.Poštnina plačana v gotivini.
Posamezna številka i din.
Žena V Rusiji
Dvanajsti člen ustavo SSSR se glasi: „Kdor ne dela — ne je." V Rusiji pa je priznano za delo samo pridobitno delo, ne pa| Itudi delo \ gospodinjstvu, okoli domačega ognjišča in slično. Z dvanajstim členom ruske, bolje sovjetske ustave je torej zadan domačemu ognjišču smrten udarec. Po drugi strani pa da ustava ženi vso enakopravnost z moškim v gospodarskem, državnem, kulturnem in političnem1 življenju. Da žena te pravice doseže, ji daje isto pravico do dela kot moškemu, pravico na zaslužek (mezdo), počitek, socialno zavarovanje in izobrazbo, nadalje nudi država zaščito materi in otroku s tem, da je mati za časa nosečnosti oproščena dela in ji je delavni odnos ohranjen, ter z mnogimi porodnišnicami', dnevnimi zavetišči in. vrtal. (122 člen ustave SSSR.)
Dobri poznavalci trde, da 122 člen ustave SSSR ni zgolj na papirju, pač pa se izvaja z vso milino in ostrino. Če ga premislimo, potem vidimo, da je prav ta paragraf ženi dokaj .sovražen. Žena mora delati istia dela, kot moški, posebno če pomislimo, da v Sovjetiji delavnih moči skoro primanjkuje. Ker pa je vse delo v SSSR akordno, potem si lahko mislimo, kako dela in kako živi sovjetska žena-Mož ima lahko ženo, ki skrbi samo za dom, je lahko poročen, noben zakon pa ne terja od njega tega, da bi ženo vzdrževal, jo, če jo hoče I Žena, ki je doma, ne zasluži, kdor pa ne zasluži, temu ni treba jesti!
Ustavodajalcc je s tem zadel1 v črno; dosegel je, kar je hotel. Večina žena je v službi z delom, pravicami in dolžnostmi moža. Zahodnoevropski zakoniki prepovedujejo zaposliti žene po rudnikih, težkih industrijah in slično, zlasti pa nočno delo žensk. Tega v Sovjetiji ne poznajo. Če ne vzame dela, katerega mu dajo, po!em resnično ne je. Ruska statistika jasno pove, kaj in kje delajo ž.eme: 3?°/o vseh delavcev v železni industriji so žene, 32% šoferjev tovornih avtomobilov — žene, 24<>/o rudarjev žena in ')7°/o vaških zdravnikov — žena!
Alimentacij žena ni deležna. Za o roka. pa naj ho zakonski ali nezakonski, plačujeta oče in mati vsak polovico.
Po drugi strani pa vse bolj propagirajo zakon in se smatra čezdalje za obveznejšega. Kortizniške družine odvračajo iz državnih in socialnih motivov. Program in zakon ruskih komunistov je — družina je sredstvo za razmnoževanje. Prehrana in vzgoja otrok pa zahtevata zdravo družino. Zaradi tega je začela SSSR preganjati konkubinate, kaznuje dvo in mnogoženstvo in prepoveduje splave. Osnovni zakon pa še vseeno ostane: mat; mora dlelati, oziroma, z delom zaslužiti. Olroka ji čez dan vzame kolhozn0 ali tovarniško otroško zabavišče ali pa mestni oz. kolhozni otroški vrtci. Stroške za vzdrževanje tovarniških ali kolhoz-njh otroških zabavišč nosijo vsi nameščenci tovarne ali kolhoza in se prispevek od plače enoslavno odtegne. Ko otroci prično hoditi v šolo, posečajo v prostem času Jn tedaj, k0 so jim starši v tovarni — otroške vrtce, te pa vzdržujejo občine in kolhozi.
Zakon predpisuje nadalje, da dobe matere z več otroci posebne nagrade. Tako: če ima več kot 7 otrok, dobi letno 2000 rubljev, če jih ima pa več kot 10 dobi 3000 rubljev. Druge matere ne dobe nič.
Gospodarsko življenje ruske žene je z ozn rom na gornje podatke silno težko, saj s« mora fizično kosati z moškim, čeprav je delovna norma za mezdo za oba enaka.
isovietska žena je politično sicer enakovredna in enakopravna, vendar dobi pa le nižje položaje edinole v vaških in mestnih svetih. Po nekaterih vaških sovjetih s0 žene celo v večin}. SSSR prizna, da so to najbolje vodeni
sovjeti!--. Svoje sposobnosti so- pokazale
zlasti v finančnih in gospodarskih upravah pri občinah in okrajih. Ne moremo pa razumeti, zakaj je potem takem v višjih sovjetih tako malo žena! Niti ena ni ljudski komisar, niti v
Po petih letih
Na kresni večer je minulo 5 let, odkar je JNS režim zapustil1 vladno torišče; začetkom septembra potem pa je sledila sprememba na banski upravi in je prejšnjega bana g. dr. Dinko Puca zamenjal g. dr. Marko Natlačen.
Če se ozremo nazaj na one čase, ko se je leta 1933 pričel uvajati pri nas takozvani nacionalistični režim', potem vidimo, da so bila njegova pota vseskozi pogrešna, kajti ljudstvo se je razburjalo radi me'od, ki jih. je uporabljal in razmere so se iz dneva v dan vedno bolj ostlrile. Besedo so dobili samo takozvani nacionalistični ljudje, ki so to seveda izrabljali po svoje, pred vsem pa so se hoteli ovekovečiti s tem, da so vsakogar očrnili kot protidržaven element, kdor ni imel neprestano na jeziku nekaj nacionalističnih krilatic.
Treznejši leJement.i v stranki so ponovno svarili pred tem, da bi ljudje manjvrednih značajev terorizirali, skPicujoč se na narodnost, druge trezneje in mirneje elemente.
Prvi občni zbor JNS stranke v tukajšnjem Narodnem domu je baš radi tega pokazal razdvojenost v stranki in se je to nesoglasje čira-dalje bolj očitovalo, tako dolgo, da je prišlo pri tedanjih občinskih volitvah do dvojne JNS liste, pri kateri je prva režimska zmagala samo s 113 glasovi večine.
Mednarodne prilike in vladarjeva smrt so z veliko naglico pospešile preobrat v državi in deželi in tako smo dobili kakor omenjeno pred 5 leti. JRZ režim na krmilo, na katerem je še danes, dasi tudi so tako zunanje kakor notranje politične prilike vsled vladajočih vojnih razmer izredno težke.
Če se ozremo nazaj, moramo priznati in tudi vsak nasprotnik mora temu pritrditi, da se je v deželi kakor v državi vodila tačas politika bodisi na enem kakor drugem torišču zelo obzirno in zelo uspešno. Priznat} se mora, da je s hrvatskim sporazumom ta politika dobila (uko odobritev kakor se ni mogla pr<d-\idevati in zgodovina bo govorila, da je »a sporazum prišel tukorekoč zadnji trenutek pred usodepolnimi svetovnimi dogodki, ki b1 mogli s:cer celo našo domovino pahniti v ne-dogledne žalostne prilike, tako pa je otel in rešil ves jugoslovanski narod pred vojno vihro. Če bi ne imel ta režim nobene druge zasluge, kakor samo to, da je obvaroval doslej domovino pred vojrso, potem s.i je stekel s tem za vse večne čase priznanje, ki mu ga ne bo mogel odrekati tudi največji nasprotnik.
Prepričani sme/, da bo sledeč dosedanjim intencijam tudi v bodoče hodil po enakih potih in tuko obvaroval naš brod do konca vojne pred najhujšimi preizkustvi, čeprav je vsakomur jasno, da bomo trpeli in pretrpeli še mnogo težkih nevšečnosti, vendar je trdno tipali, da nam bo največje gorje, to je vojna kot taka, ostalo prihranjeno.
Da to ni naključje, mora biti očitno vsa-
komur, kajti v delikatni poziciji, kakor je naša država napram vojujočim se silam, je to uspeh, ki se ga ne da doseči slučajno, temveč samo z skrajno previdnostjo £n obzirnostjo celokupnega vladnega aparata.
