdrževale zvezo
med ostalim narodom in našimi nesrečnimi trboveljskimi rojaki, da bodo s skopnim nastopom vseli sloven-skiSa poslancev v Beogradu jasno in odločno dokumentirale volte celega naroda v trboveljskem vprašanju in da bodo potem časopisja apeliraie na cel narod, da priskoči z nujnimi zbirkami »a pomoč v svrho blažitve trpljenja in bede reducirancev. Dočim je Orjuna, ki šteje med svojimi člani pač najmanj premožne državljane s takimi zbirkami — ki pa so seveda le kaplja v morje — že začela, je vse drugo ostalo glas vpijočega v puščavi, Ni sp zgodilo, da bi vsaj enkrat po dolgih 8 letih slovenski poslanci izrekli eno in isto odločilno besedo, ki bi bila odločilna in mogočna radi tega, ker bi bila izgovorjena skupno in iz skupne duše. In naša javnost še dosedaj ni pomislila, da našim trpinom v Trbovljah in industrijskih revirjih ni pomagam) s par prigoduost-nimi članki, ampak da njihovi bedni otročički neizprosno zahtevajo kruha.
T. P. D. se zaveda, da je danes beseda g. Heinricha iu g. Škubeca mogočnejša kot beseda vseh 25 slovenskih poslancev. Znamenje našega časa pa je, da narod mirno in skoro-da indiferentno gleda, kako mu padajo in giuevajo rodni otroci. Razumemo sicer, da je po tolikih bridkih razočaranjih, ki jih je doživel v svoji »nacijonahii« državi, v svojem poštenju otopel, verujemo pa tudi, da skriva ta narod v sebi silne moči, ki so v stanu, da zmeljejo v prah stotine takih nestvorov, kakor je T. P.
D. Toda, če že narod brezbrižno gleda proiiitacioiiahiG in nepošteno delo nekaterih svojih »voditeljev« — ali smo že res tako daleč, da bo smel zadnji nemški in židovski krivonosec komandirati s tem narodom in prezirati ter zasmehovati njegovo voljo? Skrajni čas je, da naš narod glede trpinčenin v trboveljski dolini izrazi sp'1	išno	in s povdar-
kpp	ajo	voljo, da se
hc	P. D. na Aleks	io-te . gospode
iz	eljstva iti iz
Dm.	j minilo ve-
selje se postavljati v pozo smešnih Napoleonov.
Kajti vedimo, da .smo vsi poklicani, da sodelujemo pri lepem iu veličastnem delu nacijonalne samozavesti in državljanskega ponosa našega naroda. Tega cilja pa nc bomo dosegli z lepimi frazami, ampak samo, če bomo z vsemi silami ščitili zadnjega člana lega naroda in če mu bomo v njegovi nesreči priskočili na pomoč, vsi brez izjeme, ki smo otroci iste iugoslovenske krvi in rase. -Kajti plemenitost redi vero v poštenje, vera v poštenje rodi vero v čio-večanstvo in bratstvo in vera v bratstvo rodi ono veliko vero in zaupanje v mogočnost, veličino in socijil-no pravičnost Države, katere prvi poborniki smo in moramo biti mi, iugoslovenski nacionalisti.
V dnevih tuge in gnjeva, ko T. P. D. že računa da je boj dokončan .v
nieit prid. vsi na okun v reštev nittih trboveljskih državljanov! Z mogočno besedo, trdno in neizprosno voljo ter plemenito gesto pokažimo, da naš nacijonalizem ni samo plitva fraza, ampak da ima svojo globoko in mogočno korenino v bratski lju-bavi dp vseh, ki so nam bratje po govorici in krvi. I11 zbirajmo za nje kruha, da omogočimo življenje njim in njihovim družinam, ter predvsem otrokom, da jim že v prvi mladosti ne bo po krivdi T. P. D. iztrgano iz njih src najplemenitejše čustvo, ki se imenuje — ljubezen do rodne grude in da se ne naseli na njeno mesto po krivdi 'T, P. D. in nas vseh nesrečno brezdomovinstvo.
V upravnem svetu T. P. D. sede ludi člani našega mjroda, pristaši nekaterih političnih strank. Ves narod apelira na nje, zadnjič, da vsaj ob 12. uri izprcgovorc odrešilno besedo. Kajti sicer jih ne bedo sodile samo politične stranke, ampak ves narod. In ta sodba ne bo mila. Nai si zapomnijo ti gospodje, predvsem pa *• P. D.: Nihče še ni ostal nekaznovan, ki si je kdaj drznil tako bičati la nared iu zasramovati njegovo voljo, kakor dela v teh tednih T. P. D. Le je žc hotela -- kakor kažejo izjave njenih predstaviteljev — spre-
jeti boj s celim narodom, nai se zaveda, da bo v tem boju obležala ona na bojišču s polomljenimi udi.
Trboveljski premogokopni družbi v informacijo, nesrečnim reduciran-cem pa v tolažbo izjavljamo ponovno: Naš narod ni kakšna ministrska
delegacija, ki bi se zadovoljeval z izjavami T. P. D. ter se na ugotovitve te delegacije ne ozira. Ta narod mora in tudi bo izrekel ono besedo, ki mora v tej obupni borbi biti končno izrečena. To zahteva ponos in dostojanstvo tega naroda in nas vseh.
«11
mm
(Nadaljevanje.)
Prosim vljudno, ali Vi goso. ravnatelj molč'te na moie stvarne dokaze v listu Oriuna št. 11. in 12.. v
katerih Vam javno odkrivam od Vas prizadejane mi krivice, kakor tildi žaljenje čuta iugoslovenske nacije. z namenom, da preide to v pozabljenje? Ako g. ravnateli te krivice mirno in molče priznavate, ie Vaša človeška dolžnost in moia vljudna zahteva, da lih loialno oo-pravite. Dokler to ni popravljeno, obiasnieval bom te krivice toliko časa. da v javnosti ne bodo nikoli pozabljene.
lVToje nacionalno delo na bo še vztrajnejše, ker vidim Vašo bojazen pred resnico. Cital sem nekoč, da so celo boliševiki vprašali admirala Kolščaka pred usmrtitvijo po njegovih željah.
Vi k. ravnateli oa pred moV> in drugih Oriunašev maščevalno re-dukciin niste vršili nlkake disciplinarne nreiskave. da bi se prepričali r, naši krivdi ali nekrivd?. Niste mm da!; te možnosti Se pred krivico branimo. Kako se opravičuje tako postopanje v očeh cele javnosti?
