jljaERiSK/i Domovi im Mlf li/if EU I € /1’ Ul— HOME AM6R1CAN IN. SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 73 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 23, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Egipt končal izključno nabavo orožja v ZSSR Predsednik Egipta Anvar Sadat je objavil, da bo Egipt poslej nabavljal svoje orožje, kjerkoli ga bo dobil, ne samo v Sovjetski zvezi. KAIRO, Egipt. — Od 1. 1956, ko je Naser sklenil s Hruščevim dogovor o dobavljanju orožja Egiptu iz “Češkoslovaške”, je vse orožje v Egiptu prihajalo iz Sovjetske zveze in njenih satelitov. Zdaj se je Egipt odločil pogledati za orožjem tudi drugod, ko Sovjetska zveza ni več pripravljena ustreči vsem njegovim zadevnim željam. Predsednik Egipta Anvar Sadat je prišel do zakjučka, da Moskva uporablja dobavo orožja za “politični vzvod”, s katerim skuša doseči svoje smotre. V zadnjih 6 mesecih je Sadat poslal Moskvi štiri uradne prošnje za dobavo orožja, pa 'je dobil odgovor, da njegove predloge “proučujejo”. Egipt ni voljan dalje čakati in se je obrnil za dobavo orožja drugam. Dejal je, da bo srečen, če bo mogel kupiti orožje v ZDA, kot bo srečen tudi, če bodo Sovjeti pristali na nova pogajanja o nabavi orožja Egiptu. V razgovoru z ameriškim novinarjem je Sadat poudaril u-ravnovešeno neuvrščenost Egipta in kazal zadovoljstvo nad novimi, dobrimi odnosi z ZDA. Pripomnil je, da izboljšanje odnosov z ZDA ni treba da privede do trenj z ZSSR. Poslej bodo ameriške vojne ladje prav tako dobrodošle v egiptskih pristaniščih kot sovjetske in druge, je razlagal Sadat novo stališče Egipta do sveta. Med tem je včeraj priplula v Port Said’, kjer so bile nekdaj Usidrane sovjetske vojne ladje, ameriška letalonosilka Iwo Tima s pripravami in osobjem, ki bo Načelo čistiti mine v Sueškem Prekopu. To delo bodo opravili ameriški in britanski strokov-ujaki, četudi so ši prišli položaj Pred par tedni ogledat tudi sovjetski. Ti bi se naj zanimali le, če ni v prekopu kak kos moder-nega sovjetskega orožja, ki bi Uaj bil še “vojaška tajnost”. Menda niso nič takega odkrili in so se vrnili domov. NOVI GROBOVI | ZDA še niso voljne obnoviti vezi s Kubo Ayub Khan umrl REHAVA, Pak. — Bivši predsednik Pakistana Ayub Khan, ki je bil po 11 letih 1969 odstavljen, je preteklo soboto Umrl v starosti 67 let, Zadet od srčne kapi. Po pogrebnih slovesnostih v Islambadu, ki se jih le udeležilo na tisoče ljudi, je kil pokojnik položen k večnemu Počitku v svoji domači, rojstni Vasi. V Detroitu trije umori povprečno vsak dan DETROIT, Mičh. — V aprilu So bili doslej povprečno vsak Pan v Detroitu trije umori, eno tretjino več kot v prejšnjih mesecih. To mesto je dobilo zaradi številnih umorov v zadnjih dveh letih ime “Morilsko glavno mesto ZDA”. Vremenski prerok Cyril J. Lekan Včeraj zjutraj je umrl nenadno na svojem domu v Parmi 62 let stari Cyril J. Lekan, zaposlen pri Astro-Vacuum Heat Treat Co., preje pa kot nadzornik pri American Steel & Wire Co. v Cuyahoga Works, sedanji U.S. Steel Co,, mož Terese, roj. Jeric, oče Marilyn Williams, Karen Terbrack in Marka, 2-krat stari oče, sin pok. Josepha in Frances, roj. Perko, brat rev. Josepha. Lekana S.M., Matta, Franka, Johna, Louisa, Antho-nyja, Frances Mlinček, Rosalie, Marie Viskocil, s. Miriam Joseph O. P. in Patricie Sammons. Pokojnik je bil član Društva Nasv. Imena pri fari Antona Padovanskega, Društva Mir št. 10 ADZ in veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 iz Riczo pogrebnega zavoda na 7462 State Rd. in Pleasant Valley Rd., v cerkev sv. Antona Padovanskega ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Adolph F. Zaller V Euclid General bolnišnici je umrl 67 let stari Adolph Frank Zaller z 19316 Kewanee Avenue, rojen v Forest Cityju, Pa., od koder je prišel v Cleveland v rani mladosti, nečak pok. Josepha Zaller j a, dolgoletnega glav- Državni tajnik Kissinger je dejal, da ZDA še nimajo namena obnoviti diplomatskih stikov s Kubo. ATLANTA, Ga. — Na zasedanju Organizacije ameriških držav zadnjo soboto je dr. H. Kissinger govoril o novem odnosu med državami Amerike in nujnosti “dialoga”, ki ne predstavlja toliko popuščanja ZDA kot priznavanje nove stvarnosti. Državni tajnik je poudarjal potrebo po sodelovanju in dobri volji med vsemi članicami OAD, kot se je pokazala na sestanku zunanjih ministrov letos v Mexico Cityju in nato v Wa- | shingtonu pred začetkom konference v Atlanti,- Državni tajnik ni nič omenil v svojem govoru Kube in možnosti spremembe stališča do nje. Ko1 so ga novinarji na letališču pred povratkom v Washington vprašali, > zakaj Kube ni omenil, je odgovoril: Ker mi ne bomo obnovili diplomatskih stikov z njo. Dodal je še, da predlog za obnovo stikov s Kubo na konferenci OAD nima potrebne dvotretjinske večine. Za obnovo stikov s Kubo in ukinitev prepovedi trgovanja z . v njo se posebno prizadeva Ar- nega taimka KSKJ, moz Angele, ,. x . , . . . ’ . ° gentma, med tem ko vojaške roj. Šmalc, brat Tonyja, Johna, ° . -ni i diktature v Braziliji, Čilu, Bo- pok. Josepha, Edwarda, pok.! ......... . / ’ Daniela. Cyrila, pok. Pauline 11™!. m Urugvaju temu odločno Belgan. Josephine Grdina, J-SWtaW«. Vprajanje utegne nes Pirnat in Julie Maizel. Bil!,‘»““J na Pnhodn3‘ konferenci OAD, ce 'bo seveda Izvoz in taljenje penijev prepovedano WASHINGTON, D.C. - Zakladno tajništvo je objavilo, da je prepovedano taliti penije, bakrene kovance za i cent, ali jih izvažati zaradi njihove kovinske vrednosti. Cena bakra je namreč tako visoka, da so peniji dejansko zaradi svoje kovine vredni več kot en cent. Odredba pravi, da bo vsaika oseba, ki ji bo dokazano, da je talila penije ali jih izvažala na tuje, kaznovana z do $10,000 globe in do pet let zapora. YITZHAK RABIN IZBRAN ZA NASLEDNIKA G. MEIR Delavska stranka Izraela, najmočnejša politična skupina v državi, ki je bila zastopana v vseh vladah Izraela, je izbrala za svojega novega vodnika Yitzhaka Rabina, sijajnega načelnika glavnega stana oboroženih sil Izraela v junijski vojni 1967, nato poslanika v Washingto-nu in sedaj ministra v izraelski vladi. je član KSKJ št. 169, Catholic Knights of Ohio in The Moose Club No. 117. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. LR Kitajski se obeta dobra letina WASHINGTON, D.C. - Poljedelsko tajništvo je objavilo, da vesti iz Kitajske govore o iz-gledih na dobro letino. Obilna domača letina na Kitajskem pomeni manjši kitajski nakup žita in drugih deželnih pridelkov v ZDA. Kuba. pokazala, da ne misli več prodajati svoje revolucije v druge države Amerike. ----_o------ Zadnji ameriški vojni ujetnik bo izpuščen VIENTIANE, Laos. — Zastopnik Pathet Lao je objavil, da bo zadnji ameriški vojni ujetnik Emmet James Kay. pilot s Havajev, ki je bil ujet 7. maja lani, izpuščen tekom prihodnjih 60 dni. E. J. Kay je bil letalec pri Continental Air Service Inc. in je bil s svojim letalom prisiljen pristati v delu Laosa, ki je bil pod oblastjo Pathet Lao. Demokrali v Kongresu zahtevajo nižje davke Demokratski vodniki v Kongresu, ki so se vrnili z velikonočnih počitnic, zahtevajo znižanje davkov za poživitev gospodarstva. WASHINGTON, D.C. - Gospodarski zastoj, ki se kaže z zmanjšanjem produkcije v zadnjem četrletju, vznemirja demokratske vodnike v taki meri, da so kljub temu, da. je dežela sredi hudega vala inflacije, predložili znižanje zveznih dohodninskih davkov. Ti bi naj olajšali finančno stanje spodnje in srednje plasti prebivalstva ter pomagali s povečanim nakupom k povečanju gospodarske dejavnosti s povečano zahtevo po izdelkih, kot je to dejal sen. H. Humphrey. Preteklo sobot'' sta se za znižanje davkov zavzela sen. E. M. Kennedy in sen. W F. Mondale, ki oba mislita - na demokratsko predsedniško kandidaturo leta 1976. Zahtevo po znižanju zveznih davkov kot poživila gospodarstvu podpirata tudi kong. W. D. Mills in vodnik Predstavniškega doma kong. Carl Albert. Splošno pričakujejo, da bodo demokrati v Kongresu svoj pritisk za znižanje davkov še povečali tekom prihodnjih mesecev, če se ne bo položaj preje obrnil na boljše. Zvezna vlada smatra med tem vprašanje inflacije za bolj nevarno in kočljivo, zato se znižanju davkov v sedanjem trenutku upira. TEL AVIV, Izr. — Po dolgih trenjih in poskusu preprečiti