V dravski banovini so ta leta zapustila prav tako dobre sadove in to na vseh poljih bodisi gospodarskih kakor tudi drugih. Če «0 ozremo samo malo na okoli, vidimo, kaka gradbena delavnost se je baš po inicijativi države in po največji zaslugi bivšega gradbenega ministra g. dr. M. Kreka pričela v naši banovini. Smelo trdimo, da se vsa leta po vojni v Sloveniji ni gradilo ene desetine tega, kar S" gradi v zadnjih dveh letih, in kar najbolj občutimo in vidimo ravno v Kranju in okolici. Čim so se pomirili tudi lokalni duhovi, se je moglo pristopiti pri zadnjih občinskih volivah v letu 1935 k pametnemu kompromisu, kf je dal možnost vsakemu delavolj-nemu za popolno udejstvovanje. Sklepi občinskega odbora so takorekoč enoglasni, ker je možno, da se pred njimi vse zadeve iz najrazličnejših vidikov in interesnih sfer obravnavajo ter zaključujejo kompromisnim potom, ker v resnici ne obstoje nobeni strankarski principi, iz katerih bi a,ni ali drugi pred'-»<» moral bitj zavrnjen. Niti pri eni zadevi .j."i ni še poudarjal pTi obč. <ejuh strankarski moment. To kar je b:lo v in"eresu splošnosti ali večine, bodisi občine ali kake druge korporacije, je bilo vedno sprejeto z veliko večino glasov, če ne z vsemi glasovi; nobena stvar pa ni zapustila v nasprotno mislečih utiša kakega principielnega nasprotovanja ali celo sovraštva. V tem leži najboljši dokaz, kako prav so imeli oni, ki so pred dobrimi 3 leti z vso odločnostjo in proti velikim nasprotovanjem forsirali takozvani kompromis za obč. volitve.
Če sumiramo vse to in pregledamo vseh 5 let državnega, banovinskga in občinskega delovanja s posebnim ozirom na sedanje vojne prilike, moramo reči, da smo živeli in živimo v silno težkih ča.vh, da smo pa po previdnosti in obzirnosti vladajočih, v relativno tako ugodnih prilikah, da se nas lahko zav da, dasi tudi pri tem ne izključujemo možnosti, da v eni ali drugi zadevi ne bi mogli doseči še kaj več in kaj boljšega.
Če bomo kakor doslej z zaupanjem zrli \ svoje voditelje in v srečno roko našega kraljevega princa, sami pa po svojih najbnljšk zmožnostih in najboljši vesti doprinašali na oltar domovine, vse kar ji bomo mogli nuditi, da jo ofmemo vsake nevarnosti in tako rešimo svoj brod. Vse to nam1 pa bo mogoče le tedaj, če bomo pustili eni kot drugi vse strankarske ostrine ob stranj ter bomo skozi in skozi napram vsakomur do skrajnosti tolerantni in skušali drug drugemu v twh težkih časih lutreči in pomagati, da prebrodimo te morda najnevarnejše čase naše zgodovine.
! svetu komisarjev SSSR in niti v predsedstvu komunistične stranke!
V carski Rusiji je- bila žema res prava sužnja, pravo podrejeno bitje, celo manjvredno in manj sposobno. Brez političnih pravic, v privatnem življenju povsem pod moževo oblastjo. Brez moževega odobrenja ni imela ničesar delati in ni smela razpolagati niti s svojim imetjem. Sovjetski državljanski zakon ji je dal vse pravice, vse, kot moškemu, carski pa poslužmo.=t očetu, dokler je bilo dekle, potem tiranstvo možu. Dandanes se sicer res lahko razvija sovjetska žena v vse smeri, tako v državnem kot v narodnem iivljenju. Pravno nj razlike med možem in ženo, žal pa tudi ne. socialno. Res, iste pravice in iste dolžnosti.
Kljnb vsem dobrotam je položaj dannSnje
Jeroe v Sovjetiji slabši, kot je bil poprej, dali so ji sicer enakopravnost, dali pa tudi enakopravno delo in ubili v ženi najvišje poslanstvo — materinstvo.
Nedelje me praznujejo, vsak šesti dan je prost. Nikdar pa ne tako, da hi prišla mož in žena na isti dan prosta, ne prideta skupaj k otrokom, kateri so na ta način vezani le na otroška zabavišča ali otroške vrtce *H pa na — ulico.
Sončna in sečna stran je iz povedamega '"az-ridna, vendar pa celotna slika, če gornje dobro premislimo, «i taka, kot si jo naivneži rišejo ali pa kot jo vidijo oni zaslepljenci, ki gredo v Sovjetijo in Ogledajo samo ono, kar jim pokažejo rdeči mogotci, namreč, ed;nole ono, kar je njim všeč. — al.
Nove delavske phuSe
Te dni je izšla odredba bana v minimalnih plačah v naši banovini. Pov.šanje mezd delavcem je bilo hujno radi nevzdržnega porasta cen življenjskim potrebščinam. Uredba je našla med delavstvom topel sprejem. Prišla je sicer že malo pozno, "e pozneje pa se bo verjetno praktično uveljavila v vrstah delodajalcev. Oglejmo si nove in glavme določbe uredbe.
Minimalne mezde za nekvalificirane delavce (delavke) znašajo:
za stroke v skupinah ABC
Za delavce preko 18 let:
1. v industriji, ne glede na kraj, ter v trgovini in obrti v krajih s preko 5000
prebivalci din    5-50   4-75 41—
2. v trg. in obrti v krajih
z manj kakor 5000 prebiv.    5-—    4-50 3*75
Za delavce izpod 18 let;
1. kakor zgoraj pod 1.       425    3-75    3 —
2. kakor zgoraj pod 2.       3-75    3-50 3-—
Za vajence ne veljajo določbe tie uredbe.
Ako se hočemo poglobiti v sedanje razmere, moramo iskreno priznati, da tudi novo določene mezde ne bodo prinesle težko pričakovanega izboljšanja. Draginja neprestano raste, cene na gopodarskem trgu še niso ustaljene. Nekaterim predmetom je cena naravnost pretirana, ter jo špekulacija potiska navzgor. Zato bo življenje z novim zaslužkom prav tako težko vse dotlej, dokler ne bodo cene glavnim življenjskim potrebščinam uravnovešene z zaslužkom in plačilno zmožnostjo konzumenta — delavca.
V vseh večjih krajih so na delu razne akcije za izboljšanje položaja. Tudi v Kranju nastopajo delavske in nameščenske organizacije enotno v prizadevanju za zvišanje plač, za preskrbo z živili po delavstvu dostopnih cenah, za zimsko pomoč najrevnejšim, za dra-gSnjske doklade, nabavne prispevke in drugo. Skromni so zaenkrat uspehi in neznatne so moči pri urejevanju takih vprašanj. Treba bo več. In ta več je na strani onih, ki dele zaslužek in s tem vsakdanji kruh. Naj stopi samovoljno enkrat na plan dobrotnosj in uvidevnost. Naj ne bo več. v naši soseščini gospodarja, obrtnika, trgovca ali industrijalca, ki bi še naprej ostal zakrknjen do ubogih uslužbencev ali nameščencev. Ne bodo vsega prinesle prisilne uredbe in zakoni. Vse to ostane napisano na papirju, dejanja pa izostanejo. Če uslužbenec poišče drugačno pot za dosego pripadajočih mu pravic, pa že pade pri delodajalcu v nemilost in pogosto si zasluži tudi odpust.
Sedanji čas zahteva složnost in medsebojno ljubezen. Znani slovenski pesnik kliče: ..Odpri roke, odprj srce, otiraj bratovske solze..."
Ta apel naj upoštevajo vsi oni, ki odmerjajo zaslužek in ki v sebi še priznajo vrednost dela in pravico za skromno in dostojno žiivljenje delavca in nameščenca. Le tako bo čas, v katerem smo, znosnejši hkrati pa hva-ležnejši v očeh š;rokih delovn:h slojev.
Letalsko slavje v Kranju
Krst jadralnega letala Jugoslovanskega Ae-ro kluba „NaSa kri!« Kranj" se zaradi slabega vremena ni vrštl preteklo nedeljo ter se bo vršil v nedeljo 6 oktobra z istim sporedom ter v istih okoliščinah ob 2. ari na Velikem hribu na Kokriri. Začetek točen. Občinstvo vljudno vabimo, da se priređ'tve udeleži v čim več jem številu. - Odbor.
Vsi na strelske tekme v nedeljo, dne 6. oktobra 1940 v Struževo pri Kraniu,
STRAN 2
^ »(.lOttENJEC«
Ženica se je »bodla s iivanko - dvojni umor
Kje pa? I, seveda, na Jesenicah, kje pa diugjcl Prav za prav pa tam nekje pri Zagrebu. — Čeprav je zadeva silno žalostna iu strašno tragična, navedemo najpreje duhovito Salo slavnega nemškega šaljivca ob priliki svetovne razstave tiska Pressa v Kolinu leta 1928. Risan dovtip predstavlja srboritega uradnika, ki hodi po sobi goni in, doli, se praska po glavi in tuhta. Poročevalec mu pozno zvečer pred zaključkom lista sporoča, da se je v neki ulici stara ženica zbodla s šivan-ko v prst. Kri ni pritekla. Dogodek se zdi uredmku vse premalenkoston, da bi ga objavil tako, kakor se je zgodil — in sedaj tuhta, kako bi mogel iz vboda s šivanko napraviti za časopis poročilo z naslovom „Dvojni umor".