G. ravnateli! Da .podkrepim še boli dokaza o Vaši nenaklonjenosti proti naciii naše države, ki dokazuje možnost Vašega že daljšega maščevanja proti sedai kruto odpuščenim Orjunašem, navajam sledeče :
Izdali ste c. ravnateli še pred !. iuu.iem *924 pismeni razdaš, »da bodete vsakega. ki bi v službi ali izven službe zaereš'1 ali bil kaznovan radi niiančevania razgrajanja ali iavneca nasilstva. takoi od dela odpustili in ca ood nobenim pogojem več sprejeli. Vse nrošnie bodo brezuspešne.« Izvaialo se ie to
iluaMnu. le \ uai ukinili le bllii 1
lema. Unče Krassnig ie vpeljal med tem časom piiaučevaniV v pisarno. Še! sem namreč 27. iuniia 1924 med službo no službenih opravilih mimo hiše v RetH! št. 48. Tukaj ic pričel kričati na mene neki Frankovič. katerega še poznal nisem, »auf Oriu-na. pfui Orjuna« ter me hotel celo dejanski napasti.
Frankovič ic bil radi tega pri rudniku sicer zaslišan. Priznal je. da ni imel k temu izpadu nobenega povoda, bil na ni od Vas g. ravnateli tihi po Vašem zeorai omenjenem strogem razglasu niti v smislu službenih predpisov nič kaznovan. Nekaj mesecev nato sem se o stvari informiral in doznal da sc ga namerava s Dar dinar?! kaznovali. Znano mi ie. da se ie po revirjih že za manjše prestopke v službi ljudi odpuščalo. Frankovič. kateri je bi! poznan kot delom rzaež. nemoralnega vetlenia. in imel celo dolge prste, ie našel pri Vas g. ravnateli izjemno zaščito. Usoda pa se'ie sama maščevala. Rojaki v R. št. 48 spodaj. v katerih bije pošteno slovensko srce, so prišli Frankoviču na sled tatvine z živili med tovariši, napravili so z njim kratek, a temeljit' cbračun. katerega je sam priznal in jo brez pota do orožniške postaje, odkuril po bližnjici na vlak. kateri ga še ni nazai pripeljal.
. Je še drugi slučai. ki kaže jasno dvojno mero pravice ori T. P. D., in- sicer:	Koncem	meseca	aprila
1924 je interveniral Jugoslovenski nacionalist Batič, ori g. ravnatelju v cementarni v Trbovljah — kateri slučai stoji v indeksu Oriune zabeležen na prvem mestu — radi krivic. katere so sp, godile tamkai našim državljanom.
Centralno ravnateljstvo T. P. D. te'izdalo med drugim potom okrožnice g. Batiču zato sledeči »strogi ukor«:
»V interesu vzdrževanja discipline ie nemogoče troeti slično delovanje naših nastavliencev in tako agitaciio na P ram soaastav-1 i e ii c e m tuie narodnosti. Družba ie radi nomanjkanta tuzemskih strokovnjakov primorana za-nosiievati inozemske strokovnjake in bo pod p o g o i e m. da isti vedejo loialno naoram naši državi in narodnosti. tudi inozemske nastavi je nce vzeta odločno v zaščito ‘n ne bode trpela od lastnih uslužbencev nobene agitacije.
G, Batiču s« izreče izjemoma samo strog ukor. Povdar-amo pa. da bi bili pri vsakem bodočem slučaju primorani nalstrožie oostonati proti vsakemu, ki bi kršil disciplino in ioialiteto napram drugim nastav-liencem družbe.«
Slednji odstavek velia brez-dvomno tako tuzemskim, kalcor tujerodnim nastavliencem. Donesli smo že številne dokaze, kako so kršili že pred letom in kršijo še danes v visoki meri tujerodni nastav-lienci napram nam domačinom, delavstvu. nameščencem, zlasti pa iu-goslovcnskim - nacionalistom disciplino in lojalnost brez strogih ukorov in brez disciplinarne preiskave, po kateri kliče vsak dan T. P. D. že ioli težkih krivic in žalitev našega naroda. — čemu se bo« uvesti T. P. D. disciplinarno preiskavo, ako se ii očitaio nekorektnosti?
Ako ie T. P. D. oravična. ne ščiti in ne favorizira samo inozemcev. uai to sedai dokaže in svoj oster odlok v nlegovem pravem smislu nepristransko širokogrudno in humano oroti vsem. ki so krivi zadnjih žalostnih razmer v nten h revirjih čhnpreie izvede. — N. or. maščevalen akt g. inž. Krassniga in podobno proti nacionalistom.
Ni še dokazano, da li ie bil paznik Žnideršič do 25. službenih let h prostovoljno ali pravilno odpuščen. — Čudno ie bilo tudi slišati, ko je g. Kcbilka dejansko osuval starega marljivega paznika. Podobnih tragičnih slučajev bi lahko našteti c »le kolone. — Ni se čuditi, če si mora iskati domačin Wl tej dvoini meri samopomoči, kar pa ie tembolj žalostno in kliče m remeduri teh afri-kanskih razmer. — Ni čudno, da je razžaljeni narod v Ru»Hi šel v revolucijo. Ni se čuditi, če ie po krivdi liudsklh izkoriščevalcev nastal komunizem in socializem. Videl sem namreč v kongresni Poljski, ko ie ošabni graščak imel 30 psov. katerim se. .ie pokladalo dnevno 30 kg mesa. — Imel pa je več Sto sužnjih littdi-robotnikov, kateri so jedli barszcz (močnik) in se slabosti opotekali.
Drugi manjši graščak, -posedal ie meti osmimi veliki ©koUškimi vasmi vse gozdove sam v približnem izmeru 1200 poljskih Morgow. Vaščani so smeli pobirati po teh gozdovih le odpadle vejice, »olšubova-li so grofu po sužnjem običaiu roko in odslužili to dobroto še s trdim delom. Ker ta kurjava v trdi zimi tem siromakom ni zadostovala, zbi rali so po oašnikih še posušeno blato živine ki kuhali svofo borno hrano ori tem smradu. Proč s temi* ki so oravi krivci komunizma!
Naše geslo bodi: Kdor dela. naj pošteno živi, oroč s tlačanstvom in krivicami! .lugosloveni! Zavedajmo se svoiih pravic in dolžnosti v lastni domovini, zato vsi na skupno delo za Naciio!
Franio Purkart.
predsednik mestne Orjtme Trbovlje.
strska komisija, katera ie ugotovila. da so redukcije upravičene in da za nameščence, kakor za rudariš v naši državi mi posla iz tega bo T. P. D. dovolj jasno razvidno, da brez dela ni iela in da bodo morali ti reduciranci. hočeš — nočeš, s trebuhom za kruhom čez granico v tuie države. — Kako velik ie razloček sedai med reduciranimi tuie-rodci in našimi državljani ter opravičenimi odpravninami in odškodninami sledi:	Tujerodci	so	dobili
odpravnino in odškodnino, da celo vožnjo in povrhu tega imaio tudi vse pravice in ugodnosti v svoji državi. Kako se bo godilo našim re-dticirancem onkraj granic. ki morajo iti iz svoje v tuio državo, je družbi gotovo znano. Kdo ie potem upravičen dvigniti odpravnino in odškodnino? Ali tisti, ki se preseli iz tuje hiše v svojo hišo. ali oni. kateremu tuja država ne bo nudila nič? — Mislimo, da bo družbi to dovoli jasno.
