PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......* 15 — za Celrt leta.....c 750 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniStvo in upravni§tvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik Stev. 20 IL letnik Politicen polozaj. ¦ ¦ Komunizem je za nami. Ze v starem veku so spoznali modri mozje, da so ta go-spodarski sistem ne more vzdrzati. Pozneje je priSel Anglez Robert Owen in drugi po velikih prakticnih preizku&njah do ravnostnih zakljuckov. V novem veku sta ustvarila zuana soc. pisatelja Marks in Engels celo znanstveno stavbo glede uvedbe komu. nizma v gospodarskem zivljenju. Cas je pokazal, da njune besede ne postane jo meso. Kljub temu so se nasli novi apostoli, ki so propovedovali, da bo delavski razred raz-lastil potom revolucije posedujoce razrede in se razdeli vse imetji — med vse zemljane. Ta nauk je vkorakal med vojno potom Ljenina v Rusijo, kjer je spravil drzavo in narod v prepast. — Ljenin 3e mu je ze od-rekel. Kljub temu je komunizem povzrocil ravno isto nesreco na Ogrskem — a se je tudi iz2ivel tekom par tednov. Pri nas v Jugoslaviji je zavol samo malo komunisticen veter — a sedaj imamo mir. Sedaj nam je treba samo delavne vlade, da bi ustvarila predpogoje za volitve, nakar bi si narod sam izbral po svoji volji zastopnike. Vec ko teden dni se ze poganja dr. Vesnic, da bi sestavil novo vlado iz vseh strank, katerim je za naSo drzavo. Regent dela sam z vsemi silami na to, da se Cim-prej sestavi taka mocna vlada, ker je to v prid vsej drzavi. Pogubno za naso drzavo je, da se le preradi med seboj prepiramo. Mesto da bi posvecali vse svoje sile kultur-nemu, gospodarskenm in socialnemu delu, za ktero imamo komaj dovolj sil, tratimo svoje moci v boju za to, ktere stranke, struje in Nov solski zakon. • ; ; Okr. sol. nadzornik Pavel Flere. :...........................................................: (Konec.) Prvo dvoje je danaSnja Sola uposteva-la, tretje pa je zanemarjala in prepu-Scala poSolskemu zivljenju. Ta nedosta-tek se je v novejsi dobi poizkuSal popraviti s tem, da so delati ucili razni strokovni te-caji, a ti so mogli imeti povecini le male uspehe, ker niso obiskovalci tecajev imeli potrebne predizobrazbe in ker so bili ti te-6aji redki ter so sprejeinali le malo stevilo udelezencev. Dobrot takih tecajev pa morajo biti delezni vsi udje naroda, katerim so nana enjeni, biti morajo tedaj sploSni. Da bo mogoee doseci ta visoki cilj, je treba Solstvo urediti tako, da bo zmoglo svojo nalogo. Lansko leto se je sestal pri ministrstvu pro-svete v Beogradu takozvani,,Prosvetni odbor", ki se je bavil s sestavo Solskih zakonskih nacrtov. Izdelal je nacrt tudi za narodno solstvo, katero je razdelil v 1. otroSka zaba-viSca, 2. osnovne Sole, 8. nadaljevalne Sole, 4. mescanske Sole. Tej razdelitvi zazdaj pri-trjujemo, ker hoCemo itak izvzeti le 2. in 3. t. j. osnovno in nadaljevalno Solo kot naj-sploSnej&i. Osnovna (danaSnja ljudska Sola) osebe naj vladajo in izrabljajo vladno oblast v strankarske namene. To nam obcutno Sko. di doma, Skodi pa tudi med Sirnim svetom, ki misli, da nismo zmozni, da bi si sami ure-dili svojo drzavo. Jadransko vpraSanje se utegne reSiti tekom prihodnjih dnij. Tolikokrat se je ze naznanilo, da bo kmalu konec Jadranskega vpraSanja. Pa dosedaj Se vedno ni reSeno. Sedaj naj bi se zopet koncno reSilo. Cesar ni mogla dognati mednarodna konferenca v San Remo, naj bi Italija in Jugoslavia med-sebojno dognali Sestati se imajo naSi inita-lijanski delegati, ki naj skusijo najti reSitev. NaSe zahteve so jasne ; ali italijanska pohlep-nost po naSih krajih je brezobzirna. MLADINSKA SKRB. Ze predvojni socijalni pokret je obracal po amerikanskem in angleSkem vzorcu posebno pozorncst razvoju mladine. Preprieanje, da sta zdravo telo in zdrava pamet temelj raz-vitka vsakega naroda, je javnost z veliko vnemo pripravilo do doslednjega zasledovanja teh ciljev, zasebna in driavna pomofi ste tekmovali v stremljenju, vzgojiti zdravi na-raScaj. Posebna skrb pa je veljala onim re-vam, ki so osiroteli ali po vzgoji in razmerah postali zanemarjeni. Mladinska sodiSca, zavodi, reforma zakonodaje in vzgoje so izdatno pospeSevali to stremljenje, ki je ze rodilo vidne uspehe. Vojna doba je te uspehe mahoma unieila. Zavladala je posirovelost mladine, kakor je prej Se nismo doziveli. Odsotnost