Tam okoli 21. septembra sta prinesla dva zagrebška dnevnika sicer kratko, toda bombastično novioo, da je neki jeseniški delavec ukradel med zletom v Beograd v brzovlnku neki sopotnici zlato uro in da ga je policija uklenila. Na Jesenicah je nato nekdo umetno razširil to vest. Da je bil dotični delavec obla-tea, to še ni tako hudo. Jeseniške kuhinje za blatenje so namreč znane in so zato že ob kredit: verjame jim le tisti, ki mu to prav hodi. Tragično za dotičnega delavca je pa bilo, da mu je tovarna takoj odpovedala delo in — kruh.
Kako je pa bilo v resnici? Bilo je na tistem zlatu jeseniške godbe KPD v Beograd in na Oplenac, o katerem smo poročali v zadnji številki. Z večernim brzovlakom, s katerim se je peljala godba in nekaj drugih člano? ZZD, se je peljala tudi neka ženska, ki je prihajala iz Francije. Na progi od Ljubljane do Zagreba je začela strahovito vpiti. Eno klop kupeja je. zasedla sama. Tu je ležala, se zvijala in premetavala ter vpila, da so jo slišali po celem vagonu. Rekla je, da jo grozno boli zob (govorila je hrvaško). Potniki in tudi naši zletniki so jo hodili gledat, čeprav so pa dale opazke: „Pustite n.. žensko!" Dentist g-Savinšek, ki ji je pogledal zobe, je rekel, da od zoba ne more imeti takih bolečin, da bi ttako vpila in se zvijala. Premetavala se je tako, da so ji uhani padli iz ušes, malo budilko, ki jo je imela s seboj, in torbico je pri zvijanju večkrat brcnila. Nekateri naši zletniki so ji prinesli praške, da bi ji odlegle bolečine. Med tem pa knr naenkrat zavpije: „Kje je moja ura?" Vpila je, da ji je uro (budilko) nekdo ukradel Pri iskanju so nato uro zagledali za  hrbtom  g.  Jordana, tajniki
jeseniške podružnice ZZD. Takoj je bil zraven detektiv, ki je spremljal brzi vlak in misleč, da je g. Jordan ukradel, ga je takoj aretiral in celo uklenjj, čeprav se g. Jordan ni prav nič branil ali upiral, ker je vedel, da mu tatvine nihče ne more resno očitati, Uradnim organom se je pač treba pokoravati. Na zahtevo in očitanje tovariša Šolarja, da se z Jordanom protizakonito postopa, je nato detektiv odvezal Jordana. V Zagrebu so šli na kolodvorski policijski komisariat. Po zaslišanju se je tam uradno izjavilo, da (sc Jordanu ne more očitali kraja in je bil odpuščen. — Vsi zletniki so nadaljevali pot v Beograd in se je dogodek sploh pozabil ali pa se ga je kdo spomnil kot nekega „heca" pri Zagrebu.
Časopisi so torej naredili iz bud.lke, ki je vredna kakih sedem1 kovačev — zlato uro in iz sumničenja izvršeno in dokazano tatvino. Skoro kakor roparski napad!
Toda šala pri strani! G. Jordan je bil radi tega odpuščen iz tovarne. Radi umljivih časopisnih pretiravanj družina za zimo brez kruha! Sala se je na Jesenicah spremenila v kruto resničnost. Nekateri so hoteli iz dogodka skovati političen škandal: član ZZD da je kradel. Hu, to bi bile nekaj!
ZZD je takoj storila svojo dolžnost in za krivično udarjenega tovariša pri KID intervenirala. Zaenkrat še ni uspela. Za odpust s0 se namreč po pojasnilih „o tatvini" navajali drugi vzroki, ne več tatvina. Očitalo se je, da je bil Jordan „pij.an kot sv—" jn pijan kot mavra". Toda tudi ta očitek jo krivičen in najmanj zadosten razlog za odpust. Da bi rešil dobro ime oklevetanega delavca Jordana in družinskega očeta je g. svetnik Kaste! !c, ki je osebno spremljal jeseniške kovinarje v Beograd in na Oplenac, dal glede tega sledečo izjavo:
..O i/letni vožnji v Beograd od 20. — 23. septembra 1940 morem dati zagotovilo in podpisati, da nobeden od izletnikov ni bi] toliko vinjen, da bi se kdo nad tem mogel skandalizirati. Tudi g. Jordan je bil sicer dobre volje, ni pa bil v takem vinjenem stanju, da bi bil to moralni defekt ali da bi s tem vrgel slabo luč na organizacijo ali na kogarkoli."
Vsa poltena javnost zato pričakuje od tovarne KID, da vzame vsa ta pojasnila na znanje in sprejme odpuščenega družinskega očeta — delavca spet v službo, da se mu tako popravi vsaj materialna krivica.
t vlom obiska nesreča
V torek 1. oktobra sla se ponesrečila okrog poli H. ure zjutraj na cesti Radomlje — Dob približno 25 km od Krunja pri gradu Čemše-nik, podjetnik g. Peter Kobal iz Kranja in po_ licijski uradnik Kristan Prane, ki sta potovala v Maribor. Nesreča se je pripetila na tamkajšnjem precej hudem ovinku, na kate-em je vsled masine ceste vozilo zdrsnilo s ceste ter se zaletelo v bližini stoječe drevo. Slučaj je hotel, da se je pri tem g. Kobal, kj je sedel pri šoferju, močno obrezal ob razbili šipi, vendar je upati, da razen tega nima hujših poškodb, doeim si je zadaj sodeči Kristan zlomil roko in dvoje reber, šoferju pa se men-
da ni nič zgodilo. Vozilo, ki je last podjetnika Kobala je močno poškodovano,
Kmalu po nesreči je privozil na poti v Celje z avtomobilom fotograf g. Jug Frane iz Kranja, ki je ponesrečencem nudil prvo pomoč. Uradnika Kristana je s svojim avtomobilom odpeljal v Domžale k dr. Pin'arju, kateri ga je po opravljenih zdravniških delih odpravil v ljubljansko bolnišnico, dočim je Kobal odklonil vsakršno zdravniško pomoč ter so ga nato odpeljali v Kranj. Ta nesreča je v Kranju vzbudila veliko zanimanje, ker se je prvotno mislilo, da je težjega značaja kot pa je bila v resnici. Zdravstveno stanje Kristana pa je zaradi  notranjih  poškodb resnejše.
Zegnanje v Gozdu nad Golnikom
Jutri na roženvensko nedeljo bo v prijetni gorski vasi Gozd cerkveno žegnanje s sv. mašo ob 10 uri v stari in zanimivi podružni cerkvici sv. Nikolaja.
Na ta dan pride posebno veliko ljudi v Gozd, kar pa ni nič čudnega, ker se obiskovalec v tem lepem, mirnem in tihem planinskem kotičku tako prijetno počuti in mu ni žal poti med prijazne Cojžane in se povrne domov z lepimi vtisi in sklepom, da se bo ponovno vračal.
In ko si že enkrat v Gozdu, ne pozabi obiskati planinskega zavetišča in restavracije pri „Princu", ki je v oskrbi podrtiž. Sloven. plan. drušva v Tržiču, a vodi jo in z izvrstno jedačo in  pijačo vsakomur postreže vedno nasmeja-
ni .hišni gospodar s svojo družino. Gozd (864 m) leži na sredini Križke gore (1527 m), je v zavetju ter nudi proti jugu in zahodu lepe razglede, a od severa in vzhoda ga pa varuje Križka gora. Iz vasi so zelo lepe celodnevne in poldnevne ture: na Križko goro dobro uro, na Tolski vrh 2 uri in preko Sp. in, Zg. Poljane na Storžič 4 ure. Pozimi so v Gozdu izvrstna smučišča, a sankači imajo pravi užitek peljati se po gozdni poti v Križe, kar velja tudi za smučarje. V Gozd dospeš iz Tržiča m postaje Križe-Golnik v poldrugi uri ali z avtobusom do zdravilišča na Golniku in od tu v pol ure dospeš na cilj. Pridite, ne bo vam žal!
Barbarstvo ali pobalinstvo?