Inž. ROGLIC STANISLAV:
Državna in narodna samozavest.
Gospodarska, politična in. kulturna samozavest nas Slovencev ie razmeroma še na orecei nizki stopinji. Čeravno smo dali ime samostojni. iugoslovenski državni tvorbi, ki se zove kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev in čeravno se mnogim Slovencem ne more očitati nevolje. vendar nam resnična zgodovina bližnje preteklosti iasno pove. da srno osobito na gospodarskem polju preče i šibki. Veleposestva in industrija so skoroda izključno v rokah tujcev, ki niso našega rodu. Kar pa ie takih posestev in podietii v rokah našincev. stoje v pretežni večini pod vplivom tujerodnih elementov.
Ako vzamemo večja podjetja in posestva iz Slovenije ter sešteje- i mo vse ljudi, ki so samo prvostopno odvisni od posestnikov odnosno voditeliev teh podjetij, pridemo do zaključka, da ie ca. 200.000 ljudi iz Slovenije v tuii odvisnosti. Ta mno žica ljudi pač po večini Iz svojih sebičnih stališč ne priznava javno, radevolie suverenost naše narodne države. Boj za vsakdanji kruhek žene množico v anacionalne to ie tudi antidržavne tabore, v katerih se čuti za vsak slučai boli varno. Tujerodni vodilni elementi pa izrabljajo nairafiniraneiše trike, da vzdrže zmedo v množici in podpirajo eden druzega na najrazličnejše kapitalistične načine, da koristijo sebi iti svojim narodom, ki so več ali mani prikriti sovražniki našega t\a.cfi>. ii.taosJ.qvenska države.
Da ie vsemu temu tako ni kriv tuii meč. ki vrši le svojo sveto nacionalno dolžnost, temveč kriv’ smo mi sami. v prvi vrsti slovenski inženirji. ki smo v Drvi vrsti Doklicanl. da vodimo gospodarske oosle našega naroda.
Mnogi slovenski inženirji se kaj radi udinjajo nekako strokovno-pa-cifističnim limanicam in kai radi pozabljajo na svrhe slovanskih, akademskih klubov in društev, katere smo ustanavljali in razširiali v raznih večjih mestih Evrope. Iz ozkosrčnih, sebičnih in kalkulativ-nih osebnih namenov se veliko slovenskih inženirjev ne izpostavlja
na istih mestih, na katerih bi se moralo pred celim narodom javno izpričati. da smo ustanovili .iugoslo-vensko državo, Jugoslavijo zato, da se bodo uveljavili milijoni rra-ših narodnih žuljev, ki so naloženi v naših možganih na. vodilnih mestih naših raznih gospodarskih ustanov pod geslom iz naroda za narod.
Gori sem omenil slovanske akademske klube in društva. Po mojih nazorih ie namreč pravilno, da se prišteva dandanes za naše razmere zanesljivim inženirjem samo tiste. ki so se udeleževali tudi že pred vojno narodnih boiev v omenjenih društvih, ne more se oa prištevati med zanesljive tiste, ki so bili več ali mani aktivni člani raznih burs. Stidmarke. Schulvereina itd., katerih namen ie bil razširie-vati krila matere Germaniie na račun Jugoslovenov in Slovanov vobče.
Preidem iz te splošne narodnogospodarske razprave na naše tozadevne železničarske razmere:
Gradbeno in mašinsko oddele-nie direkcije državnih železnic v Ljubljani zaioosluje v celem kakih šest do osem tisoč oseb raznih kvalifikacij. In sicer šteje danes gradbeno oddelenje kakih 2000 in mašinsko kakih 4000 ljudi. Ta dva aparata se nahajata v rokah dveh inženirskih skupin. Gradbenih inženirjev ie okoli 36. uiašinskih pa 25. •Po teh številkah pride na enega
«ra.dbenofica .inženirja 55 liudi in na
enega mašinskega 160 liudi. V številčnem oziru ie zadovoljivo za modernega sodobnega tehnika razmerje v gradbenem oddeleniu. medtem ko ie mašinsko oddelenje zelo pičlo zasedeno. Iz tega tudi sledi da so strojni inženirji za moderno tehniko trikrat obremenjeni in ie popolnoma izključeno, da bi se posli v tem oddelenju tako točno v podrobnostih vršili, kot bi bilo to potrebno in koristno za naše narodno gospodarstvo. To. samo z ozirom na številke. V naši nacionalni državi na ie potrebno, da se vodi račun tudi v nacionalnem oziru. V to svrho podam sledečo
Tabelo stroinih inženirjev Dri direkciii državnih železnic v Lvubliatti.
Tnjerodci in visoke odpravnine TPD.
Ker še do danes ni znano nobenemu . reduciranemu rudniškemu nameščencu, kaj, namerava družba z odpravninami in odškodninami, katere ie izplačala vsem odslovljenim tujerodnim nameščencem in ker mislimo, da te odpravnine in odškodnine veliaio tudi za nas. si dovoljujemo izpregovoriti sledeče:
Čudno se nam dozdeva, da ie omenjenih odpravninah in odškodninah vse tiho. Vemo oa. da jih je družba uvedla šele pred nar meseci. Prosimo T. P. ©./" upošteva in uvidi, da ti rudn’ '» tudi rabijo to, kar in io v še mn& potrdilo pa nai v	-
‘‘čenči V
	Slovenci in Slovani				T	u j e r	ode	i		S k u	P a j	
	. a 1 1 -»-> 1	tekom leta		•	• iS	tekom leta j|		l	. « • at ** '	tekom leta		g «
Leto	Stalež za četkom le	došli	-T3 o	o 5 tn	N »2 il w,s	»m O *o	KO ll f Ii	O -2 M ® »N -® 8 « g m	N — M g 1 2 o ■ SJ*	došli	odiii	J* 0» 3 s oa
1918	2	1		3	i	1		6	7 '	2	—	9
1919	8	1	—	4	6	—	— i	6	9	1	—	10
1920	4	5	—	9	6	2‘	—	8	10 i	7	—	17
1921	9	1	4	6	8	3	1	10	17 i	4	5	16
1922	6	4	—	10	10	—	—	10 i	16 |	4	—	20
1923	10	3	— i	13	10	1	—	ll	20 1	4	—	24
1924	13	1	3	11	11	—	1	10	24	1	4	21
1925 1926 1927	11 12	2 S	1 •	12	10 9	1	2	9	21 \ 21	3 5	3	21
Ta tabela >e zelo važna in izno-polmtje tozadevni statistični mate-rrial našega naroda in raznih pokrajin in ustanov. Ona nam daie sliko o gibanju inženirjev pri omenjenem oddelenju. Pripominjam, da sem vštel vse inženirie ki so se udejstvovali na območni današnje direkcije. Temu gibanju ie Precej slič" no tudi ono ostalega strojnega osobja.