ofietov, brezbriznost samih mater ter varuhov, oma-janje temeljnih nazorov, deloma pomanjkljivi Solski pouk so povzrocili zanemarjenost, ki naj ostaneosemletna, kakor je to v Sloveniji bi-lo ze dozdaj. Ker pa bi se v ostalih delih drzave, kjer je bila Solska obveznost dozda,} Sest-, pet- ali celo le Stiriletna, osemletna obveznost osnovne Sole ne dala izvesti takoj, naj se tarn za prehodno, najvec desetletno dobo Se pri-pusti nizja, recimo Sestletna doba. V desetih letih se to izenaCi v vsej drzavi, kajti ravno pri osnovnem Solstvu je treba gledati na to, da Solstvo napreduje in daje narodu vedno vec, ker zahtevajo to gospodarske narodne razmere. Narodno gospodarstvo se mora iz-boljSevati, 5e hoCemo fcekmovati na svetovnem trgu, za njegovo izboljSanje pa je v prvi vrsti potrebna viSja izobrazba. Prav iz tega vzroka so potrebne nadaljevalne Sole, ki naj prevzamejo strokovni pouk, t. j. da naj pripravljajo za zivljenje. V tej Soli stopa pouk v ozadje in prevzema njegov posel delo.. V letih, ko zapusti otrok osnovno Solo, za to delo Sele postane sposoben in zrel za strokovno izobrazbo. To se mora naslanjati docela na zivljenje in mora upoStevati mestne (obrtne in trgovske) ter podezelske (kmetiSke) razmere. Zato bi morali imeti dvovrstne nadaljevalne Sole : mestno, ki naj poglobi in razSiri delo danaSnjih obrtno in trgovsko na-daljevalnih Sol, in podezelsko, bi bi upoStevala poljedelstvo in zivinorejo, vrtnarstvo i. pod. Podezelska nadaljevalna Sola naj bi bila .i je ze postajala velika nevarnost za cloveSko druzbo. Posebno se je Sirila pohlepnost po tujem blagu in ob enem z drzavnim je skoro nastopil tudi moralni polom. Za naSo mlado drzavo je sedaj nastalo velevazno vpraSanje, kaso to nevarno boh-zen omejiti in spraviti pokvarjeni naraScaj zopet v tire reda in morale. In reci moramo, da se je naSa drzava z vso vnemo lotila tega vpraSanja in vkljub vsem zaprekam dosegla ze take uspehe, da smo danes najhujSih skrbi reSeni. Kratka slika drzavnega dela v torn smislu nam naj to pojasni. Ze v prvih mesecih naSe vlade je mini-strski svet na predlog ministrskega podpred-sednika dr. Antona KoroSca sklenil ter izdal Uredbo o ustanovitvi drzavnega oddelka za zaSCito deco (Ur. list 11. aprila 1919) za cas, dokler ministrstvo za socijalno politiko ne prevzame tega podrocja, z nalogom, da pod-pira bedno deco, v prvi vrsti vojne sirote, da skrbi za izvrSevanje vseh predpisov o za-Sciti zivljenja zdravja in napredka narodnega naraScaj a. Temu je sledil „pravilnik o ureditvi drzavnega oddelka za zaSCito deco", ki raz-teza zaScito do dovrSenega 16. leta. Drzava prevzame do 16. leta popolnoma skrb za ono deco, ki jo varstveni sodnik proglasi za zanemarjeno. Ob enem podrobneje doloCa delokrog drz. oddelka, ki v splosnem obsega statisticno delo, telesno ter duSevno podporo. DoloSuje se osrednji urad s sedezem v Belgradu, ter 7 oblastvenih odborov, med temi pokrajinski odbor s sedezem v Ljubljani za slovensko ozemlje. Tem so podrejeni okrozni ter krajevni odbori. Vsi odbori nastavljajo svoje poverjenike za podrobno krajevno delo. Odredi jjse naprava deSkih domov, za vsaj eno leto obvezna za vsakogar, ki se po-sveti kmetskemu poklicu. Pozimi bi se lahko poucevalo kake tri dni na teden, poleti bi se v gotovih dobah vadila vsa razlicna dela umnega gospodarstva. Pouk bi se vrSil v prvi vrsti na zgledno urejenih posestvih. Obrtno ali trgovsko nadaljevalna Sola mora biti obvezna za vsakega vajenca, dokler ne postane pomocnik. A tudi tu se mora premestiti pouk od vecernih na podnevne ure ob delavnikih ; izkuSnje, ki jih imajo da-naSnje obrtne in trgovske nadaljevalne Sole, namrec kazejo, da pouk v vecernih urah, ko je vajenec utrujen od celodnevnega dneva, ni kaj prida, za vzgojo pa je naravnost Skod-ljivo, da se vajenci zve6er in v noci shajajo v Solskih prostorih. Omenjeni zakonski nacrt „Prosvetnega odbora" vsebuje tocka po kateri bi oni, ki so z uspehom dovrSili obvezno Solo, sluzili krajSi cas pri kadru. Ta odredba se nam zdi pravicna: oce, ki je moral zaradi obvezne nadaljevalne Sole nekaj casa pogreSati sina pri delu, naj ga dobi prej od vojakov; tedaj mu bo 22 ali 231eten zalegel ve6, kakor bi mu zalegel s 15. ali 16. letom. Se nekaj bi pripomnil k nadaljevalni Soli. Mislim, da je bil „Slovenski Gospodar" tisti, ki je priporocal, naj