izbor je Delavska stranka včeraj le izbrala za svojega novega vodnika in s tem verjetpo za novega predsednika vlade Izraela 52 let starega bivšega vojaka in diplomata Yitzhaka'Rabina. Dobil je 547i od 614 članov Centralnega odbora stranke v j tekmi s Shimonom Peresom, in-! formacijskim ministrom. Ko je bila zmaga objavljena, so se ji pridružili vsi člani Centralnega odbora in proglasili izvolitev Rabina za soglasno. Izvolitev Rabina kot novega strankinega vodnika je šele začetek reševanja vladne krize Izraela, ki se utegne vleči še mesece. Pričakujejo, da bo predsednik republike Ephraim Kat-zir, naročil Rabinu kot vodniku največje stranke, sestavo nove vlade. Ta se bo nato lotil razgovorov z vodniki ostalih strank in skupin v Knesetu (parlamentu), da ugotovi, kakšno vlado mu bo možno sestaviti. Verjetno bo v glavnem1 ta sestojala iz sedanje vladne koalicije, morda malo razširjane. Če Rabinu ne bo uspelo vlade sestaviti, trdijo, da bo nato edini izhod v novih parlamentarnih volitvah. To bo rešitev krize še dalje zategnilo. Med tem bo vodila državne posle sedanja vlada z Goldo Meir na čelu. Ona ima potrebna polnomočja za pogajanja s Sirijo. Pri teh bo šla lahko dalje, kot bi šla katerakoli druga vlada, ker se Golda Meir zaveda, da je njena politična vloga v Izraelu končana, kakor hitro bo sestavljena nova vlada. Če Goldi Meir uspe s posredovanjem ameriškega državnega tajnika Kissingerja, ki poleti ta teden znova na Srednji vzhod, doseči odmik obojih čet z Go- lanskega višavja in s tem konec bojevanja s Sirijo, bo s tem napravila veliko uslugo Izraelu in seveda tudi vsem tistim, ki jim je za resnično pomiritev Srednjega vzhoda. Istočasno bo rešila novo vlado Rabina odgovornosti za “prekomerno” popuščanje in s tem težke obremenitve za bodočnost. Boji na Golanskem višavju se nadaljujejo, vendar trdijo Izraelci, da imajo vrh Hermona trdno v svojih rokah. Zanikajo vesti, da bi zasedli del Hermona, ki sega v Libanon. To je potrdil tudi sam Libanon in označil prejšnje vesti za netočne. Hčere ameriške revolucije še navdušene za Nixona WASHINGTON, D.C. — Ko je predsednik ZDA Richard Nixon sprejel povabilo in se oglasil na konvenciji “Hčera ameriške revolucije”, je bil tam navdušeno sprejet. Delegatinje so vneto ploskale njegovemu govoru, v katerem je slavil domoljubje in ameriško vlogo v sve-| tu. Za novo načelnico so izvolile j Mrs. Henry Steward Jones iz | Marshfielda v Wisconsinu. Poleg nje je kandidirala na to mesto tudi Mrs. Wallace Bryan i Heiser iz Clevelanda v Ohiu. ODNOS MED SILAMI NATO IN VARŠAVSKE ZVEZE V EVROPI NATO FORCES* WARSAW PACT Ground Forces t 777,000 871,000 Nuclear Warheads 8,000 3,000 Tanks —• 6,750 - 13,800 Tactical Aircraft 1,800 2,770 Delno oblačno, hladnejše. Naj-višja temperatura 49 F. (10 C). Izboljševanje odnosov med Zahodom in Vzhodo m je zastalo, četudi je Nixonov obisk v Sovjetski zvezi proti koncu letošnjega junija še vedno na spo redu. Oborožene sile NATO in Varšavske zveze si stojijo nasproti v Srednji Evropi, predlogi za zmanj šanje teh sil so komaj kaj bližje sporazumu, kot so bili lani, ko so se razgovori o njih začeli na Dunaju. Odnos obeh sil je naveden v številkah na levi poleg zemljevida Evrope, na katerem so zaznamovane pripadnice obeh blokov in kot bele države, ki ,ne pripadajo nobenemu od teh blokov. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Včeraj sta objavili svoje dobičke v prvih 3 mesecih letošnjega leta Gulf Oil Co. in Standard Oil of Indiana (Amoco). Gulf je imela 290 milijonov dobička ali 76% več kot v istem razdobju lani, Amoco pa 219 milijonov ali 81% več kot lani. SAO PAULO, Brazil. — Hudo deževje je povzročilo obsežne poplave v severovzhodnem delu Brazilije. Na tisoče ljudi je izgubilo svoje domove. WASHINGTON, D.C. — Pošta ZDA je včeraj ustavila vse pošiljke v Kanado, kjer so poštarji na štrajku. NEW YORK, N.Y. — Včeraj zjutraj je prišlo do hude eksplozije v 25-nadstropni poslo-ni stavbi na vzhodni strani Manhattana v bližini ZN. Pri tem je bilo 93 ljudi ranjenih, od tega 10 težje. Sodijo, da je eksplodiral plin, ki je uhajal iz napeljave in se zbiral v kleteh. WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz Bele hiše se je ta vdala pritisku Kongresa in odpustila Donalda E. Johnsona kot direktorja Veteranske administracije. Ta je včeraj sam objavil, da bo “v kratkem odstopil”. NEW YORK, N.Y. — Sodna razprava proti J. Mitchellu in M. Stansu je pri kraju in bo porota verjetno že jutri začela posvete o svoji odločitvi. DJAKARTA, Indonez. — Pan American letalo Boeing 707 s 106 osebami je treščilo na tla na otoku Bali, pri čemer so vsi v letalu izgubili življenje. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno jutri, v' sredo, ob 7.30 zvečer v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Adolfa Zalarja. Asesment— Društva, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, pobirajo asesment v četrtek, 25. aprila, od 6. do 8. zvečer v spodnjih prostorih SND. Previdnost na mestu— V Euclidu sta pretekli teden hodila po hišah dva Indijanca in ponujala, da prevlečeta z asfaltom strehe hiš in garaž. S seboj sta imela fantiča, ki je prosil za vstop v hišo, “ker da je ves pre-mražen”. Ko je gospodar v neki hiši pristal na njihovo ponudbo, so streho garaže naglo prevlekli, med tem. pa je fantič — kot sodijo — odnesel denar in hranilne knjižice, ko se je preje razgledal, kje imajo spravljene. Policija išče skupino, ki se prevaža v starem tovornjaku. Kdor bi jo videl, je prošen, da pokliče policijo v Euclidu. Zadušnica— V četrtek ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Anthonyja Hosta ob 3. obletnici smrti. Sestanek— St. Clair Business Ass’n ima danes, 23. aprila, ob 8. zvečer sestanek v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue (v starem poslopju). Pogajanja niso uspela— Sinoči je nekaj časa izgledalo, da se je mesto sporazumelo z delavskimi unijami, pa se je skoro pokazalo, da iz tega ni nič. Štrajk se nadaljuje in odpadki ter smeti se kopičijo ob cestah in na dvoriščih. Kandidat liberalne stranke zmagal pri volitvah v Kolumbiji Pri predsedniških volitvah zadnjo nedeljo v Kolumbiji je zmagal kandidat liberalne stranke Alfonso Lopez Michelsen. BOGOTA, Kolumb. - V ne-! deljo so prvič po 16 letih Ko-| lumbijci volili svobodno svojega j predsednika republike. Z veliko večino je zmagal kandidat ! liberalne stranke Alfonso Lopez j Michelsen. Precej za njim je bil | kandidat konservativne stranke ' Alvaro Gomez Hurtando, daleč j za njima pa kandidatinja levi-j carske koalicije ANAPO Maria : Eugenia Rojas, hčerka bivšega j predsednika. j Lopez, profesor prava, star 60 i let, je ponudil sodelovanje kon-I servativni stranki, s katero je liberalna stranka v koaliciji vodila republiko nad poldrugo desetletje. Konservativni stranki je novoizvoljeni predsednik republike priznal “pravico kritizi-j ran j a njegove vlade”. Komunisti in krščanski demokrati so imeli svoja lastna kandidata, katerih nobeden pa se ni kaj prida obnesel. Kolumbija je srednjevelika država Južne Amerike z okoli 23 milijoni prebivalci, katerih | povprečni letni dohodek je bil lani okoli $350.', Sedanji predsednik Pastrana Borero je član konservativne stranke. Ameriška Domovmi ■.^1-fVl F i%i—IIOrnE' 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *^g|§^»83 No. 73 Tuesday, April 23, 1974 Avstrijska potvorba Pod gornjim naslovom je ljubljansko ‘Delo’ 11. aprila prineslo poročilo o razpravi v ZN o avstrijskem razlaganju položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, zlasti jugoslovanski odgovor na avstrijske trditve. Poročila je važno za razumevanje položaja Slovencev na Koroškem, zato ga tu z nekaj skrajšanji prinašamo našim čitateljem. II. Avstrijski predstavnik je v odboru ustno dopolnil poročilo svoje vlade s podatki o novi avstrijski ustavi in kazenskemu zakonu. Pri tem je poudaril, da v Avstriji ne žive narodnostne manjšine, marveč da so to religiozne ali jezikovne manjšine. Člani odbora so zahtevali širše informacije o obravnavanem problemu. Ekvadorski predstavnik je rekel, da mora biti odbor obveščen o tem, ali se sicer številna določila o zaščiti manjšin zadovoljivo izvajajo. Po njegovem mnenju 4. člen konvencije v novem kazenskem