Iz te tabele se vidi. da ie naša država, odnosno Slovenija prevzela zelo malo dediščino od bivše Avstrije. v kateri ie bilo v takih službah mesta samo za Nemce. Madžare. nemčurie in Madžarone. Nadalje se očitno vidi. da ie vladalo v prv'h letih osvoboditve skoroda popolno mrtvilo v številčni razmeniavi inženirjev. To ie oač prioisovati dejstvu. da so Nemci skušali vzdržati pozicije, medtem ko sp naši narod-
ni krosri. predvsem v Mariboru z vso silo pritiskali na tedanio upravo iužne železnice kar ie povzročilo za neka! časa obojestranski za-stoi nastavljanja inženiriev. Pritiskanje narodnih krogov oa le ni pojenjajo in ako je prišlo da ie bila železniška uprava orisiliena vzeti leta 1920. pet slovenskih inženirjev v službo. Pri tem so pa Nemci vriniti tudi dva svoja. Mladost in neizkušenost teh slovenskih .jev pa ie v prihodnjem letu podlegla intrigam starejših Nem ev in njihovih prijateljev, odšli so namreč štirje Slovenci, eden le prišel ali tudi trije Nemci so prišli, eden od njih oa ie šel. ker 4e bil menda bolan in ie potem umrl. Šele drugi večii naskok v i. lr>22. od strani Slovencev je obveljal .in še danes drži. l u se ie tudi orecei zaustavil nemški naval, kar ie pripisovati
največ raznim narodnim organizacijam. ki so vztrajno delovale predvsem v Mariboru. Teh par besedi ie le plehka senca onega, kar ie vredno, da bi se ovekovečilo v debeli. tiskani knjigi. — Leto 1923. je prineslo zopet nekaj Slovencev in enega Nemca; to ie bilo še pred podržavl.ieniem iužne železnice. Po tem podržavljeniu ie število Slovencev nekoliko padlo in to vsled odhoda nekaterih v območie direkcije v Zagrebu; dalje ie eden umrl takoi ko ie nastopil službo, eden oa ie bil upokojen. Šele v tekočem letu 1926. se ie spravilo Pet brezposelnih slovenskih inženiriev v službo naše direkcije. Tako smo danes v številčni nadmoči. lip pa popolnoma v moralni. Službenih let imajo Nemci in Madžari skupaj okoli 150. Slovenci in Slovani pa nekaj čez 60. Vodstvo mašinskega oddelka pri direkciii ie še popolnoma v rokah treh nemških inženiriev in tri glavne službene edinice vodiio še Nemci. edino vodstvo kurilnice na gor. kol. v Ljubljani ie v iugoslovenskih rokah. Ostali slovenski inženirji so za enkrat zaposleni kot namestniki načelnikov, kot vodic, delavniških oddelkov in kot prideljeni in začetniki.
Prej sem omenil, da. ie v mašin-skem oddeleniu razmeroma malo inženiriev. To ima raznovrstne slabe posledice, odnosno povzročilo zastoi nanredka tako v železničarski panogi sami kot tudi v narodnem gospodarstvu vobče. Železničarska panoca kot taka -potrebuje razne inštrukcijske knjige, odredbe, naredbe sestavljene na podlagi prakse in sodobnih izkustev tehničnih ved. Vsled pomanjkanja inženirjev ie tozadevno pri naši železnici zelo malo storjenega, kar zna biti zelo opasno. če se to stanje zavleče še za nekaj let. ko bo izumrl starejši rod železničarjev, katerega ie izvežbala še bivša uprava avstrijskih železnic. Za sestavo takih knjig, navodil itd. so pač potrebni inženirji, ki so sposobni s orimgno brzino misliti, govoriti in pisati v našem državnem jeziku in ki imaio poleg teli sposobnosti tudi volio in ljubezen delati v orid nanredka naše mlade naTodne države. Pomanjkanje vseh gori navedenih kniig. navodil itd. vzpričo preteklih sedmih let in objavljene tabele, mi daie impulz za domnevo, da ie loial-nost nemških in madžarskih inženirjev nri naših peterih iugoslovcn-skih železniških direkcijah precej dvomljivega značaja.
Važnosti tiskanih in vezanih predpisov, knjig itd. za strokovno vršenje železničarske službe so se tujerodni inženirji zelo dobro zavedali. Svoje pozicije na višjih mestih so in še danes izrabljajo na naj-zakriteiše načine, da se slovenske inženirje ne nastavlja. S tem nena-stavljanjem brezposelnih slovenskih inženiriev se pač zadržuje naš detajlni in vseobči gospodarski napredek. kar postane lahko, če se bo to držalo še kai let. orecei ooasno za našo samostojnost.
NezaposUevanie potrebnega števila slovenskih inženirjev za moderno vodstvo naših železnic ima pa še med drugim to slabo posledico da naša tehnična literatura ne raste tako. kot bi morala. Cim večja ie ta tehnična literatura, tem lažje bomo vzdržali svojo samostojnost in klnbovali vsem tistim, ki še danes misliio in delaio adrijanski most in grade pot čez Beograd in Carigrad v Orient.
Vsega tega se tujerodni inženirji prav dobro zaveda-to m prav nič čudno Mi. če raz vodilmli mest avtoritativno iz.iavljaio. da m sistemiziranih mest. ne kredita, ne bud-žeta za brezposelne slovenske inženirje in druge naše kvalificiran-ce. Možnosti katere predvideva zakon o državnem računovodstvu, se izrablja le v prid nemškega živua-Imena, številke in dejstva »o !tu-S takim nostoDan*^ ^ seve tudi ruši potrebp. no tehničm fakulteti na linW»«nRki in drugih naših
univerzah.
O vsem tetri jasno pričajo objavljene številke in tabela: mnogo bi oa vedeli povedati liudie iz Maribora kjer se še danes oiše in uraduje v kurilnici in delavnici v ne-shtžbenem jeziku.
Naše razvojne prilike na jx>!iu strojnega in tudi gradbenega žel^-ničarstva zahtevajo vse drugo postopanje nego govoričenje o lojalnosti. nenadomestljivosti in drugih takih svoistev liudi. ki so samo troti v našem narodnem gospodarstvu.
ki daieio samo malo število službenih fitr. oa nobenega medu od sebe.