bi namesto obcih nadaljevalnih Sol po osnovni Soli vzgajale bolno, duSevno nerazvito, posebne oakrbo po-trebno deco. Obljubi se naprava drugih po-trebnih zavodov (za invalids, alepce, pohab-ljence itd.), izdatna drzavna podpora za sli<5-no skrb zasebnikov. KoneCno se obrazlozuje gmotna preskrba teh naprav. Ta pravilnik se je deloma z odredbo (596/19 Ur. 1) drzavnega oddelka za zaSCito dece z dne 28. julija 1919 Stev. 2528 izpre-nienil; potemtakem so podrejeni organi drzavnega oddelka 1. pokrajinski odbori, 2. okrozni odbori, 3. krajevni odbori po vseh veCjih krajih. Sestavljeni so iz dveh zaatop-nikov obe. oblastva, zastopmkov krajevnih, Solakih, sanitetnih, sodnih ter cerkvenih obla-stev in krajevnih dobrodelnih druStev. Kot krajevni odbori morajo delovati tudi krajevni odbori drustev za zaS6ito in pomo6 deci, ako so sestavljeni po § 8 tocka 3 pr. Zainorejo tudi imeti stalne ali honorarne tajnike. Z naredbo z dne 12. septernbra 1919 je predstolonaslednik odredil, da ininistrstvo za socijalno politiko prevzame v svoje podrocje drzavni oddelek za zaScito dece. Naredba 753/19 U. 1 prinasa nadaljni pravilnik o uredbi oddelka za zaSCito dece ; po tem se zaScita razSiri do dovrsenega 18 leta in po potrebi do polnoletnosti. Dolofiuje se natancneje naloga in sestav ter naprave in etvarne dotacije. Z naredbo 794/19 se konefcno dolocuje poslovnik za poslovanje pokrajinskih okroznih in krajevnih odborov. Krajevna zaSCita naj neposredno deluje ter vpliva na napredek mladine ponajveC z zasebnimi in krajevnimi pripomocki (prispevki, podporami itd.) Zanimiva je dolofcha § 39 : „Vsak kraj mora imeti mestno deSko postajo, ki obsegaj tele naprave : 1. Sprejemalni oddelek, zavetiSCezaspreje-manje s 5 do 10 posteljami za prehodno deco in za tisto, ki jo je treba zacasno sprejeti in spraviti pod streho, n. pr. ob bolezni, smrti na domu i. t. d. 2. Materinsko posvetovalnico, kjer se vr-Si zdravnisko pregledovanje dece, dajo navo-dila za zrejo dece, prirejajo tefiaji za to itd. 3. Decje kopaliSCe in aparat za desinf'ek-cijo, po moznosti je uvesti brezplafino, ob-vezno in stalno kopanje dece in desinfekcije stvari. 4. Defije dnevno zavetisce, kjer naj se 6ez dan oskrbuje deca takih roditeljev, ki so na delu ali na poti. Spojeno je lahko z dec-jim zabaviScem (obcinskim ali drzavnim) in z deSjo kuhinjo. V vsakem primeru je treba v dnevnem zavetiS&u deci nuditi zabave in ji dati hrano. 5. Decji vrtec, decje igraliSce na Cistern in zdravem kraju, kjer naj se deca zbira na mladeniSke in dekliSke zveze. Ta misel ni napaCna, ker bi se v takih zvezah lazje vzgajalo v demokratskem in druzabnem duhu, kakor je to mogoce v Soli, kajti v zvezah je razmerje med mladino naravnejSe in manj prisiljeno. Zavzemati pa bi se mogli za tako vzgojo le tedaj, ce je dano pri vsaki mladeniSki in dekliSki zvezi jamstvo, da je pri njej izkljucen vpliv katerekoli politifine stranke. Pri danaSnjih razmerah, ko na Skodo vzgoji ze po ljudskosolski deci stegajo roke vse politifine stranke, na to ne moremo upati in zato govorimo v prilog obfii obvezni na-daljevalni soli. IV. V svoji kratki razpravici, kjer se doti-kamo le najvaznejSih vprasanj, se moramo ozreti Se na Solsko apravo. Kdo naj upravlja narodno Solstvo ? Dosedaj so iraeli upravo v rokah dezelni, okrajni in krajni Solski sveti, ti poslednji zlasti Solsko vzdrzevanje. Rekli pa smo ze, da mora vse vzdrzevanje prezveti drzava, njej smo nalozili vso dolznost in ji dali vso pra-vico. Zato nam za upravo in urejevanje za-dostujeta pokrajinski (namesto dezelnega) in okrajni Solski svet ali Solski odbor. NajviSja Sol-ska oblast, ki ima na skrbi vse Solstvo v drzavi, je ze danes ustanovljeno rninistrstvo prosvete. igre, zabave in tekme. Tu naj priredi razne priprave za igranje in telovadbo, ter ustano-vi decji tabor. De6ji vrtec mora biti vedno pod nadzorstvom. Ohrani naj 6imve6 dece slabega vpliva ulice in slabe druScme. 6. Obrtne Sole za pouk v raznih prak-tiSnih poslih in roftnih delih i. t. d. Namen jim je, da se med narod zane-sejo in razSirijo razne prakticne tvornosti. 