Danes v tej strašni draginji človek že ne zameri toliko revnemu človeku čo odruje na njivi bogatega kmeta kako iiblo krompirja, da bi imel drugi dan kuj za v lonec. Prav seveda to ni. A Bog pomagaj! Pravo barbarstvo pa je tole, kar se zadnje čase zelo pogosto dogiiju po naših njivah. Tako so nekemu posestniku iz Starega Dvora neko noč ne-znanri posekali na zelniku okoli 30 najlepših zolnatih glav in jih razmetali po njivi, travniku in poti sem in tja. Istemu posestniku so neznanci malo preje pornvali živinske pese v dolžini kakih 20 m in jo zmetali nekaj
na bližnjo pot, nekaj pa vse križem. Nekemu malemu posestniku iz Puštala so neko noč potrgali razen dveh vse buče, nujmanj kakih 40 komadov, jih razsekali in razmetali okoli. Prav blizu te njive so snoči zopet drugemu posestniku poru valj precej repe, ki se je komaj začela debel iti in jo zopet rnztresli, kakor steljo. Tako početje zasluži res vso obsodbo. Tako na grd način škodovati ljudem n uničevati Imžje darove, sum sebi pa s ti-m nič ur koristi, so /možni le |w>|iolnormi nič vredni ljudje. — P. s. Stvar mora vzeti v roke orožništvo in pa poljski čuvaj.
Določba
o maksimiranju cene kruhu
Sresko načelsvo Kranj na osnovi čl. 6 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom (SI. K 413-70 z dne 31. 8, i940) in v smislu čl. 2 uredbe o kontroli oen na drobno (SI. list št. 420-71 z dne 4. 9. (940) določa za območje sreza Kranj naslednje najvišje cene kruhu: —
1. Za 1 kg enotnega ljudskega kruha 5.2 > din in to v kosih v teži 114 dkg 6 din, 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50 din ali 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 din, 19 dkg 1 din.
2. Zemlji v teži 8 dkg je dovoljena najvišja cena  1 din.
Za peko tega enotnega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, namleta v smislu določb čl. 5 zgoraj citirane uredbe. Za peko kruha iz krušne moke, pomešane z drugimi vrstami žita aH plodov, si mora pek izposlo-vati posebno dovoljenje, kakor tudi določitev cene in teže temu kruhu od sreskega na-čelstva. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnikov.
Producenti kruha, t. j. pekovski mojstri se nadalje opozarjajo na določila čl. 7 odst. 2 in 3, ki urejajo čas prodaje in čas peke kruha. Prekrški te določbe se kaznujejo po čl. 12 iz si. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
Cenik stopi v veljavo s 5. oktobrom 1940.
dr. Vidic, 1. r. Sreski načelnik:
Potreba čakalnice na postaji sv, J ost
Glede gradnje čakalnice na postaji Sv. Jošt je bilo pred nekaj leti že precej govora. Tudi na občini so o tej zadevi razpravljali, toda do dejanj pa. ni prišlo. Končno je vse utihnilo in zaspalo, tako da je sedaj postaja Sv. Jošt edina brez čukalnicc na progi Ljubljana — Jesenice.
Bilo je tudi rečeno, da postaja Sv. Jošt preje ne bo dobila čakalnice, dokler sc tam cesta ne preloži, kar je bilo od strani cestnega odbora Že tudi obljubljeno. Tudi ta preložitev ceste čaka bolj odločnih in hitrih ukrepov. Za postavitev čakalnice res ni treba veliko prostora, vendar pa je treba imeti vsaj malo drobe volje pa bi se prostor takoj našel. Saj ni trebe. graditi kake moderne čakalnice, zadostovala bi skromna lopa ali če hočete, baraka, pa bi bilo za silo domačim in tujim potnikom ustreženo, šolarjev, ki se vozijo največ iz Besnice v Kranj, je vsako leto več, pa se ne morejo ob čakanju na vlak nikamor stisniti ter morajo na prostem čakati, kar je ob slabem vremenu posebno pa še pozimi zanje zelo mučno.
Po zimi Sc vozijo z vlakom v večjem Ste« , vilu tudi na razna dela. Tudi ti bi radi J šli v čakalnico pa je ni. Ravno tako je z i ostalim občinstvom in tujci, ki včasih vslo-| pajo in izstopajo v večjih skupinah na naši ! postaji pa se ozirajo po čakalnici, ki je nikjer ni.
Tudi iz tujsko-piometnih ozirov bi se vprašanje čakalnice moralo vzeti resno v pretres. Zakaj bi lavno v občini Besnica bili za splošno korist in napredek med zadnjimi' Izgovor, da ni denarja ni zadostno utemeljen in če so drugod zmogli postaviti čakalnice ljudstvu v korist, bi tudi pri nas šlo.
Občina Besnica naj bi glede čakalnice stopila v stik z železniško upravo pa bo zadeva gotovo ugodno rešena.
40-letnica posvečenja cerkve Marije Pomagaj na Bresjah
Dne 6. oktobra na roženvensko nedeljo bo minilo štirideset let odkar je Nj. Em. kurdi-nal Jakob Missia posvetil cerkev na Brezjah. Ob tej priliki vubimo vernike iz cele Slovenije, da se udeleže te svečane proslave.
Spored: V soboto, dne 5. oktobra bodo ob poli 8 slovesne litanije MB z ljudskem petjem itn nato ob lepem vremenu rimska procesiju s prižganimi svečami. Vodi prevzvišeni gospod škof dr. Crego.-ij Rozman.
V nedeljo - roženvenska - dne 6. oktobra bodo od 4 naprej sv. maše, ob 7 sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T. s pridigo. Ob 10 slanostni govor g. škofa, nato pontifikalna sv. maša ob asistenci g. kanonikov.
Za prejem sv. zakramentov bo vse poskrbi je-
Podplat je koža ...
Rabil sem blago. Navadno platno, kotenine če hočete. Sel sem k trgovcu, ki trguje s tako robo in katerega štejem med svoje prijatelje. „Daj mi tega in tega, toliko in toliko metrov!"
Odmeri, zračuna, odreže, zavije. Ker sva prijatelja, mi je dal celih 25«/o popusta. Ves vesel pridem z zavitkom domov in povem s'ori-jo sostanovalcu. Čez dva dni mi sosed pove, da je kupil isto blago pri drugem trgovcu, s katerim si nista prav nič prjafedj«. — 30°/o ceneje! P'ka
*
Stric popelje nečakinjo k zobozdravniku, popraviti ji bo dal zobe. Zdravnik uslužen, da je kaj; pogleda zobe, pove kaj in kol .ko bo popravila in si vse vestno zapiše v dnevnik. P- vpraša stricu, kako se nečakinja piše, pa je ta dejal, da je Francka, naprej pa ni vedel. Oh, ali je bil ta „stric" neroden! Kaj si mislite, koliko takih „stričev" pa je med nami? — Ne boš, premalo imaš prstov na rokah in nogah, da bi jih sešt'el.
*
Ponedeljek. Fantje so zavohali pri starejšemu fantu no, dedcu — denar. Res je, dajal za pijačo. Ko pa je bil končno vina ..sit,-, je šel v seno mačka preganjat. Fantje so ga kmalu staknili iu — pili so naprej, pa kar na senu. Do golega se je naš dsdec slekel in rogovilil po podu, pa ga ni opazilo oko postave! Potem so ga le vtaknili v hlače in ga okrasili s slamo ter ga vlekli na dvorišče. Je pa eden od prelepe druščine kadil in zažgal slamnato o-krašenega dedca ter ga pošteno pricvrl. Vsa vas je dejala, da mu je prav. In še dvomim, če ga je videlo oko postave. Sedaj se bodo baje tožili. Zavoljo telesne poškodbe dedec fante, zavoljo nemoralnega obnašanja drugi njega.
Oboji bi jih pa zaslužili po 25 gorkih. *
V vlaku. Strogi sprevodnik zahteva vozne listke. Stara ženica, vsa sključena in uboga pa listka nima. Sprevodnik zah'eva ali plačilo, ali pa jo bo dal na prvi postaji orožnikom. Zema napol joče. Par gospodov pobara sprevodnika, koliko velja listek. Ko so zvedeli za ceno, so res jeli zlagati drobiž. Manjkalo pa je par dinarjev. ..Mati, dodajte ostalte d narje vi. aH pa greste na prvi postaji z menoj k orožniku." Zenica, vsa preplašena privleče de-narnioo in jame po njej brskati. Eden gospodov poškili vanju — nič manj nego 400.— dinarjev je imela presneta hnhnicn. pa ni hotela kupiti listka. Gospodje so bili nemalo ogorčeni, vendar jo je eden njih vprašal, čemu denar potrebuje. ..Ja nekaj ga moram imeti!" je bil kratek odgovor.