zakonu ni popolnoma uveljavljen. (S 4. členom konvencije se države — podpisnice med drugim zavezujejo, da bodo obsojale in z zakonom prepovedale in kaznovale vsako propagando ter vse organizacije, ki jih vodijo ideje in teorije, sloneče na premoči kake rase ali skupine ljudi določene barve ali določenega etničnega porekla, upoštevajoč pri tem načela, navedena v splošni deklaraciji o pravicah človeka.) Francoski predstavnik je zahteval pojasnila o tem, ali novi kazenski zakonik ustreza obveznostim iz 4. člena konvencije, zlasti kar zadeva prepoved nacističnih in neonacističnih organizacij. Češkoslovaški predstavnik je izrazil začudenje nad tem, da avstrijske oblasti niso z zakonom določile enakopravne udeležbe vseh v kulturni dejavnosti. Avstrijskega predstavnika v komiteju je tudi vprašal, v katerem delu Avstrije žive Slovenci, ker iz poročila lahko dobi človek vtis, da žive kot nomadi. Argentinski predstavnik je menil, da so zakonska določila o kaznovanju nacizma v skladu z avstrijskimi obveznostmi na podlagi 4. člena konvencije. Nizozemski predstavnik je kritiziral poročilo, ker v njem ni ničesar o ukrepih, s katerimi bi preprečili diskriminacijo s strani zasebnikov in organizacij. Delegat ZRN je menil, da je največja pomanjkljivost poročila v tem, da ne vsebuje informacije o prepovedi organizacij v smislu 4. člena konvencije in da v njem ni ničesar o tujih delavcih. Kuvajtski predstavnik je izrekel vrsto kritičnih pripomb. med katerimi je najvažnejša ta, da poročilo vsebuje samo informacijo o zakonodajnih ukrepih, ne pa tudi o dejanskem položaju oziroma o administrativnih .in drugih ukrepih. Kanadski predstavnik je poudaril, da so v poročilu obširno opisani zakonodajni ukrepi, ni pa besede o tem, kako v primeru diskriminacije zagotove izvajanje teh ukrepov. Indijski delegat je poudaril, da je važno zakonodajne ukrepe ne le sprejemati, ampak jih tudi uveljavljati v življenje, tako da bi manjšine lahko svoje pravice izkoristile in terjale zaščito pred diskriminacijo. Zahteval je več informacij o dejanski praksi. Egiptovski delegat je avstrijskemu predstavniku očital, da zanikava obstoj nacionalnih manjšin v Avstriji, ko trdi, da gre samo za jezikovne in verske manjšine. Zahteval je pojasnilo k tej trditvi, saj mu je znano, da so se Hrvati in Slovenci v Avstriji vedno imeli za posebni narodnostni skupini. Avstrijski predstavnik je zahteval, da odlože razpravo o poročilu, tako da bi lahko pripravil odgovore na številna zastavljena vprašanja. Na naslednji seji je na nekatera vprašanja odgovoril, o drugih pa rekel, da bo nanje odgovorjeno v prihodnjem poročilu avstrijske vlade odboru. Dejal je, da lanska nova avstrijska ustavna odločila izpolnjujejo vrsto vrzeli in da obstaja dovolj ukrepov, da preprečijo dejavnost nacionalističnih organizacij. Navedel je podrobne podatke o rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1671 in opravičeval obstoj devetih “kategorij” prebivalstva. Trditev, da v Avstriji ni narodnostnih manjšin, je skušal pojasniti s tem, da je v Avstriji težko ugotoviti njihovo etnično poreklo ipd. Ko je govoril o tem, je rekel, da gre za majhno število ljudi in da žive samo v nekaterih delih Avstrije. O koroških Slovencih je dejal, da pri njih že nekaj let nazaj naraščajo nacionalna stremljenja, o Hrvatih pa je rekel, da “se želijo asimilirati z Avstrijci”. Vrste pripomb in vprašanj tako o Heimatdienstu in “vindišarjih” kakor> tudi o zakonih o šolstvu in sodiščih, ni komentiral. Odbor je sporočil, da pričakujč, da bo avstrijska vlada v prihodnjem poročilu postregla s pojasnili in odgovori na vrsto vprašanj, zastavljenih v razpravi. BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. - So ljudje, ki so izredno nadarjeni za učenje raznih jezikov. Kar igraje se jih priučijo. Nekaj jih bom navedel: Kardinal Giuseppe Mez-zofanti, umrl 1. 