7. DeCje kuhinje za sirotno deco in dyake. VT prvi vrsti se naj skrbi za vojne sirote. Deca se naj po rodbinah porazmeS6a ali odda v uk in Solanje. Zato se dolocuje gmotna podpora. To je kratek zgodovinski oris dosedanjih korakov drzavne akcije za mladinsko skrb. Za Slovenijo posluje s priznano pozrtvoval-nostjo in tocnoatjo oddelek za zaSCito dece in mladine, neposredno podrejen poverjeni-Stvu za socijalno skrb. Dezelno vzgajaliSce za de6ke v Ljub-ljani se je ze podrzavilo. Od septernbra 1920 naprej se ustanovi tako tudi v KoSevju, ter se v njem otvori mladinski oddelek za deco od 3. do 14. leta. DekliSkih vzgajaliSS Se ni, otvori se pa septernbra tako pri vzgajaliSCu v Kocevju. Zacasno pa delujejo tudi razlicni zasebni zavodi z izvanredno pozrtvovalnostjo. S tem jo v kratkem casu bilo vsaj v glavnem reSeno vpraSanje organizacije mla-dinske skrbi; kakor smo posneli iz navede-nega, se je drzava odlofiila za rueSani sistem drzavne in zasebne skrbi, povsem pravilno. NemogoCe je drzavi reSiti vpraSanje mladin-ske skrbi samo ob sebi, 6e cele vzgoje ne podrzavi, neuiogoCe pa je tudi, da zasebna skrb brez podpore dr^ave uspeSno to vpraSanje reSuje. Le skupna skrb, podprta po skupni financni mo6i lahko uspeh zasigura. S tem nam je dano navodilo in dolznost, pe5ati se s krajevnimi ptujskimi razmerami. . V ptujskem okraju ste obstojali dosedaj dve dru&tvi : 1. „DruStvo za otroSko varstvo in mladinsko skrb v kmeckih obcinah okraja Ptuj" s sedezem v Ptuju, ter 2. „Kinder-schutz- und Fiirsorgeverein liir den politi-schen Bezirk Stadt Pettau", obe z namenom v sili zapuScenim in osirotelim otrokom in mladostnim osebam, katerim preti v vzgoji nevarnost ali ki so ze zanemarjeni, dajati varstvo ter vzgojevalno oskrbo. V vojski obe druStvi nista razvijah nobenega posebnega delovanja, razen podelitev mesecnih podpor, vsled cesar je tudi premozenjsko stanje obeh druStev zelo nezadovoljno. Nameravano je bilo za krajevno orga-nizacijo pridobiti stalnega placanega tajnika, ki bi na drobno prevzel vse posle dosedanjih druStev. Ker pa se je drzavno odelenje v Belgradu premislilo ter izreklo, da naj bodo tajniki pri krajevnih zaScitah neplacani, je treba k zaSCitnemu delu pritegniti vsa Se obstojeCa druStva, jih oziviti ter izpopolniti v tem smislu, da prevzamejo dolznost krajevne drzavne zaS6ite po predpisih ministrstva za socijalno politiko. V ta namen se vrSi kmalu ob6ni zbor teh druStev, ki se bodo razmeram primerno strnile v enotno druStvo. Opozarjamo nato ze danes vso javnost in pozivljamo s tem vse prijatelje in ljubitelje mladine, da polno Stevilno pristopijo k temu druStvu, ter kot njega clani delujejo v podrobnem. Da obstoji ziva potreba za tako druStvo, kazo dejstvo, da izkazujemo z 14. t'ebruarja 1920 v podrocju ptujskega sodiSCa: otrok brez stariSev otrok brez oCeta . otrok brez matere . 112 2039 1865 Vsi ti Solski uradi so drzavni uradi. A da se more Solstvo razvijati 6asu in razmeram primerno, ne smejo biti clani teh uradov le od drzave imenovani upravni uradniki in Solski nadzorniki, nego je zelo potrebno, da pride v njih do besede narod sam po svojih zastopnikih. V okviru zakona mora biti Solskim uradom dana gotova samouprava, avtonomija in samostojnost, zastopniki drzave so v njih Solski nadzorniki. Nastane pa vpraSanje: Ali naj bodo na-rodni zastopniki neposredno, t. j. od ljudstva (po okrajih, pokrajinah) voljeni ali naj jih poSiljajo gospodarske in prosvetne druzbe ? Po dozdaj veljavnih zakonih so poSiljale v krajni Solski svet zastopnike vSolane obcme, v okrajni Solski svet okrajni zastop iz svoje srede, v dezelnem Solskem svetu so kot ljudski zastopniki sedeli odposlanci dezelnega odbora. Ne nameravamo razizkovati, ali so bili ti zastopniki vedno na korist Solskemu razvoju in ali so imeli sploh toliko moSi, da so bili korist, opozoriti pa je treba na neko drugo stvar. Komu je Solska vzgoja najbolj mar ? Ali ne starSem, ki poSiljajo v Solo svoje otroke ? Zares, starSi otrok so prvi, ki bi se za Solo morali zanimati, in oni so prvi po-klicani v to, da posljejo iz svoje srede, tedaj starSe same kot svoje zastopnike v Solski odbor. Drugi, ki jim je mar posebno Solski skupno torej.........4016 otrok nujno potrebnih socijalne pomoci. Nudimo to pomoc naSi mladini! Strnimo se v ljubezni in objamimo naSo deco z isto! To bo najlepSe krstno darilo naSi mladi ljubljeni domorini. Dr. A. St. Gospodarstvo. Galica je do§la. Dobi se pri Kmetijski podrufcnici za ptujsko okolico. Zglaaiti se je na okrajnem zastopu. Tisti, ki je nimajo in je niso prej naroCili, si naj gredo 5im