Gospodje so bili kavalirji premožnega posestnika niso kom.
n zenice, žene izročili orožni-
Odločba
srečo kakor
in je zanj potreb za tombole ali z"
Ribolov je igra no pravtako dovol srečolnv.
Tako je navodilo, ki ga je dala dravska finančna direkcija v Ljubljani finančni kontroli. Društva naj s tem računajo, da jim je za  ribolov potrebno odslej dovoljenje.
Spet V vlaku. Se že vozijo študentje in študentke. Delavski zaupnik, barva je postranskega pomena, je bil pijan in tako k van tal, da so ga vrgli iz kupeja celo vojaki, med katere je sedel. Na hodniku je dobil par dijakinj, morda Se v puberietni dobi. Jel se je spotikati obnje. Zaorala sva po domače in pet minut je bil v vagonu mir. Začel je znova. To pot ga nisem urejal sam, pač pa ga je pomiril orožnik, tuš pa je dobil še na okrajnem glavarstvu.
Če me sedaj sreča, se še poznava, me prav izpod čela pogleda, potem se pa obrne proč. Naj se le, saj ga je lahko še danes sram! *
Kranj slovi že od nekdaj kot krokarsko mesto. Danes bi se smelo Uo še posebej poudariti, to pa zaradi tega, ker so nekdaj pili in krokuli „sumo" odrasli ljudje iz „Srednjih krogov", danes pa se poleg teh udejstvuje v tei i anogi športi tudi nedorasla mladina obeh spolov o;l petnajst1 let naprej, človek, ki gre ob kaki poli 12. urj po ulici, vidi marsikaj: tu rjovela dva na vse grlo: „uuf biks" m med tem grozovito preklinjata, pred teboj na tleh zopet nekdo negibno leži ter samo nekaj mrmra, m ko greš nekoliko dalje, slišiš iz gostil ne žvenketanje kozarcev, pokanje stolov, pred gostilno pa jih leži par na tleh, med tem ko drugi z vso surovostjo udrihajo po njih, da mora posredovati stražnik, s katerim „redo potem vročekrvne?.! nu bokul sladkega vinca. Posebnu radi vpijejo po H fivveisovi ulici, ki je že itak ozka, da vpitje kar odmeva in zato ni čudmo, če se ljudje pritožujejo, da ne mire jo .spati.
Če hočemo biti nbjekn'vni, moramo reči, da je temu krivo to, da se s policijskim predpisi na tem polju Se ni mnogo sorilo. kot n. pr.: policijska ura se ne upošteva več dosti, postava proti kaljenju nočnega miru se je že sknruj pozabila itd, Želeti bi bilo, da bi se take postave v bodoče upoštevale, kar l>i bilo v korist posameznikov  in  ugled  vsega mes'a.
STRAN 5
Drobne novice % Jesenic
Slabi starši. Vodstvo tukajšnje ljudske šole j šnjih brivcev  ustreglo. Res ni prav nobenih
je prejelo pri.ožbe, da nekatere deklice iz ljudske šole zahajajo v gostilne in tam j<ivno plešejo. Imena staršev so bila jiavljeua sreske-mu načeltsvu, ki bo starše teh otrok klicalo na odgovor.
Občni zbor Triglavskega okrožja FO se je vršil minulo nedeljo. Zbora se je udeležil ludi predsednik ZFO brat dr. Stanko Zitko in predsednik pripravljalnega odbora nove gorenjske podzveze ZFO g. kaplan Vovk iz Kranja. Udeležba od strani odsekov je bila prav dobra. V novem odboru so dosedanji predsednik SC Savinšek, kot predsednik br. Volčini Helidor podpredsednik, Klinar Janko, načelnik. Albin Smolej vodja mladcev in naraščajnikov, Bučar Julij tajnik in Stanko Kajtna blagajnik.
Nedeljski počitek in brivci. Od 14 tukajšnjih (Jesenice in Koroška Bela) brivskih obrtnikov je 10 mojstrov podpisalo vlogo na g-bana, v kateri prosijo, da bi se na Jesenicah in na Koroški Rdi predpisal nedeljski počitek za brivnice, v zameno bi se pa v soboto delovni čas za eno uro podaljšal. Prepričani smo. da se bo tej prošnji velike več:ne tukaj-
razlogov, da bi bile brivnice ob nedeljah odprte. Ljubljana, Maribor, Celje in drugi kraji imajo ob nedelj h zaprto, pa so ljudje zaradi tega vseeno obriti. Tujskoprometnj razlog pa pač. ne bo d "žal, to najbolje vedo brivci sami. Bog ve, če so vsi skupaj enega so-miega tujcu na tak dan obrili. Prizadevali je mojstrov iskreno pozdravljajo tudi brivski pomočniki in nastavljenci, ki bodo z nedeljskim počitkom postali  spot ljudje.
»Fantovski odsek" Koroška Bela * Javornik je imel dne 15. septembra 1940 svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči novi upravni odbor:
Ažmj n Fran Ksav. predsednik, Arnež Anton podpredsednik, Rozman Janez tajnik, Rozman Ivan tajnik-namestnik, Vengar Matevž blagajnik, Malej Valentin, načelnik, Smolej Pavel podnačelnik, Svetina Franc gospodar, g. Zbon-tar Matej duhovni vodja.
Odsek Kor. Bela — Javornik je eden najboljših odsekov, kar pričajo razne diplome, pohvalna pisma itd. ter si je nadel nalogo, da bo v bodočem letu še napredoval v tehničnem, kakor organizntornem oz:ru. — Bog živi!
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mescu oktobru 1940 bo razdeljena sledeče:
O. dr. Bežek Josip, 13. di. Herfort Joža, 20. dr. Punce Pavel, 27. dr. Vrbnjak Vinko.
Angleščino poučuje posameznike in manjše skupne. Marija Vilfan, dipl. phil., Jezersku c. 11, Kranj.
Francoski tečaj se vrši v gimnaziji. Prijave sprejema gimnazijski sluga g. Semen.
Dekliški krožek v Kranju bo imel svoj občni zbor in prvi letošnji sestanek prihodnji torek, 8. oktobra v pisarni pri novem mostu. Vab mo vse članice, ki so v preteklem letu obiskovale dekliške večere in tudi ostala dekleta, da se sestanka udeleže. Telovadba bo letos tudi za dekleta v novi ljudski šoli. Dekleta, pridite polnoštevilno in z veseljem poli r mimo za delo.
Gradnja poštnega poslopja in Ljudskega doma lepo napreduje. V grobem je že izdelano, kuže jo se že. končni notranji obrisi. V Ljudskem domu bo najbrže že ta mOsec izdelana gornja dvorana, ki je namenjena za večje sestanke in javna predavanja. Bo samo nekoliko manjša od dosedanje dvorane. Upamo tudi, da bomo prvo decemberski praznik slavili že v izdelani veliki dvorani.
V Carigrad na balkansko olimpiado je od-pitovul tudi član Fantovskega odseka v Kranju Darko Mavsar, metalec kopja. Nevarne konkurente ima v Turkih in Rumunih, a kakor poročajo belgrajski časopisi, Rumuni ne bodo nastopili in tako upamo, da se bo častno odrezal. Obljubil nam je, da bo o svojih vtisih poročal tudi »Gorenjcu". Tudi Klinar Janko s Koroške Bele, načelnik Trigluvskega okrožja FO, je v reprezentanci. Želimo jima veliko sreče!
Ceste v Krcnju in okoli Kranja so polagoma vendarle širijo. Do zdaj smo imeli vsake ceste le polovico, danes je pa vsaj okoli Stare pošte, kjer je največ prometa, toliko prostora, da človek hodi kolikor toliko brez skrbi. Če bo lepo vreme, bodo tudi telefonski kubi i kmalu položeni, da ne bo vsie mesto „ka-nulizirano."
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-
vozačev motornih vozil, se bodo vršili za si-eze Kranj, Radovljica in škofja Loka v pe'ek dne 18. oktobra 1940 ob 8. urj pri sres-skem imčelstvu v Kranju.
Buko
v zir
zrelo, odpadlo blago kupujem v vngonskih pošiljkah franco vagon nakladna postaja.
Ponudbo na
REKLAM ROZMAN
LJUHLJANA, Pražakova ulica št. 81
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prosu-e, pravočasno vložijo pri sreskem na-čelstvu v Kranju.
Izlet nn Štajersko se vrši 12. oktobra t. 1. Priredi ga Društvo slov. obrtnikov v Kranju. Zadnji dan priglasitve je sreda dne 9. oktobra. Točne informacije dobite v pisarni združenja med uradnimi urami. Kdor je bil z nami na prejšnjem izletu, se bo gotovo udeležil. Vabijo se člani, da se izleta na trgatev udeleže.