1849 v Neaplju, je znal 70 jezikov, od teh 58 temeljito. L. 1930 je umrl v Berlinu legacijski svetnik Emil Krebs. Razumel je okrog 100 jezikov in narečij, 68 jih je dobro obvladal. Dr. Harold Shuetz iz Frankfurta ob Maini ga je prekosil. V skoro 200 jezikih se je lahko pogovarjal kakor rojak z rojakom. So res občudovanja vredni ljudje. Naš svetnišklTkan-didat.Friderik Baraga je govoril slovensko, nemško, italijansko, francosko in angleško. Naučil se je tudi indijanščine, da je lahko sestavil slovarje za Indijance, pisal molitvenike in jim pridigal. Zastavimo si vprašanje, kako je z nami Slovenci? Priučili smo se angleščine, pri tem pa pozabljamo na dragoceno doto svojih staršev — na slovenski jezik. Kar odveč je nekaterim. Lansko leto mi je rekel rojak: “Ko pridemo skupaj mi, ki smo se učili na tukajšnjih univerzah in se pogovarjamo, pridemo vedno do sklepa, da ne vemo več kam s slovenščino ...” Ali ni to žalostna izpoved nezrelosti in celo — domišljavosti. Imejmo tudi v zdomstvu pred očmi besede svetniškega Slomška: “Materin jezik je naj dražja dota, ki smo jo od svojih staršev podedovali; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.. .” * Velikonočni prazniki so že za nami. Duhovno so bili gotovo bogati. To priča izredno lepa u-deležba pri verskih obredih. Vreme pa je bilo aprilsko, muhasto, kakor so muhaste ženske. Dopoldne sonce, pozneje dež in celo nevihta. Nikdar ne veš, pri čem da si. .. Na Veliki četrtek zvečer je bila Slovenska sv. maša. Ugajala je dolga vrsta ministrantov, ki so spremljali Naj-svetejše v procesiji na stranski oltar. V petek in v soboto so bili obredi v angleškem jeziku. V petek so lepo peli otroci farne šole. V soboto pa slovenski cerkveni zbor — slovenske pesmi, d asi je bila maša v angleškem jeziku. Na Velikonočno nedeljo sta bili kar dve maši v slovenskem jeziku, pri glavni maši, ki je bila peta slovenska, je prekrasno pel cerkveni pevski zibor pod vodstvom Janeza Arka in ob spremljavi organista Fischin-gerja Tomčevo slovensko mašo. Cerkev je bila prenapolnjena. Zanimivo, največ mladega sveta. Ko bi bilo vsako nedeljo vsaj približno tako. Pa ni bilo nič Easter Parade. Vsak se je potrudil hitro domov, ker je kazalo na dež. Pa bodo lepi klobučki in druge novosti prišli prav pozne-je. ' . , Prav je, da se hvaležno spominjamo velikega, da, neprecenljivega dela slovenskih oo. frančiškanov za verski in narodni preporod Slovencev v Ameriki. * V Ameriki je 9 milijonov alkoholikov, ki so v breme 28 milijonov članom v družinah. * Arabci (šejki in drugi bogataši) kupujejo posestva v Ameriki. The Kuwait Investment Co. je kupila 3,500 akrov zemlje v Južni Karolini za $17.4 milijonov v gotovini. Okrog 100 milijonov bodo investirali v stanovanjske svrhe. $200 milijonov “Apartment” načrt je bil financiran po Midle East Oil Co. Beirut Saudi Arabian je kupila $1 milijon vredno zemljo in dve banki v Kaliforniji. Od kod ta denar? Iz dobičkov pri črpanju olja. Šejki in drugi bogataši kupujejo zemljo pri nas, narod pa dalje živi svoje bedno življenje pod šotori, orje kakor pred 100 leti. Napredka ni, ta je samo pri čezmernih dobičkih oljnih bogatašev arabskih in — ameriških. V Slučajno mi je prišlo v roke farno oznanilo neke slov. fare na daljnem vzhodu. Tam stoji podčrtano: “Slovenci, fara nas ne potrebuje, mi potrebujemo faro...” Le kako naj obstoji slovenska fara, če ta Slovencev ne potrebuje? * “Kdor zanika Bitje, zanika sleherno bitje. Kdor potegne iz stavka glagol, vzame stavku ves smisel. Kdor zanika enoto, zanika število, iz katerega je narejena. Kdor ne veruje več v Boga, ne veruje več v nič.” (Paul Claudel.) * Mladi uradnik je potožil svojemu starejšemu tovarišu v uradu, da je tako raztresen, ker se pripravlja na zakonski stan. Stari “kanon” mu pa pravi: “Nič čudnega! Ko sem se jaz poročil, sem. bil tako zbegan, da sem svoji nevesti stisnil v roke petak, duhovnika pa sem poljubil.” ■■ L ■ * -.1 ! * V upanju, da se bodo 40 mučeniki kmalu unesli in bomo dobili bolj sončno vreme, vse lepo pozdravlja “Toti Štajerc” Vabilo na koncert V jeziku sladkem, ki ga znam, po ljubi materi imam, iz zvestega mi vre srca pozdrav najlepši ta: “Bog in Slovenija!” CLEVELAND, O. — Spet so zavele pomladne sape, ozelenel je dol in breg; ozračje je polno novih glasov —: pomladni spevi so; zde se nam novi, ker prijetno zvene pomešani z vonjem