prej po njo. Mraza se je bilo bati te dni. Preatali smo srecno najbolj nevarne dneve, sedaj upamo, da se ta nevarnost pozebe za letos ve6 ne povrne. Mnogo Skode je napravil zadnji vihar, ki je mnogo Skodoval na sad-nem drevju in v vinogradih. Btl je tako mo-can, da je celo sadno drevje ruval. Kedaj bo Pesnica regulirana ? Letos v pomladi imeli smo ze dvakrat veliko povo-denj, ki je preplavila PesniSko dolino in po-blatila krmo. Prosimo vlado, da Pesnico vsaj do Pacinja regulira, da se ne bo voda zadr-zala in da bodo potniki lahko priSli iz Slo-venskih goric v Ptuj, kar sedaj ob povodnji sploh ni mogoCe. Prizadeti kmetovalci. Napotki k letoSnjemu zatiranju trsne ples-nobe. Polovico lanake vinske letine sta uni-Cili bolezni peronospora in plesnoba (oidij) in sicer prilicno v enakih delih. Ce racuna-mo, da bi bilo lahko prirastlo na ha 20 do 30 hi — priraatlo jih je poprefino samo 10 do 15 — tedaj znaSa Skoda v ptujskem sod-nem okraju, ki ima okoli 2400 ha Vinogradov, 24 do 36 milijonov kron, ako se raduna pouk, pa so gotovo strokovne zveze; kmetijska druzba mora dajati svoje nasvete, obrtna in trgovska zbornica pravtako, pri telesni vzgoji imajo besedo zdravniSka zbornica in telovadne zveze, o mladinskem skrbstvu pa pritefie ista mladinskemu sodniku. Izvedljivost vseh teh razlicnih strokovnih nasvetov urejuje Solski strokovnjak ufiitelj, ki ve, kaj so ufieni raz-iskovalci spoznali za dobro in potrebno pri na-rodni vzgoji. * * Koncujem z zeljo, da bi se pri nas za-5elo povsod zanimati za to, kakSen naj bo novi Solski zakon, in da bi bodofiim narodnim predstavnikom narod sam dal navodila, kakSno ho6e svojo Solo. A kadar to narofia, naj pom-ni: NaSe osvobojenje iz tezavnih gospodar-skih razmer je v delu, utrjenje teh razmer je v napredku, napredek pa ni mogoc brez visoko razvitega Solstva. Zaradi sebe samega naj tedaj narod terja, da se da njegovi Soli moznost za tak razvoj, on sam naj ta razvoj pospeSuje s tem, da vsak pozamezni clan naroda ima za svojo prvo dolznost to, da njegov otrok ne zamudi brez potrebe niti ure v Soli in da ga pusti v njej, dokler se more tarn Se kaj nauciti. I liter vina samo po 10 K. In ce tudi vpoSte-vamo kot mogoc pridelek le 20 hi na ha, ter postavimo temu nasproti kot poprefini fakticni pridelek 15 hi na ha, tedaj Se ved-no znaSa izguba 11 milijonov kron. Ker pa v istini ni bilo razmerje rned Stevilkami ta-ko ugodrjo, krenemo lahko brez pomialeka srednjo pot in cenimo lansko izgubo na 24 milijonov kron. Polovico te milijonske izgu-be na narodnem premozenju gre torej na rovaS plesnobe (oidija) in vendar se Se mno-gi vinogradniki noCejo poprijeti rednega zveplanja, ki je do sedaj Se najboljSe sred-stvo proti oidiju. Istina je, da je bilo lansko leto tezko odvrniti plesnobo, deloma ker je vreme nagajalo, deloma ker so primanjkova-li delavci in vrh tega ni bilo zveplo najboljSe kakovosti, kajti tako finega zmletega zvepla, kakorSno se je rabilo v ta namen pred vojno, in bilo dobiti in ga brzoas tudi letos ne bo na razpolago. Cirn finejSe je pa zveplo, tem bolj ucinkuje, ker ga solncna top-lota lazje spreminja v zvepleno sokislino, katera plesnobo unicuje, oziroma razSirjenje te bolezni preprecuje. Ker se manj fino zveplo pretvarja na somcu bolj po6asi, pre-kinjuje to pretvarjenje ve&krat dezevno vreme in zveplanje postane manj ucinkovito. Zatorej je treba pri uporabi manj finega ' zvepla veekrat zveplati, kakor pa pri prav fino zmletem zveplu. Ker pa ni zveplo, ki je letos vinogradnikom na razpolago, najboljSe vrste, bo treba letos v dosego popol-nega uspeha veekrat, kakor navadno, teme-ljito zveplati. Prvokrat se naj zvepla takoj po prvem Skropljenju, to je v Casu, ko se je pokazalo vse grozdicje; drugokrat pa po drugem Skropljenju, torej neposredno pred cvetenjem ali pa tudi med cvetenjem, kajti zveplanje ne moti cvetenja, kakor nokateri mislijo. Tretjikrat se naj zvepla po tretjem Skropljenju, to je po koncanem cvetenju, ko so jagode ze dobro vidne. Pozveplati jo vsa-kokrat fino eel trs, torej mladice in groz-dice. Pozneje pa se naj Zvepla Se grozdje do Konca julija v desetdnevnih presledkih. Zvepla se naj le o lepem vremenu, ko je prenehala jutranja rosa, in sicer tako, da je zveplo fino in enakomerno liki megla raz-deljeno. Po vsakem mocnejSem dezju je o lepem vremenu zveplanje ponoviti. Razven