Društvo slov. obrtnikov.
Bivšo Knšlanovo špecerijsko trgovino je za g. Vrečkom prevzel te dni g. Joško Zalokar, trgovski pomočnik v trgovini Dolenc, Vodila jo bo njegova gospa, ki je svoje čase službovala v trgovini g. Rekarja. Novega trgovca čitateljem toplo priporočamo.
ŠKOFJA LOKA
A dneva ne pove nobena prat'ka! V Mestni ubožnici jv.' umrla Jenko Katarina rodom iz Zabnice v starosti 74 let.
V četrtek pa je preminul na Glavnem trgu I št'. 31 bivši mornariški kapeian Franc Herman. ! /<Ia zadnji poti ga je spremila častna četa vojakov 1. plan. polka z godbo.
Naj v miru počivata!
Delo v naših tovarnah. Tam spomladi so nekateri že resno mislili, da je ogrožen nemoten obrat tovarne „šešir", v sled izgube kupcev v zapadnih državah. Vendar je s silno požrtvovalnostjo g. ravnatelja tovarna le našla dovolj drugih odjemalcev in danes tovarna obratuje  v polnem obsegu
Thaler jeva tkalnica je omejila delo od 9 ur dnevno, in 6 dni tedensko, na 8 ur dnevno in 4 dni tedensko S tem odlokom je že. itak slabo  situirano delavstvo  težko prizadeto.
..Škofjeloška predilnica" pa zopet obratuje skoraj v polnem obsegu. Le v soboto ponnvu-di ne delajo. Tu teden bodo pa delali tudi v soboto.
V cvetu let je komaj sedemnajstletno poklical k sebi Vsemogočni gdč. Anico Bozovičar iz Podpulferoe. Anica izvira iz znane slikarske družine Bozovičarjev in je imela tudi sama izreden talent za risanje. Umrla je za jeijko. — Naj ji bo Gospod plačnik! Ostalim' pa naše sožalje!
Velika tatvina in smrt gospodarja. V noči od sredo na četrtek je „Urmoharjevo" domačijo na Poljanski cesti zadela kar dvakratna nesreč«. V ljubljanski bolnišnici se je boril t' smrtjo gospodar Franc Kovač. Ker hči por. Erjavec ni upala, da bi oče ozdravil in ker je vse kazalo, da bo kmalu izdihnil, je odredili, da naj očeta prepeljejo domov. Res so Kovača v tej noči prepeljali na dom, tako da je bi' doma okoli 5 ure zjutraj. Franc Kovač je med potjo umrl. Med tem časom so pa hišo obiskali neznani zlikovci, ki so poiskali vse, kar se jo dalo na niigLco odpeljati. Kakor se da ugotoviti so res odpeljali z vozom. Zlikovci so odnesli  din  33.000.—,  zaboj  sladkorja, nekaj
drugega blugu in več druge drobnarije.
Kovača so pokopali v soboto ob 4. uri popoldne.
Žalujočemu sinu Jožetu, ki ga je nemila novica doletela na orožnih vajah in hčerki naše sožalje!
NAKLO
V aedeljo 6. okobva bo v Stari šoli prodava božjega služabnika Friderika Barage in sicer ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom:
1. ) Uvodni govor: Baraga zagovornik brezpravnih. Govori  čg.  bogoslove« Tomnzin Ludvik.
2. ) Za velikim vzorom. Igra v treh dejanjih-Napisal France Kunstelj. 3.) Barago — svetnika nam daj, o Gospodi Zborni nastop. Priče'ek točno ob 3. uri. Vstopnina običajna. Lepo vabljeni vsi domačini in okoličani.
PREDOSLJE
Tukajšnje prosvetno društvo je imelo preteklo nedeljo 29. septembra svoj redni letni občni zbor ob lepi udeležbi članov. Iz poročil odbornikov smo izvedeli, da so se člani itn odbor v preteklem letu zelo potrudili, da je društvo doseglo svoj namen. Poskrbljeno je bilo za pravo srčno izobrazbo, za pošteno razvedrilo in za dviganje verske in narodne zavesti občinstva in članov.
S sodelovanjem Fantovskega odsekn, Dekliškega krožka in tamburaškoga zbora, ki ga vodi šolski upravitelj g. Rudolf Fajon, je društvo priredilo šest dramatskih preds'av, šest akademij in osem prosvetnih večerov. Dramatske predstave so bile tehnično in 'gral_ sko na taki višini, da smo nanje lahko ponosni. Od akademij nam bosta zlasti dve ostali v trajnem spominu in sicer prva ob pr uki iziočvtve diplom častnega občanstva. ministru dr. Kreku in druga ob priliki sv. birme 28. aprila. Enako so bili tudi prosvetni večeri zanimivi, poučni in dobro obiskani.
Za prihodnje poslovno leto ima društvo pripravljen zopet lep prosvetni program. Delo prične obenem z Dekliškim krožkom in, Fantovskim odsekom z akademijo na praznik Kristusa Kralja. Tgralska sezona pa se prične V začetku novembra s Finžgarjevo dramo: ..Razvalina življenja". Upamo, da bodo vse predstavo in prireditve enako obiskane, kakor v preteklem letu. Pokazalo pa se je. da je cerkvena dvorana postala premajhna in želja vseh je. da se že pripravljeni načrt za povečanje čimpreje uresniči. Kljub težkim razmeram v katerih živimo, bo skušalo društvo svoj program izvesti kakor do sedaj, Bogu v čast narodu v korist. — Bog živi?
ŠMARTTN PRT KRANJU
Dekliški   krožek v Šmnrtnem   pri Kranju
ima svoj redni letni občni zbor dne ?. oktobra (v ponedeljek) v Šmartinskem domu i b poli 7. uri zvečer. Občni zbor je za vse članice strogo obvezen zaradi važnih stvari, ki se bodo obravnavale.
Fantovski odsek v Šmartnem pri Kranju je imel svoj občni zbor preteklo sredo ob polni udeležbi članstva. Po formalnih ugotoviitvah in sklepih preteklega in začetega po-lovnegu leta, je bil izvoljen sledeči odbor: predsed-Bajželj Tone; podpredsednik šilar Ivan: tajnik  Bajželj Tone;  blagajnik Sušnik J.
„Noč v Goliških plazovih" je naslov igre s katero otvori Fantovski odsek v Šmartnem dramsko sezono za leto 1940-41-. (Tpriz.orjena bo v nedeljo dne 13. oktobra ob 7. uri zvečer in v nedeljo dne 20. oktobra ob 3. uri popoldne v Šmartinskem domu.
Igra je prirejena iz prelepe narodne povest« ..Izpod Golice", ki je neka'erim gotovo še v spominu. V igri se dogajajo krasni prizori iz naših gorenjskih planin, ki nam kažejo juko nevarno življenje tihotapcev v boju z obmejnimi stražarji. i
Kaže nam hud hoj med tihotapcem Matevžem in finnncarjem Ivanom za srce lepe Hribarjeve Cilke.
Zato vas vljudno vabimo k obilni udeležbi.
i Bog živi!
CERKLJE
Odlikovanje. G. župan Fr. Sleme in g. šolski upravitelj Fr. Rozman sta bila odlikovana z redom sv. Save V. r. Obema javnima delavcema, ki se trudita z veliko .jotrpežljivo-stjo in marljivostjo za dobrobit cerkljanske fare, je bila s tem z najvišjega mesta izrečena pohvala. Tudi faranj jima iskreno čestitamo za to častno odlikovanje z željo, da bi še dolgo v veliko zadovoljstvo in I veliko prožnostjo nadaljevala delo Bogu v čast, favanom in zlasti mladini v korist.
Za mesec november se pripravlja nadaljevalna gospodinjska šoln. Dekletu, že sedaj mislite nanjo.
ŠENČUR
Naša MKZ je minulo nedeljo 22. septembra priredila poučen izlet po Dolenjski. Peljali so so z avtobusom in so si ogledali Stično. Sever-jevo posestvo nu Selu, gospodinjsko šolo v Mali Loki, kmetijsko šolo na Grmu. Bili so ntt Trški gori, kjer so dobili že grozdje in se celo peljali v Dolenjske Toplice. Vračali so se pre-
ko Soteske, Žužemberka in Krke. Vsi udeleženci so z izletom izredno zadovoljni in vsi hval.jo gostoljubnost in prijaznost Dolenjcev.