Ob tci uriliki hočem tudi povda-riti. da komaj zadostno in zadostno zasedanje inženirskih mest t>o nizko kvalificiranih vulgo strokovnjakih, nikakor ne odgovarja našim potre-bam 7. ozirom na naše sosede, ki imajo vsa taka mesta izdatno zasedena z najvišje izobraženimi strokovnjaki.
Po tem razpravljanju in računanju bi moralo danes biti nri naši železniški direkciji že kakih 60 naših strojnih inženirjev ne na 17.
Kako si nai tudi vznričo iznese-
nega predstavljamo, da bodo naše direkcije, generalne direkciie ministrstva. tehnične šole itd. v doglednem času dobile novolino število v podrobnostih izvežbanih inženirjev?
I)a te to naše stanie orecei oo-niatiiklivo. smo sami krivi, ker smo mistili da so tuierodei na naši zemlji gospodarili lil vršili svoie nacionalne dolžnosti.
Sedem zelo stihih let ie za nami in od nas vseh. osobito slovenskih inženirjev odvisi. če bodo prihodnja sedmera leta za naše narodno trosit odarstvo bolj rodovitna.
Nšnčičeva potovanja.
Naš zunanji minister ie odpotoval; še! ie no svetu, baie oo svojih poslih. Seveda ie šel najprej e v Italijo k svojemu ministrskemu kolegu Mussoliniju. Kakor se je čulo in čitalo. je odšel na ooziv švoiega kolega. Zakai. to ne vemo. Za njegovo potovanje se zanima vsa Evropa in gotovo tudi ostali svet. Naši bratje v Ameriki, katerim je še prav posebno pri srcu njihova prava domovina gotovo tudi prav skrbno slede poteku misterioznih pogajanj. Naiboli na ti sestanki zanimajo nas Slovence in Hrvate tu in onstran nam vsiliene meie. Nič pravega se ne, izve. vse ie zavito v neko čudno, večkrat zelo nezdravo politično meglo. Italijanski listi se hvalijo, da so Italijani mnogo dosegli. Torej že zopet! Že dosedaj smo imeli same bridkosti in razočaranja^ no in sedai se bodo gotovo našo. rano izuova razbolele. Ena izmed takih zanimivih novic je, da Slovenija in del Hrvatske pripadata pod gospodarsko območje Reke; res prav zanimivo. Mesto, da smo dobili mi Reko. ki nam Jo ie ves svet prisodil, so io dobili Italijani in — in sedai nai jim io mi še
vzdržujemo. Res. diplomatsko! Pa tudi naši bratje Srbi so precej nezaupljivi in beograjski listi pričajo, kako zelo čustvujejo z nami.^ Po informacijah slednjih se ie naš zu-nanii minister pridružil g. Mussoliniju glede manjšinskega vprašanja tujih narodnosti. To bi se dalo tako nekako komentirati:	»Naše	ljudi
stisnite, delajte z njimi kar hočete, mi bomo Pa tako postopali tudi z Nemci in se zamerili vsemu svetu!«
Radovedni smo. na čegav ukaz res ie trosood minister odšel in kdo mu ie dal smernice. Neverjetno je. da bi bila pri nas katera stranka, ki bi upala dati našemu zunanjemu ministru take smernice kakor iih ie baie zavzel v Rimu. Morda pa se bo le kdo našel, ki bo zahteval jasen odgovor.
Bratje onstran me«, vi m ne ob u o tlite! Še nas ie mnogo: od dne do rine več! Nismo ne vladna stranka. n« ono/.šc Ja. nego samo Jugo-sloveni In skrbno zasledujemo kal se godi tu in onstran meie. Neeemo ničesar, kar ni našega. Zemfe ?n krvi naše krvi oa bomo izdali j suakar če se podpiše sto pogodb med Italijo in Jugoslavijo. U. K.
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN.
IJotanovljena leta 1888.
M. FRANZL & SINOVI.
2£2SEC39Ci
%
%
S
ZAHVALA.
Ob svoji šestdesetletnici sem dobil od prijateljev in znancev širom domovine toliko čestitk, da mi fe nemogoče, da bi se mogel vsakomur posebej listno ali pismeno zahvaliti. Naj mi torej vsi ti dragi prijatelji in znand blagohotno oproste, ako se jim tem potom prav iz duše in srca zahvaljujem za poslane mi prijazne čestitke in voščila. Naj bodo prepričani, da obranim vse, ki so se me spominjali ob moji šestdesetletnici, v najboljšem prijateljskem spominu.
V Ljubljani, dne 12. marca 1926.
PETER STEPIC, veletrgovec z vinom
Dopisi.
Celje. V četrtek, 3. t. m. smo pokopali brata Ivana Vekieta. Rodom Primorec ni strpel v domovini,
ki io tlači tuja peta. zato ie. prišel med svobodne brate, kjer je bil spočetka v Mariboru, zadnji čas pa v Celju. Bil ie ves čas član Orjune in tudi odlikovan. Svobodna domovina. ki danes hrani na tisoče tujcev. oa ie prezrla niega. in tako ie bil br. Vekjct skoro tri mesece brezposlen in vkljub vsem urgenca« in ofertom ni dobil nikake službe. V svojem ponosu ni hotel še nadalje čakati in prositi, zato se je odločil in si sam v cvetiu živijenia otvoril vrata v večnost. — Ob grobu dragega nam brata se ie zbrala celjska in gabrska Orjuna s praporom. V zadnjem trenutku sta prihitela iz zasedenega ozemlja njegova mati in brat. da se poslovita od dragega Ivana. — Predsednik celjske Orjune. brat Kranjc, so, ie prisrčno Doslovil od mrtvega brata in orosile so se oči navzočim, ko se ie skloni nranor nad grobom .v poslednji pozdrav. Mi. ki smo ga poznali. mu bomo ohranili časten spomin.
OriiHto Studenci javlja. da se ie vršil redni občni zbor dne 21. fe-bruaria 1926. na katerem .ie bil izmoljen sledeči odbor:	Predsednik
r^ih Joško; podpredsednik Beril Pl'^n.io; tajnik Budia Slavko; oiagajnik Zupančič Leo; odborni-
w u er> Ivo' Lozej Vekoslav, Franko I eter, Lorbek Vekoslav, Zadnik Ivan, Lort,er Konrad. Tro-tovsek Alronz. Štrukelj Franjo. Slabe Martin, Kemperle Ferdo, Fa-šing Josip, Furek Alojzij. Lenarčič Anton.
Peče pri Moravčah. V osmem letu obstoja svobodne države vidimo na uradnih listinah, izdanih od župnega urada Peče pri Moravčah Šc vedno star žig z imenom; »Peče na
Lastnik: FELIKS FRANZL. — LJUBLJANA, Privoz 10.