zvepla, ki je za sedaj, kakor ze refieno, najboljSe sredstvo zoper plesnobo, pa imamo Se druga sredstva, ki nam sluzijo v gotovih slu-cajib za nadomestilo za zveplo ali pa tudi kot dopolnilo k zveplanju. Tako n. pr. se da vsaj deloma prepi eciti plesnoba s salojidinom (natrijevim ticsulfatom), ki se ga prkneSa po 1 kg na 100 litrov ze gotovi galicnoapneni zmesi. Vzlio zveplanju se dodatek salojidina priporoca posebno za Skropljenje grozdja, osobito pa v mokrotnih casib, ko je zveplanje manj ucinkovito. Ce pa nasproti vseuiu prizadevanju itak nastopi plesnoba koncem julija ali v avgustu, imamo proti njej Se eno sredstvo in to je kalijev hipermanganat. 16 do 20 dkg te snovi raztopimo v 100 litrih vode, ter primeSamo 2 do 3 kg mastnega apna. S to zmesjo je grozdje temeljito po-Skropiti. Sledovi bolezni zginejo hitro. Ker pa ucinkuje kalijev hipermanganat le hipno in ne trajno, je o lepem vremenu napadeno grozdje Se pozveplati; pri trajno mokrotnem vremenu pa je Skropljenje s kalijevim hiper-manganatom po preteku enega tedna Se en-krat ponoviti. Ce pa ni dobiti kalijevega hi-permanganata in ako vreme ovira zveplanje, velja za silo v slucaju mocnega nastopa plesnobe tudi grozdje namazati z mocnim apnenim belezem ; lanske tozadevne poskuS-nje so pokazale Se precej zadovoljiv ucinek. Vinarski inStruktor Zupanc. Oddaja V02nje prodeca na okrajne ceste se bode po javni licitaciji vrSila v torek dne 25. majnika od 8. ure zjutraj v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju. Licitanti morajo poloziti vadij, vsled Cesar naj vzamejo po-trebni denar s seboj. Kmetovalci, vozniki, ki hoCete kaj prisluziti, pojdite na licitacijo ! Dopisi. PolitiCne vesti. RazocaCenje po zelezni$kem Strajku. Nekteri zelezniSki delavci so ob zadnjem Strajku slepo verjeli svojim voditeljem, ki so jim svetlo obetali zmago pri Strajku, ter se niti na poziv niso priglasili k delu. Ravnateljstvo pac ni moglo drugega storiti, kakor da jih je opro-stilo dela ter odpustilo iz sluzbe, 6eS, ce noceS tu delati in nisi zadovoljen z naSo placo, iBci si delo drugod in z boljSo placo. Hodijo dela iskat druood, ali nikdo jih ne mara in ce bi jih tudi vsprejel v delo. toliko jim ne more plaftati, kolikor jim je placevala juzna zelez-nica. Sedaj uvidevajo, kako so jim lagali in jih varali njihovi voditelji, ki so jim obetali vse mogoce dobrote, pa jih spravili ob dobro sluzbo. Kdor visoko leti, nizko pade, pravi naS pregovor. Odprle se bodo sedaj menda tudi tem zapeljanim in zrtvam o6i, da spre-gledajo in prav spoznajo svoje lazi-preroke ter jim ne gredo vec na limanice. Tobaka ni. Dne 5. maja t. 1. je zaplenila tukajSnja policija okroglo 1400 zavitkov ciga- j retnega tobaka, namenjenega cez mejo, urad-niku progovne sekcije g. Divokiju, stanujoce-mu na Bregu pri Ptuju. Pri hiSni preiskavi sta se naSli Se 2 polni vreei tega duhtecega blaga in 36.000 K denarja, tudi precejSnja svota nemSko-avstrijske vrednosti, dokaz, da je ta kupcija ze dalje casa uspevala. Vrednost zaplenjenega tobaka znaSa okroglo 14000 K. Za ta tobak so bili prikrajSani zeleznicarji. G. Divoki je zivel ze delj casa zelo privatno, tako da se je cudil vsak, ki je znal, da se z uradniSko pla5o danes ne da niti priblizno shajati, kaj Se neStete „Firkelce" zlahtne kapljice popiti po razlicnih gostilnah v Ptuju in na Bregu. .Zivljcnje g. Divokija je bilo tudi Se v drugem oziru casu primerno. V druzbi svojih somiSljenikov „komunistov'' je v zvezi s svojim kolegom Vaclavekom pridno pihal v komunisticno fcerjavico, obetajoc si neizogiben uspeh, da postane ce ne veC vsaj nacelnik progovne sekcije, ce ne v Ptuju, pa kje drugod ; ce tudi ne govori besediee slovenski, za to pa6 Se delavci in drugi na-meSCenci niso pozabili nemSki, ker ta dvojica je Se vedno „Stram dajc" ! Kaj jima mar, da so zapeljani zeleznicarji izgubili s stavko polovico place in Se drugo, saj glavne osebnosti zivijo pri tem imenitno. G. Roze, Segula in drugi pa Se vedno slepijo svoje ovcice dalje. Zapeljanim sodrugom in vsem zeleznicarjem, katere je g. Divoki prikrajSal s tobakom, pa se bodo odprle vendar oci, da sprevidijo, kako ra\najo gospodje z njimi. Delavci ze stradajo tobaka cell cas, tukaj pa ga razpe-cava en sam gospodiC kar na debelo Cez mejo in bogati zraven. Poklicane oblasti pa naj dajo takim gospodom potni