pomladnega cvetj a. V resnici se Naše Ančke (bolj uradno po- vsako leto ponavljajo eni in isti, vendar so za nas vedno novi po pustih zimskih mesecih. Zdi ^e da se tudi naše slovenske skupine vsako pomlad nekako ožive in praznujejo. Na svojih prireditvah nam kažejo sadove truda in prizadevanja skozi vse leto. vedano Društvo sv. Ane) bo letos priredilo svoje 25-letno zaporedno romanje v Lemont, ki ga imenujemo tudi Prekmurski dan. To bo tudi 20-letnica, odkar so bile blagoslovljene postaje križevega pota v parku. Velik, če ne glavni delež, pri tem ima- i Razveseljivo dejstvo je, da so te jo prav rojaki. prekmurski slovenski V maju bomo radi pohiteli ob nedeljah v Lemont, kjer bodo ob 2. pop. šmarnice. Pete litanije bodo odmevhle po lemontskem hribčku v čast nebeški Materi. To leto je tudi v znamenju 50-. letnice, odkar so slovenski frančiškani kupili sedanje zemljišče in je^bil na Delavski dan 1924 blagoslovljen temeljni kamen za prvi samostan in cerkvico (leseno). Ta dan je bilo tudi prvo slovensko romanje v Lemont. skupine polne naše mladine; to je cvet in sad, ki si ga najbolj želimo. Zdi se, da je Stvarnik našemu narodu vdahnil poseben čut poezije, ker naši ljudje na splošno radi prepevajo. Kdof sam ne prepeva, pa vseeno rad prisluhne domači pesmi. Vsak večer, kar malo poglejmo na uro, kdaj se bo kazalec pomaknil proti šesti, ko nam glas kukavice naznanja pričetek “pesmi in melodij iz naše lepe Slovenije”. Upamo, dragi rojaki, da neka- ko tako pričakujete tudi Koro-tanov koncert. Saj ne slišimo pogosto lepo podane pesmi z odra; le parkrat na leto. Zbor letos spet pripravlja prijeten in pester program. Zagotavljamo vas, da boste uživali ob zvokih izvlečkov priljubljene spevoigre “Kovačev študent”. Naši mladi Korotanci zvene kot, da so študentje tam nekje iz bele Ljubljane in ne Cleve-landčani. Prav leseni bi bili, ko bi nas ne dvignila pesem ob spremljavi “Veselih 'Slovencev”. Slišali boste par izbranih melodij. Poetu je vrelo iz srca, ko je skušal opisati krasote naše zemlje pod Triglavom: “Kje je lepša zemljica, kot so tale jezera? ... Ne, na svetu kraja ni, zanj ne veš ne jaz ne Ti!” Ali pa... “Vedno znova rad bi v zeleno naročje, ki je spleteno' iz smrečja mahov, tisočkrat vračam se v mislih domov!” V 'Soboto, 27. aprila, ob pol 8. zvečer prireja Korotan svoj pomladanski koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Lepo vas vabimo, dragi rojaki, da pridete in z nami v duhu po-vasujete tam preko oceana po naši lepi zemlji slovenski, Podjuni, Rožfi in Zilji, prisluhnite naši dekliški pesmi, fantom na vasi, počastitvi živim in mrtvim materam itd. Vsaka slovenska kulturna prireditev naj bi bila kot mal narodni praznik. Težko prizadevanje ohraniti slovenski jezik v tujini najlepše poplačate s številnim obiskom Korotanovega koncerta. Pridite in se iz zvokov lepih pesmi napijte prelesti naše slovenske zemlje. Po koncertu bo prosta zabava; za ples bodo igrali Veseli Slovenci in seveda bo na razpolago tudi okusna jedača in pijača. Za “Korotan”: Marija Sekne, podpreds. —-----o------ S peli po Evropi XVIII. MILWAUKEE, Wis. - Drugi dan, v ponedeljek dopoldne sva z ženo hodila po ljubljanskih u-licah, kjer sva si ogledala razne zanimivosti in ljudi, ne da bi staknil kak znan obraz. Opazila sva, da se ljudje po cestah gnetejo in prerivajo, ali imajo o-pravila ali ne. Vsem se nekam mudi, vsi so nagli v svojih kretnjah in besedah. Zdeli so se mi nekam razdraženi in da se vsak nekam prisiljeno smeje. Ravno tako se gnetejo avtomobili po cestah, nihče ne spoštuje semi-forov in drugih cestih pravil. Če ne paziš, posebno velja to za starejše ljudi, si desetkrat preje v krtovi deželi ali pa invalid kot v Ameriki. Najprometnejša, največja in najbolj pomembna cesta je danes Titova cesta, v stari Jugoslaviji smo jo imenovali Tyrseva, še preje pa Dunajska cesta. Ta cesta je simbol ljubljanske zgodovine, P° njej so prihajal in odhajali osvojalci rimskega imperija, trume germanskih vojsk, polki Franca Jožefa in polki kralja Aleksandra. Na tej cesti so se vršile naj večje slavnosti in povorke, kot so bile ob priliki