Kranjskem«. Čas bi že bil, da sc omenjeni žig uniči in nadomesti s pravilnim. Upam, da prizadeti župni urad sam to čimprej popravi!
Zagorje ob SavL jeseni lanskega leta smo dobili novega komandirja orožniške Staniče. Dolžnost občinskega sveta je bila, da mu preskrbi stanovanje, česar pa občinski svet ni storil. Tako je končno komandir do-i bil stanovanje v nad pol ure oddalje-1 nih Lokah, in mora vsaflr večer in vsako jutro plavati po zgodovinskem zagorskem blatu iz Zagorja na Loke in obratno. Vprašamo, kdo bi nosil posledice kake morebitne revolte eksponirane Zagorske doline v odsotnosti komandirjevi. Obenem tudi vprašamo, kako je s stanovanji v občinski hiši in kdo stanuje v isti. Zato je dolžnost tukajšnjih občinskih funkcijonarjev, da onemu, ki čuva državne in tudi njih interese, da mu čimprej preskrbijo stanovanje v Zagorju, kar razpuščeni občinski svet sploh ni storil in mu je bilo to deveta briga. Pričakujemo torej da sedanji gereut to zadevo kmalu in ugodno resi.
Zagorje ob Savi. Kakor delajo v ministrstvih pri štednii. tako delajo tudi,pri Trboveljski družbi gotovi ljudje. Mesto, da se štedi na onih mestih, kjer se izda največ za nepotrebne stvari, štedijo tam, kjer največ škodujejo obratu in spletli vsemu, kar je z njim v zvezi. Misli nekaterih, ki so vse prej kakor pravilne, hočejo iste uveljaviti na ta. na6iu, da. reduci-rajo delavce in jih spravljajo ob itak zc slab zasluzek. S tem svojim delom, ki ga uganjajo uad zatirano rajo, škodujejo največ sebi in svojemu delodajalcu. Tukajšnje osrednje delavnice, katere si predstavljajo gotovi zastopniki družbe kot balast, so se morale skoro popolnoma izprazniti. Vse delo y njih zastaja. Zato mala pescica, ki je se ostala »od vodstvom nenadomesiljiviii( ?) more
vsemu kaj. Mnogo stvari, ki so jih do sedaj izdelovali v teh obratih naši ljudje, misli T. P. D. naročevati odslej v tu- in inozemstvu, kar bo ne-primerneje dražje. To naj se pravi štednja. Res lepo zamišljena stvar, kateri pa ne uidejo dotični, ko so jo zasnovali, ter se še vedno skrivajo za hrbte drugih. Vse ob svojem času, kakor pravi pregovor »Danes meni, jutri tebi!«
Nai pokret.
Novo mesto. Dne 25. marca t. 1. se vrši v »Narodnem domu« ob pol 10. uri dopoldne občni zbor Orjune z običajnim dnevnim redom. Pozivamo vse člane, da se tega zborovanja sigurno udeleže.
Letni občni zbor Orjune Šoštanj se vrši v soboto, dne 27. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domu«. Udeležba za člane in članice obvezna. — Odbor.
Trbovlje. Med člani, ki so stali, še stoje in bodo stali i v bodoče ncomaieno in zvesto, četudi na račun svoie eksistence na braniku iu-goslovenskc misli, države in nacije, so nekateri člani nacionalisti pred iavnostio zatajili izpovedanie in priznavanje nacionalne ideje. Da. odpovedali so se iz strahu ali sramu vsakemu sodelovaniu no vedoč da iačiio s to pasivnostjo v najvažnejšem. rekel bi odločilnem času zatiralce našega naroda. —- Dobijo se člani, kateri očividno celo delujejo na strani tujerodnih dednih naših sovražnikov proti naši naciii.
Pozivam tem potom v smislu pravil iusroslovenskih nacionalistov §§ 2.. 6. in 7. vse tovrstne člane, da se radi tega ožjemu odboru brez odlašanja stvarno opravičilo, sicer se iih bode v kratkem času brezobzirno črtalo, vzroke posameznika oa navedlo v listu, »Oritma«.
Trbovlje. V nedeljo se je vršil prav dobro uspeli članski sestanek tUkaišnle mestne Orjune. Poročal ie
delegat Oblastnega odbora br. D. Verbič. Njegova izvajanja so žela pri članstvu sijajen uspeh. Sestanek so nosetili še delegati iz Šiške. Zagorja in drugih sosednih Orjun. Članstvo ie bilo oduševlieno. kakor še nikoli.
člani so se prepričali o velikem poslanstvu in delovanju Orune. ki ne bo mirovala preje, nego podeseterila svoio delavnost do tlei. da se naš državljan reši in osvobodi tistih zlasti tujerodcev in niili vrednih hlapcev, radi katerih umira.
Dvoie nam ie na razpolago, ali se rešimo, ali poginemo!
Pogine nai ta, ki nam pogin želi!
Predavanje samo za četnike se vrši 28. t. m., ob 9.30 pri Štepicu v šiški. Predava br. dr. Josin Cepu-der. Obvezno za četnike Ljubljane, Št. Peter-Vodmat. Krakovo-Trno-vo. Vič in Šiška.
Mestn? glavar.
Orjuna Rakek ima svoj redni letni občni zbor na praznik dne 25. III. ob sedmi uri zvečer v gostilni Ševar z dnevnim redom: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo glavarja; volitev novega odbora; slučajnosti.
Občnega zbora se udeleži veliki čelnik br. ing. Marko Kranjec. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora udeleži.
Rakek. Našega glavarja br. Bineta Arneža ie zadela pri delu nesreča, da se je težko ponesrečil, tako da so ga morali pripeljati v bolnico v Ljubljano! Bratu glavarju želimo, da kmalu ozdravi ter mu kličemo na skorajšnje svidenje. — Četniki.
Za obitelj br. četnik« Meknca so darovale sledeče organizacije: Orjuna Škofja Loka 260 Din; Orjuna''Rakek 200 Din; Orjuna Liub-ljana mesto 160 Din; Oriuna Št. Petcr-Vodinat 130 Din; Oriuna Laško 100 Din: Orjuna Crnomeli 20 Din; Preserje. Košir 25 Din; nadalje neimenovana tvrdka 100 Din; razne tvrdke v Ljubljani na nabiralno polo 1965 Din; g. Benkovič 50 Din; članstvo Orjune Št. Jakob-Krakovo-Trnovo do sedai 570 Din.
Vsem darovalcem iskrena zalivala.
Redni letni občni zbor Orjune
za Mežiško do%o se vrši dne 25. marca t. 1. v Dnivogiadu »pri Ko-
rotanu«. Začetek ob 15.30. Udeležba obvezna. Zdravo! — Odbor.