list. Doinov z njimi. ReSite nas enakih pijavk, ko Se imamo domacih itak preveC ! Ravnateljstvo juzne ze-leznice pa naj nastavi domafiine, naSega jezika zmozne, tudi drugod. Ako se je dalo scistiti osobje pri prometu, bo mogoce Se tudi tarn! G. PodgorSek, mizar na Bregu je priSel javit, da ni komunist in je bil pomotoma zaprt. HiSnik, izvezban pri poslovanju z motorji, crpajocimi vodo, se sprejme. Vec pove uprava tega lista. Sv. Urban y Slov. Gor. V torek, dne 25. maja bo tu veiik zivinski sejem. Pricakuje se velik dogon goveje in konjske zivine. Sv. Duh v Halozah. Tukaj se bo v kratkem casu ustanovila Ljudska knjiznica. Ker v teh krajih zelo smrdi po Ornikovi in Wankmiiler-jevi nemSkutariji, bo Ljudska knjiznica v teh krajih prava medicina. Pripravljalni odbor se priporoca pri zavednih Slovencih v mestu in na dezeli, da po svoji mogocnosti pripomorejo ustanoviteljem z darovi bodisi v denarju ali pa knjigah. Vsaka slovenska knjiga bo dobro doSla. Darovalci se bojo objavili v casopisih. Za darove se ze v naprej zahvaljujemo. Da-rove sprejema g. Franc Martinc, naducitslj pri sv. Duhu. Pripravljalni odbor. Nemiri drugod. Ako bi kdo mislil, da se pojavljajo Strajki samo pri nas, bi se kruto motil. Ko se je vrSila zelezni5arska stavka pri nas, so ustavili delo Zeleznicarji tudi v avstrijski republiki in na Prancoskem. Na Dunaju se je vrSila 10. t. m. velikanska de-monstracija socialnodemokratske stranke pod geslom : „Ven z oddajo premozenja!" Ogla-sili so se tudi komunisti, ki so ljuto napada-li drzavnega kanclerja dr. Rennerja, ceprav je ta sam vodja socialnodemokratske stranke. Tudi v Italiji so razmere tezke. Tudi tarn so so razpasle socialnodemokratske in komuni-sticne ideje, kterih cilj je revolucija. Dan za dnem se odigravajo krvavi spopadi Sirom Italie. DruStvene vesti. VABILO. Redni obeni zbor „druStva za otroSko varstvo in mladinsko skrb v kmeckih obcinah sodnega okraja Ptuj" ter „Kinder-scbutz und Jugendfiirsorgeverein fur den po-litischen Bezirk Pettau" se vrSi dne 30. maja 1920 ob 10. nri predpoldan v deSki ljudski Soli (Raiceva ulica) z naslednjim dnevnim redom: I. porocilo odbora. II. izpremembe pravil po sledecih tockah 1. dopolnijo se pravila z dodatkom: DruStvo izvrSuje tudi dolznost krajevne drzavne zaSeite dece in mladine v zmislu predpisov, ki jih je in bo izdeialo ministrstvo za socijalno politiko ode-ljenje za za56ito deco in mladezi v Belgradu. 2. DruStvi se strneta v enotno druStvo po pravihh prvoimenovanega druStva. 3. Redni udi so fizicne in juridicne osebe, ki placujejo naj manj 10 K letne clanarine. Ustanovniki so, ki placajo druStvu enkratni znesek naj-manj 1000 K. III. Volitev novega odbora. IV. Slucajnosti. V slucaju nesklepcnosti zbora se razpiSe drugi zbor na 13. junija 1920 dopoldne ob 10. uri iatotam, ki je sklepfien neglede na Stevilo navzocih. Odbor. Hranilno in posojiino druStvo v Ptuju. Dne 25. aprila je bil obeni zbor tega druStva za 36. poslovno leto 1919. Iz poroCila posnema-mo, da je dosegel denarni promet 41 milijonov, cistega dobicka je bilo 11.804 K, rezervni zaklad pa je narastel na 340.000 K. Vse to prica o umnem in previdnem druStvenem vodstvu. Pred volitvami nacelstva in nadzor-stva se je druStveni nacelnik dr. Fr. Jurtela v toplih besedah spomnil umrlih clanov nacelstva in nadzorstva, gg. Mihe Brencica in Fr. Koserja iz JurSincev. L. 1883 so Slovenci izgubili pri volitvah okrajni zastop, ker so ptujski Nemci in nemSkutarji priSli na voliSce in razgnali slovenske volilce, ki so bili gmotno kako odvisni od njih, z groznjami, da morajo takoj vrniti dolgove itd. Uvidelo se je, da je slovenski denarni zavod za naS okraj nujno potreben. Ali malo je bilo moz, ki so se upali takrat proti Ngmcem ustanoviti slov. zavod. Med temi redkimi mozmi je bil land umrli Miha Brencic, ki je pa vztrajal pri druStvu do konca svojega zivljenja, v raznih krizah, ki so priSle nad druStvo, in kljub politicnim agitacijam, ki so zahtevale njegov izstop iz druStva. Takim znacajnim mozem, ki so bili in so Se v vodstvu Hranilnega in posojilnega druStva, se imamo zahvaliti, da je druStvo prebolelo razne krize in huda nasprotja in se povzdignilo do sedanje viSine, ki sloni na trdnih tleh. Ljudska veselica. RogozniSko bralno druStvo priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne ljudsko veselico