Odbor MKZ je g tem pokazal, da je nn pravi po'i \a vedno Daj dela po .eh smernicah pa uspeh gotovo ne bo izostal.
-== O. F. O. £=-
KRANJ
Gorenjska podzveza FO Okrožni občni zbori.
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Triglavskega okrožja na Jesenicah. Izvoljen je bil za predsednika dosedanji predsednik Stane Savinšek, za načelnika pa Janko Klinnr s Koroške Bele. Občni zbori Kranjskega, Trži-šega i>n Radovljiškega okrožja so bili že prejšnjo nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. bo pa še občni zbor Krekovega okrožja v škofji Loki. Okrožne tajnike opozarjamo, da vsi odseki še niso poslali razvida odbornikov in stalež-nih poročil. Naj pohite in s tem podpro poslovanje podzveze!
Podzvezni občni zbor bo v nedeljo dne 13. oktobra ob 9. uri v Kranju. Okrožni odbori naj pošljejo svoje delegate.
Podzvezni tečaj za vodje mladcev. Ker se v letošnjem letu predvideva obširno delo med našo mladino in ker je potrebna predvsem enotnost v našem delu, zato je ta tečaj potreben vsem okrožnim in odsekovnim vodjem naraščaja. Na ta tečaj že danes opozarjamo vsa okrožja in odseke. Vršil se bo v Kranju dne 27. oktobra 1940. Podrobnosti slade v okrožnici. —
Občni zbor OFO Kranj se je vršil v nedeljo 22. septembra dopoldne v Kranju v pevski sobi tuk. Prosvetnega društva ob polni udeležbi vseh FO Kranjskega okrožja. Po obligatnih opravilih ter zaključiKah so bile volitve novega Okrožnega odbora. Sklenilo seje, da bo drugo leto okrožna prireditev v Naklem ob priliki upostavitve temeljnega kamna za novi Prosvetni dom, oziroma ob sLćnem trenu kti nakeljske prosvete. Podzvezna prireditev pa bo v Kranju ob pril.ki blagoslovitve novega Ljudskega doma. Obe prireditvi pa bosta še pred Vseslovensko mladinsko olimpiado v Ljubljani, torej še pred avgustom'. Okrožni svet je soglasno poslal ZFO resolucijo za obnovitev b.vsega imsna „Orel" zla fantovske odseke, na splošno željo, ki je prevladala v članih bivšega „Orla", ki ustreza tradiciji slovenskega kat. mladinskega gibanja.
Šport'.
Strelska družina v Kranju sporoča, da se strelske tekme — vsled skrajno slabega vremena — niso mogle zaključiti pretečemo nedeljo. Ako bo vremo bolj naklonjeno, se bodo iste nadaljevale in končale to nedeljo dne 6. oktobra. Tekmovalo se bo ves dan do 5. ure popoldni;, nakar bo sledila obdaritev najboljših strelcev. Streljalo se bo tudi s flobertov-kami, posebej za dame in za gospode. Odboru se je posrečilo znatno dvigniti število daril in to preko 40. Nudi se tedaj vsakemu udeležencu te tekme, da si z malo truda lahko pridobi kako lepo praktično darilo. Vrednost vseh daril znaša preko dm 4000.—, kar se bo lahko vsak sam prepričal na strelišču, kjer bodo darila razstavljena. Posebno veliko nagrad bodo deležni strelci na 150 m tarči. „Narodni". Na tej tarči bo — kakor je že objavljeno — vsaka komoditeta dovoljena, tedaj naslon, sede ali leže, kakor bo posameznikom prijalo. Darila bodo na tej tarči dob li samo oni strelci, ki do sedaj na okrožnih ali na sosednjih družinskih strelskih tekmah niso dobili nobenega darila. Strelska tekma je seveda samo za članstvo vseh strelskih družin, ostali lahko tekmujejo izven konkurence, zato naj vsak prinese in pokaže pri blagajni strelsko legitamacijo, iz katere mora biti razvidno, da je članarina za letošnje leto poravnana.
SK Kranj : SK Bratstvo v nedeljo ob 16. nri v Kranju predle kina ob 15. uri.
Nič manj pomembna ter zanimiva tekma kakor je bila zadnja ligina tekma v Kranju, bo tradicionalni gorenjski djejrbi z Brastvom to nedeljo v Kranju. Kdor pozna krepke Gorenjce, ki posedujejo oster škrt, nagel ter do skrajnosti požrtvovalni tempo še iz prejšnjih let, ko so bila ta srečanja za športni Kranj vedno senzacionalna, si bo prav gotovo znal zamišljati pomembnost ter višino tega gorenjskega športnega dogodka, ki obeta biti že zaradi prestriža gorenjskega nogometa ter zaradi potrebe točk, katere nujno potrebujeta oba rivala v slovenski nogometni ligi še pomembnejše, kakor pa je t0 bilo do-sedaj vobče.
Našim fantom želimo, da to nedeljo radi-kulno popravijo oba svoja neuspela tekmovanja ter si osvoje čimveč kar morejo, pa tudi simpatične športno Jeseničane prav toplo pozdravljamo v naši sredi.
STRAN 4
»GORENJEC«
RAZGLAS.
Uprava občine Kranj razglaša:
Vsi lastniki živine in vozil, b vajoči na področju tukajšnje občine, ki posedujejo konje, osle, mule :n vole se poživljajo, da se nemudoma, toda najkasneje do zaključno dne S. t. m. zgiasijo v vojaškem uradu tuk. občine rudi popisa njihove živine, »n vozil.
Prijaviti je vso gori navedeno živino ne glede na starost in ne glede na to, ali je b:la ze pregledana od voj. popisne komisije ali ne.
Ta termin je najskrajnejši in se ga je v izogib kazenskih posledic brezpogojno držati, ker se bo vršil splošni popis živine in bo vojaška komisija že v prihodnjih dneh pričela poslovati.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek Je 8 D.
Važno! Modroee, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Šipica)
Poslovne lokale — skladišča Preuredim interesentom v pritličnih in dvoriščnih prostorih v Trennerjevi hiši, šk. Loka, Spodnji trg 2i. - Ponadbe in informacije pri Alojzij Kmetic tovarna „Šešir", Sk. Loka.
Odda se soba s štedilnikom. Straž šče 246, pod Smarjetno goro.
Oddam stanovanje dveh sob z vsemi pritikli-nami. Poizve se v upravi liste.
Odda se stanovanje 2 sob pošteni stranki na Primskovem Št. 14?, i i. novembrom,
Parketirano dvosobno stanovanje nn Primsko skovem se odda. Poizve se Jezerska c.  10 . Kranj.
Odda se lepo trisobno ali dvosobno sanova-nje s kopalnico in vsemi pritiklinami na Planini. Vsel.tev novembra ali kasneje. Xu- | slov v upravi lista.
Prodam tristanovnnjsko hišo z vrtom, elektriko m vodovodom. Poizve se v upravi lista.
Dobro ohranjen pult za trgovino ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista.
Kupim več dobroohranjenih vinskih sodov 100 do 200 1. pros'ornine. Ponudbe pri skladiščniku hotela „Jelen" Kranj.
Iščem kmečko dekle v starosti od is d0 2"> le) za takojšen nastop du/b". Predpo.'oi poštenost. Zglasiti se na upravo ..Gorenjca".
Ilis.i kupim v Kranju ali okolici. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod šifro ,33^"".
Otroška posteljica za dva otroka / macesno-vega lesa v najboljšem stanju z vzmetnim modrjr-em  naprod.it   Naslov  v  upravi lis'a.
Opozarjamo, da je začela obratovati škrobir-na ter je dovolj odpadkov krompirja naprodaj. „Jugočeška".
Dobro ohranjena kompletna okna za vzidavo in cca. 3000 kom. strešne cementne opeke poceni   proda  Pungeršek Siražišče-Gaštej.
Izgubil se je na Rupi majhen rjav pes z imenom „Muhca". Najditelj se naproša, naj ga vrne proti dobri nagradi v gostilno ..Semen" Kranj.
Ugodno prodam 1 oral zaraščenega gozda. Naslov v upravi lista.
Zlatarskega vajenca, poštenih staršev, sprejmem takoj. B. Rangus, zla'ar Kranj.
Ne zamudite prilike! Kolesa, š valne stroje prodajamo kolikor mogoče še po s ari cen'. Zevnik Julij, Stražišče.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške Izdelke Izvršuje točno in solidno
K.TONEJC
Kranj
SANITARNE PREDMETE:
kopalne kadi, umivalnike, klozete, stenske školjke, armature, vodovodne in svinčene cevi, fitinge itd. — dobite še vedno ugodno v i e I e z n i n i
FR. STUPICA, LJubljana, Gosposvetska c. 1
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
dobite najceneje
V ZALOGI POHIŠTVA
■ I PA"_
KRANJ - Layerjeva ul.
ff
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarn) v Ljubljani. Frankopanska alica 11.