Domžale, Dne 7. marca se ie vršil v »Sokolskem domu« v Domžalah občni zbor naše organizacije, kateri ie bil dobro obiskan. Občnemu zboru sta prisostvovala delegata Oblastnega odbora br D. Verbič in br. F. Kobentar.
Brat Slokar Andrej ie otvoril občni zbor. pozdravil navzoča delegata Obl. odbora in v kratkih besedah podal poročilo odbora o delovanju v preteklem letu. Krivda ne baš dobrega delovania ie bila ta. da se ie med letom odbor skorai razšel. Br. predsednik ie moral oditi na orožne vaie in ie bil s tem zadan organizaciji hud udarec. Kritizira postopanje bivšega tainika. kateri ie pustil v naj večje m neredu tajniške posle. Omenja pa, da se je pojavilo no kooptaciji novega tainika in blaeainika povsem novo življenje v organizaciji ter da danes stojimo mnogo na boliem nego pred letom dni. Danes ie cela organizacija reorganizirana ter ie prepričan, da bode novi odbor postavil organizacijo na dostoino višino, ker danes veie v naših vrstah povsem nov duh.
Iz tajniškega poročila, katero p,n ni bilo popolno, se ie razvidelo. da ie organizacija v poslednjih dveh mesecih lepo napredovala. Novih članov ie -pristopilo v organizacijo 30. Največ je k temu številu prispeval Mengeš, znana kula klerikalizma. Omeniti fe še. da fe b lo novih naročnikov na nas časopis Javljenih 23.
Blagajniško poročilo ie bilo zelo izčrpno ter ie blagajna vkljub velikim izdatkom aktivna.
Po poročilu blagajnika predlaga br. Habjan Cvetko, da se da odboru absolu torij, kar se soglasno sprejme.
Pri volitvi odbora se soglasno spreime predlagana lista ter te bil izvoljen nov odbor z br. dr. Ivo Potokarjem na čelu.
Nov odbor nam jamči v polnem obsegu za plodonosno delovanje i« procvit naše ideje v Kamniškem okraju.
Iz poročila br. četnega komandirja ie, razvidno, da ic agilno delovala četniška sekcija, katera ie imela lepo število dobro obiskanih sestankov.
Oblastni tajnik br. Verbič omenja, da ie mnenje sedanjega Oblastnega odbora povsem drugačno o Domžalski Orjuni. ker vidi. da jc na.ivečia krivda ležala na bivšem tajniku, katerega nedelovanje je zakrivilo, da ie Oblastni odbor grozil organizaciji z razpustom vsled popolnega mrtvila, ki ie zavladalo po beograjskem kongresu. — Za njegova krasna in točna izvajanja o današnjem stanju našega nokreta v državi, o desolatuih razmerah, katere vladaio danes v naši domovini. o bodočem delu in dolžnostih ter težkočah. ki čakajo vsakega posameznega Oriunaša. je žel obilo odobravanja.
S pozivom:	Na	delo	za boljšo
bodočnost naše Nacije! je br. Slokar zaključil občni zbor
Kronika.
NAŠA OMLADINA.
Hodim le poredko do plespih prireditvah in ljubljanski promenadi. Vselei oa nii pri teh ekskurzijah poide 1e prekmalu vsa dobra volja, ko gledam trume naše omladine, ki v veliki meri na omenjenih prostorih nrebiie ves svoi prosti čas, ako v ta namen še kai ne odtrga od delavnih ur.
Pravijo, da ic v mladini soas in bodočnost našega naroda. Motreč sedanji povoini naraščaš resno dvomimo. da bo v doglednem času reševal narod in državo iz rok sedanjih modernih roparskih vitezov, ki nleniio državo in nacijo pod bleščečo firmo demokracije in parlamentarizma. Soditi Da io ie težko, ker ic v resnici pritisk starih, ki upravljajo sedai državo tolik, da ic pogled v bodočnost zanie prazen in da se bodo morali še lep čas hraniti s tujimi obedi. Izmozgalo jim pamet ie neplodno znanje, da xdaj brez volie In odpora, sp klanjajo pred vsako že oviro. Kakor vetar duva. to ie priučil) večine sedanjih mladih, ki se prepuščalo brez nai-manišega odpora toku časa. da iih zanese do konca brez prida, slave in del moško od ločnih. Mrtve so ji% <;!ušc. skoro za nozaibo g’;>d.ne ko bodo kot najzaduji umirali brez
Kopirni stroji.
THE REX C0., Ljubljana.
najmanjših izročil za bodoče rodove.
Neprijetna in težka ie ta sodba, ki io bodo ponavljali za nami še pozni rodovi, ki se bodo nad deli naše oovoine mladine bridko rogali.
Ali ie res že vse izgubljeno? Smo optimisti in kot taki veruiemo. da ie navzlic vsemu temu vendar v tej mladini fokstrotov in nogometnih drukerjev še vedno nekai široko-vidneiših fantov spoznavajočih, da obstoia poleg zabave tudi dolžnost Kapram /emlii in naciii, k; priča k ie od svoiih sinov, da bodn znali še kai irlobjega in tehtnejšega nego se samo zabavati ter sp predaiati prazni letargiji.
Svita se že. Počasi, ali gotovo. Naimlaiši so v svoii nepokvaricno-sti prvi pričeli slutiti nove zaric iti sc oklepati ideje. ki vodi danes v drugih narodih že milijone mladih src k nesebičnemu in pravemu delu za Nacijo. Za njimi pa bodo morali priičeti spregledovati tudi starejši, ker tak ip ukaz absolutne historične nujnosti.
Jubilel br. Petra ŠteDica. Dne 9. t. m. ie praznoval 60-letnico odličen naš član br. Peter Štepic. veletrgovec v Spodnji Šiški. Jubilant je ena izmed naših markantnih osebnosti, ki si ie v naitežiih dneh razvoia našega narodneea gospodarstva zgradil brez sredstev z (marljivostjo in železno energijo svojo noziciio. ki ie danes v trgovskem svetu znana širom naše zemlje. Kljub težki borbi za procvit svojega doma. pa ni nikdar zanemarjal svoiih narodnih dolžnosti ter ie vselei in povsod podpiral vsako delo in vsak pokret. ki si je stavil nacionalne ideje. Tako ie br. Štepic krepko podprl že v prvem početku tudi orjunaški pokret in v veljki meri pripomogel mestni Oriunj Šiška do današnjega razmaha. Jubilantu. ki ie kljub svojim letom še polen mladeniške sile in svežosti kličemo mi nacionalisti iskreni oriu-liaški »Zdravo!«
Prodava šestdesetletnice kneginje Windjschgratz na gradu pri Planini ie bila prava pravcata italijanska »fešta« z vsemi pridatki. Svi-raia ie muzika. Peli so podoknico stari firštinii. ki ie ginjeno občudovala verno vdanost svojih podložnikov. Po podoknici se ie vršil iz-prevod ob meji. ki na se je zbog italijanske nervoznosti zelo neslavno končal.