na vrtu znane narodne gostilne F. Salamuna v Skofcih. Na mnogoStevilno svidenje! Odbor. Razno. Tobak 86 zopet podrazl najpozneje v enem mesecu za nadaljnih 50 odstotkov. — 4 — /pa ac 3C =»C?v Proti Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini ielodca in Creves, kronifinemu katarju zelodca in 6reves, zolfinemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljSe sred-stvo naravno zdravilna voda ,,Rogaska Slatina." najvecje in najmodernej§e zdravili§Le v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopelji z otihikovo kislino, solne, smreLne, parnc, zracne, solnCne kopeli in kopeii z vroCim zrakom. — Voja§ka godba (42 moz med istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v najvecjlh svetovnih zdraviliSCih. (Umet-niSki koncerti, tombole, plesni venCki, gle-daliSke predstave, kino, izleti i. t. d. Sezija od 1. majado 15. oktobra. RcroncifeljsfDO, 1 at \nKfivi \i I PHI dobro in ,i^n°iz_ JllllUffIJtlll lusljl, delani, Cevljarske potreb§6ine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razlicm okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoCi predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini .'. J. N. PeterSiC v Ptuju. :®OOOOOOOiOIOOOOOOO®! [§ CARRARA § [8MARMORJA8 um prvovrstnega je do§lo ve5 vagonov. pj jO Raznovrstna naroSila nagrobnih O ¦ O spomenikov, plo§S za pohiStvo itd. O ¦ Q sprejema g ;o ^amnoseSka druzba Gelje. o :®oooooooioiooooooo®! BBBBBBBBBHBB BBBBBBBBBBBBBBBflB Misi - podgane - stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkuSena in sploSno hvaljena sredslva kot : proti poljskim miSim K 10'—, za podgane in miSi K 10"—, za Siu'rke 10 K; posebno moCna vrsla K 20"— posebno moCna tinktura za stenice 10 K ; unicevalec moljev 10 K: praSek proti uSem v obleki in perilu, proti uSem pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti rnrcesom 6 in 12 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uSi pri Zivini 6 in 10 K; tin ktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 10"—, pra§ek proti aatza mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. cm as PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J Qnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. lGd.uniY.l=ladolchober se je vrnil in ordinira zopet fresernova ul. 16. KOLARJAiiaiinorali sprejme GrajScma TURNlS pri PTUJU. Proda se ena mlinska garnitura, pripravna za vodo ali vitelj, sestojeca iz 1 para kamenja 92/21 cm, obod, grod za zrnje, zaboj za moko, zelezne vretenicein enaka kolesa. Hie, POVE lipiaifflfttVO 1'lSta. ^rodafalnim z razloznim oknom brez stranskega prostora, za katero se visoka najeinnina placa, se nujno isce.Ugodne ponudbepod „Prodajalnica" 3000 na upravo „Ptujskega lista." Za vinogradnike! srtiiNniiEHpi 0B Naj si jih ogleda prej pri kleparju AMI A. Majcen, Ptuj HEViiTSKI TS50. Tarn se dobivajo brizgalke najnovej- Se oblike, katere so jako trpeine ter ne potrebujejo delj Casa nobene- $38tF* ga popravila. Cene bodo po dnev- MT~ nih cenah za potroseni materjal. Tudi popravila starih brizgalk se izdelujejo so lidno in po ceni. VINA najboljse vrste, pri. merna, dase pretocijo v steklenice, se kupijo. PonA na Anantni zavod DRAG0 BESEUAK LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 5. Naznanilo. Podpisani naznani, da ima ^ svetli premog vsaki mnoiini na prodaj. Cena 100 kg 40 K in sicer pri rudniku v STERJANCIH in KLUCAR0VCIH pri 0RM0ZU. S spostovanjem Zgubil se je zenska roCna torbica, rujava z nekaj denarjem, blizu Slovenskega trga. Kateri jo je naseLse je spoznalinnaj takoj pri upravi tega Wsta izroci. fasti zdrav in mocen, 16 let star, isce sluzbo kot sedlarski ucenec. Naslov pove uprava tega lista. • V lit v Vurbergu priredi v nedeljo, dne 16. maja t. I. veselico z majniSkim drevesom. Drugo natakarico zanesljivo in posteno, sprejme takoj gosp. JOSIPINA STRASCHILL, Breg pri Ptuju. ff Mlatilni stroj z bencinskim pogonom se proda pri mehaniku KUNSTEKU V CAK0VCU. 2 cevljarska pomocnika za novo delo sprejme takoj Ivan Ratisnojnik. cevljarski mojster v Ptuj u. POZORI POZOR! da na znanje, da se vrtiljak (Ringelspil) ze vrti, da ima kegljisce za zabavo in se dobe dobra vina, sveze pivo in tudi vefi vrst jedi. Najboljsi uspeh imaJ° °ej*si listu", ker je zelo razsirjen in ga vsakdo rad cita. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.