Kolesa
po stari ceni kupite i trg.
Orne jc Ivan
K F »N J - Tavčarjeva 9
Na nkti RoienvHskegg k!9tca
Kupujemo g«mnija»t« od. podit*, galoše, škornje, avto in bicikl gume itd. v vsaki količini po najvišji dnevni ceni.
Bat'a - Kranj
Kadi za zelje, sode za mošt kakor tudi vsa po-
SODARSTVO
HO M AN
Stražišče - Labore
pravila izdeluje hitro, solidno in po nizkih cenah
Ure, zlatnina, kristal, očala in druga darila se dobijo najceneje pri
B. RANGUS - KRANJ
♦
JUVEL1R IN DOBAVITELJ
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vla- jj
gaieljem vedno na razpolago. Vezane vloge H
s tri mesečno odpovedjo se obresiujejo po 5°|0. §§
RANILNICA IN POSOJILNICA |
V K R A N 3 U R.IZN.Z. LJUDSKI DOM m
P   O   D   L   J   U   B   N   I   Ž   K I
l       povest iz Škofjeloških hribov
I.
Tiha, jasna noč. Mesečina je razprostirala svoja krila čez pokrajino. V mesečini so se odražali hribi, ki so se kakor pošasti spenjali proti jasnemu nebu. Nad njimi pa je bilo razprostrto nebo, na katerem je sijalo tisoče zvezd, ki so kukale iz vsemi rja na prelepo jesensko pokrajino. Sv. Andrej je tiho spaval ob vznožju sv. Ožbal-ta, ki je kakor čuvar bdel nad vso pokrajino. Cerkev vrh njega se je ostro odražala v mesečini. Le sem pa tja je v vasi zalajal kak pes, katerega je vznemirjala divjačina \ bližnjem gozdu. Na obeh straneh vasi pa sta nalik_ dolgima temnima žlebovoma ležali Hrastnica in Bo-dovljska grapa. Na drugi strani Hrastnice sta se spenjala kvišku Osojnik in Tošč. Nad Poljansko dolino, ki se je komaj odražala, pa je mogočno dvigal svojo glavo bahati Ljubnik. Vsa pokrajina je pokojno sanjala. Vsa narava je počivala. Le nekdo ni mogel spati tisto noč.
Hribar, čigar domačija je stala prav sredi vasice, tisto noč ni mogel natisniti očesa. Misli so mu uhajale nazaj v čase, ko je bil še fant. Takrat je bila Hribarjeva domačija pri 3v. Andreju še trdna. Pri hiši je bil denar, travniki, njive, polni gozdovi, da bi zadostovali za ves rod in še več. Njive bi lahko preživele ob pridnem delu trikrat tako veliko družino, kot je na Hriburje-viai danes. Hlev je bil vedno poln živine. Da, takrat je bila Hribarjevina bogata, trdna domačija, kakršne je ni bilo ne pri Sv. Andreju, še manj pa pri Sv. Ožbaldu. Pepelov ali Zidankov gru n t doli v dolini sta ji bila enaka. — Pa danes? Hribar se je mogoče že stotu obrnil to noč na
svojem ležišču. Take in podobne misli so mu cele ure rojile po glavi, a noči ni in ni hotelo biti konec. Hribar se je zopet obrnil, legel znak, dal roki pod glavo in misli, katerih se nikakor ni mogel znebiti, so ga morile.
„Da, ali ni moj rajni oče, pred več kot tridesetimi leti zapustil vso to domačijo brez vsakih dajatev, brez dolgov, s polnim hlevom živine, poino kaščo, lepo obdelanimi njivami, krasnimi gozdovi? Da, kolikor časa je živela rajna žena je še nekako šlo. Držala ga je v kleščah, z ljubeznijo ga je priklepala nase, ga prosila: „France ne hodi v krčme, vse bo šlo po zlu!" Velikokrat jo je ubogal, a še večkrat ne. Šlo je počasi navzdol. Ona je garala, garali so tudi otroci. Pa on? Tudi on je delal, a ne toliko kot gre gospodarju. Hodil je raje v mesto, ne samo ob nedeljah, tudi v delavnikih, zvečer pa je hodil pijan domov. Žena, vsa zbita od dnevnega dela, je tiho jokala. Otroci so se plaho stiskali v kot. On pa je klel, vpil, razbijal, dokler ni vest omaljen zaspal. Tako je šlo iz dneva v dan. Otroci so odrastli, žena je umrla. Če je do njene smrti spričo njenega dela in žrtev domačija le počasi propadala, se je po njeni smrti sprožil plaz, ki ga ni bilo več mogoče ustaviti."
Hribar se je nevoljno otresel teh misli, zakaj preveč globoko so mu izpraševale vest.
Obrnil se je. Misli so šle kot mora svojo pot dalje. Ni se jih mogel otresti, čeprav je skušal zaspati.
Po smrti svoje žene ni bilo nikogar, da bi ga svaril, opominjal. Z njo je umrl zadnji človek, ki je imel vsaj nekaj malega vpliva nanj. Malo od žalosti, še več pa iz navade se je vdal še hujšemu pijančevanju. Popival je v Loki po tri, štiri dni, pa tudi ves teden in to vse na kredo. Da je plačal velike, kakor se mu je zdelo prevelike račune, je moral prodati zdaj les, zdaj kravo. Otroci: France, Janez in Micka so doma garali, da bi rešili domačijo. Ko je moral radi pijače zopet kak kos zemlje od grunta ali krava iz hleva, ga je večkrat zaprosil France: „Oče nikar, vse bo šlo po zlu!" Micka je celo pokleknila nekoč predenj in njene solze so bridko pro-
sile, ko je morala njena najljubša telička iz hleva. Končno tudi prodajati ni bilo več kaj. Dolg je naraščal in naraščal v velike številke. V mislih je prešteval svoje upnike, a skoraj ni bilo dovolj prstov na rokah, toliko jih je bilo. Davkarija, sodišče, advokat, trgovci, največ seveda oštir. ..Prokleti pudelni," je tiho zaklel. „Sedaj kakor da bi se zmenili, eden za drugim pošiljajo pisanja, če ne vrneš v toliko in toliko dneh. si bono sami sodnijskim potom poiskali.
Hribar se je zopet obrnil na trdem ležišču. Stenska ura je udarila polnoč. Potihem je štel udarce, ki so odmevali po kamri. „Ena, dve tri... dvanajst!" Pri zadnjem udarcu je tiho vzdihnil; „Šele polnoč, dan pa bo šele ob šestih!"
„Da, ti prokleti pudelni" je v mislih ponovil svo.io priljubljeno kletvico, s katero je mislil na Ločane kar vprek. „Pognati mi hočejo domačijo!" Sneti je dobil pisanje od gostilničarja iz Loke, da naj mu plača vse v štirinajstih dneh, če ne, da ga bo dal advokatu."
„Koliko je že napisano na tistem papirju? Šest tisoč dinarjev pa še obresti od dveh let povrhu! Kaj sem res toliko zapil v tem času? Saj ni mogoče! Goljufivci goljufivi!" A Kern ne bo prizanašal, to ve prav dobro, a kako naj plača? Kako, kako ... ?
Tako je momljal Hribar predse, napol ležeč, napol sedeč. Ni se mu dalo več; ležati. Vstal je. Njegova prej majhna kakor velika postava se je v nočni obleki ostro odražala v mesečini, ki je svetlo sijala skozi zaprto okno. Iz sosedne izbe se je čulo Mickino dihanje, ko je po dnevnem naporu pokojno spala .
Hribar je oblekel hlače ter stopil proti oknu. Odprl ga je. Hladen jesenski nočni zrak ga je zajel, zazeblo ga je. Stopil je od okna k stolu ob postelji in na njem poiskal kamižolo, katero je ogrnil preko ramen. Stopil je nazaj k oknu ter se nanj naslonil.
Terjatev loškega krčmarja mu ni šla iz glave. Vsaj za enkrat previsoka je. „Tri in ne šest jurjev bi se morala glasiti," je mislil na glas. Pa se je ustrašil svojega lastnego glasu. Poslušal je. Iz izbe je prihajalo še vedno enakomerno dihanje Mickino.
Za uredi kl n i idajatelja odgovarja VertovSek Milan v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranja
23532353235348535323534823532323235353485390534853485348485348004823534853UUPUPUUPU"7U" "U" "##%
99999999999999999999999999999