V sprevodu so nosili lampijončke z italijanskimi barvami in se drli na moč v počast Italije in nie-ne zveste državljanke pregnadljivc »fiirštinje«. V poveličanje slavnostnega značaja večera so irraiski io-gri zažigali tudi rakete Tek oa so s« italijanski karabiniier.l ali finan-carji tolikanj ustrašili, da so or četi streljati kar na lepem na povorko. Padlo ie okoli sto strelov. Le slučaju in nervoznosti italijanskih strelcev, ie pripisovati, da to streljanje ni povzročilo inanifestantorn težjih posledic.
Kakor nalašč ie baš malo preje poveličeval častni kapetan miličnikov. inženir Hofman, velikodušnost Italije in njenih sinov, ki so jih par trenutkov nato pozdravili s svinčenimi zrni
Opozarjamo naše ceni. čitatelie na današnji oglas drogerije »Adrija«.
talile Lipi"!
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsegn v železninarsko stroko spadajočega b’aga se priporoča tvrdka:
SCnNOBER &
LJUBLJANA * DUNAJSKA CESTA 16
Kupujmo in podpirajmo izvrstno ^
Ko^ nsko cikorijo l
domuf i iidclck.	X
ZRNA. ’
Štednia. Otok Lokrmn ie kupila država pred letom za par desetin milijonov in to z namero, da bo na njem sanatorij za tuberkulozno depo. Sanatorji ie bil tudi otvorjen.
Zan!'w v,o ie, da ie v tem sanatoriju zaposlenih .24 zdravnikov,
čem je zaključen prvi del velikega zgodovinskega romana »Potop«, ki ga v snopičih izdaja Tiskovna zadruga. »Potop« ie nadaljevanje romana »Z ognjem in mečem« in prav tako bogat na bojnih in ljubezenskih dogodkih razboritih poljskih plemčev. kot slednji. Hvaliti to silno delo. ki usvaia človeka skoro na mah. ni potreba. Prvi del romana velia 110 Din. v pol platno vezan 124 Din, v celo platno pa 134 Din. Naročniki-prcdplačniki so ga dobili ceneje.
Roman prav toplo priporočamo vsem. ki žele zabave z lepo knjigo.
bolničarjev in uradnikov. Oskrbujejo pa ti vsi skupaj vsega 22 detet.
Nekateri pa še trdijo, da v naši •zemlji ne sledimo...
Radikali in krona. Ob priliki zadnjih volitev ie bila v Bihaču H. skrinjica radikalska. ki ie nosila napis:
»Druga kuti;ia — kutiia Njegovega Veličanstva Kralia Aleksandra in predsednika vlade Nikole Pasiva.«
Potem se še radikalom človek zameri, če iim očita, da izrabljajo ,kraljevo osebo v politične svrhe, kar zadnje čase tudi kal rad vrši minister glumcev S. Radič.
Podpisana preklicujem vse, kar sem govorila 25. februarja 1.1. proti Edvardu Ra koš o njegovem očetu Albinu Rakoš kot neresnično in neutemeljeno in se slednjemu zahvaljujem, da je umaknil sodno tožbo proti meni.	Ma^a CiPHSŠele.
Žito, moka, koruza!
Na debelo!	Na debelo!
Najceneje pri
Poslano
Telefon St. 243
Knilievnost.
Z ozirom na zlobne govorice, ki se razširjajo po Ljubljani, češ, da sem prodal restavracijo in da odidem v Split, izjavljam z vso odločnostjo, da so te govorice brezvestna izmišljotina, hoteč me s tem oškodovati. Vse razširjevalce te izmišljotine bom predal brez pardona sedišču. O prodaji moje restavracije ni niti govora; vodil jo bom nadalje in postrezal cenj. občinstvu z vso vestnostjo in solidnostjo, katere so gostje pri meni vajeni. Priporočam se torej ljubeznjivi naklonjenosti svojih spoštovanih gostov tudi v bodoče in se zahvaljujem za dosedanje zaupanje.
V LJUBLJANI, 16. marca 1926.
bggdan pupovac
lastnik restavracije »Ljubljanski dvor*.
Sieukievtiez H., Potop. Iz poljščine prevel dr. Rudolf Mole. 9.—10. '■Popič. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga.
S pravkar izišlim dvojnim snopi-
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN)
Ljubljena, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za kouserve.
■'asssutj.j
da se oblačila za gospode, dečke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 in v Gradišču št. 4.
veliko	mummizgubite
ako pred Veliko nočjo kupite ČEVLJE drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke
Mogože imate mvn® Vi srečo in najdete cekin!
KJHRL POLLAK O. 0. LJUBI JANA >
Centrala in (tovarna:
Emonska cesta 8 Filljala:
Beograd, Sremska ulica 4
DUNAJSKA C. 23 — NA DVORIŠČU. Hranite svoj denar za Veliko noč! Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noč veliko presenečenje. — Čitajte pazljivo časopis v prihodnjih 14 dneh in shranite si ta oglas! — Izrežite ga!
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oee, gospod
KESTJWRaCi,Ifl
LJUBLJANSKI
DVOR ^
Pisarna tvrdke Stegu in drugi
koinanditna družba za strojno in električno industrijo in častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov, Ljubljana
v sredo, 17. t. m. po dolgi murni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega se je vršil dno 19. t, m. v Trstu trst - Ti.TUBT.JANA, dne 20. marca 1920.
se naSii&ja od 1. mtsrca S-!. v g)©33opiu P& kojninsfcega zavode, ©Oedališka «81«® 8/81
Marija, soproga. Franjo, Zvonko, Rudolf, sinovi Antonija, sinaha. Boris, vnuk.
awa«Mg;MgiwwaBBMEWBaM«aMawMa lasna
f # -	sta straseSI v sotooS© 29. 2. m. Se ložan- 1
i P% ^	bargowe». v ŠeleRb«rg©¥© ul, 1, |
M Tm |WIs-a-¥is kavarn© Zvezda)
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole
je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprc-8tejšcgn do najmodernejšega. - 'liska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v tnalih Im tudi noj večjih nakladali. Časopise, roalje, mlad. liste.
Risanke, dnevniki in beležnice,
Stev. 13.
gradben© podjetje
B©h®rll®ws ulica št. 24
Bogu Vsega mogočnemu je dopadlo poklicati od naju v mirnejše in boljše življenje najino iskreno ljubljeno soprogo, odnosno zlato
mamico, gospo
JELISAVO ZADRAVEC, roj. SRKULJ
Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik; J o ž e S p a 11.