vsesokolskih zletov v Ljubljani, povorke Evharističnih kongresov in zmagovalne nogometne povorke za časa dvobojev med Ilirijo in Primorjem. V drugi svetovni vojni so po tej cesti korakali fašisti, hitlerjanski škornji, domobranske čete in nazadnje partizanske. Ta cesta je bila kakor reka, ki teče iz pre-! teklosti. v prihodnost in pozdravila je vse, kar je prišlo in odšlo. Z avtotaksijem sva se potem pripeljala na Ljubljanski grad. Že med potjo' sem se spomnil tega pobočja in “šanc” kjer smo se otroci šli “ravbarje in žan-darje”, “Indijance” ali pa igrali nogomet ter bili “koza klamf”. Ljubljanski grad je danes v žalostnem stanju, kajti čas ga razjeda in počasi razpada ter leze po zemljišču grajskega hriba. Grad je zanemarjen, brez vode in elektrike, nevaren za obiskovalce. Razbite šipe, razpoke v zidu, povešeni in razpadajoči železni okenski okvirji, da videz, da se za ta Grad nihče ne briga. Če ne bo v kratkem od merodajne oblasti hitre in temeljite pomoči, bo ponosni Ljubljanski grad razpadel v razvaline, v pozabljenje in v zgodovino! * Pogled na belo Ljubljano z vrha Ljubljanskega gradu je še vedno očarljiv, čeprav bi jo danes radi avtomobilskega bencinskega smradu in črnega dima, ki se vali iz tovarniških dimnikov in se širi po mestu, lahko imenovali tudi “sivo” Ljubljano. Moja žena Frances je bila navdušena nad lepoto mesta, na visoke blesteče zvonike stolnice in frančiškanske cerkve, na Rožnik in bližnje planine. Ko sem občudoval moje rojstno mesto pod Gradom, sem se zavedal, da je tod potekla moja mladost in polovico mojega žijvljenja, polnega sanj, upanja, obupa, srečne in nesrečne ljubezni. Razumel sem, da se vse tisto lepo ne povrne nikoli več. Zadovoljen in nasmejan sem moral kloniti goli resnici: “Da od prve ljubezni nihče ne umre, umre vsak od zadnje!” * Ko sem gledal na vse strani po ljubljanski kotlini, ki jo je Cankar imenoval dolina “šentflorjanska”, sem z žalostnimi pogledi ošinil Kamniške planine, Karavanke, Julijske Alpe, notranjske in dolenjske gozdove, kjer ležijo neznanokje tisoči in tisoči padlih borcev, mučenih, ubitih, ki so svoja življenja darovali za svoje ideje in prepričanja. Ležijo po vsej rodni zemlji, ki jih je vzela v svoje varstvo,- da se po trpljenju v smrti spočijejo. Po tem pozdravu sem se spomnil, da je bil pisatelj I. Cankar malo pred razsulom Avstrije kot velik slova-nofil obsojen na zaporno ječo in pripeljan na Ljubljanski grad. Pisatelj I. Cankar je o takratni beli Ljubljani, ki je bila še dolga vas, napisal: “Vse blagoslove tebi, Ljubjlana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar ni ti ga enakega pod nebom! Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrica prešernih ur! Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška modrost, luč v temo, ze- leno trato v pustinjo! Devetkrat obremenjen rojak pride in te pozdravi: ko se poslavlja, si mu odvzela osmero bremen. Rojak se čudi in srce mu poje, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli; rojak gleda: hiša od hiše, smejo se prijazno, nekatere celo mežikajo; rojak posluša: beseda do besede, pesem do pesmi, vse so prešerne! Tako rojak gleda Ljubljano1, posluša ter se čudi, in njegovo srce je potolaženo. Danes, ko mladi sodobni Ljubljančani trdijo, da ima Ljubljana že velemestno življenje, sem prepričan, da bi Cankar o-pisal lepoto in utrip mesta v čisto drugačni luči. Bral sem v nekem časopisnem stolpcu misel nekega mladega sodobnega Ljubljančana: “Kadarkoli sem na ulicah našega mesta srečal kakšne popotne tujce iz Evrope, zmerom me je bilo sram pred njimi. Tako ponižnega in tihega, tako počasnega in dremavega glavnega mesta, kakor je Ljubljana, pač ne premore noben narod na svetu. Smo mesto brez tempa, ljudem, ki hodijo po njem, se nikamor ne mudi, v tem mestu ni čutiti utripanja tistega živega, kvišku kipečega življenja, ki povsod utripa po metropolah. Ta naša Ljubljana je v resnici nekaj majhnega, klavernega, vase izglj ubij enega, to ni mesto, ki bi lahko visoko nosilo plamenico duha, dela in borbe! To je bolj mesto za letovišče, za penzijo in za, mir. V takšnem ne bomo smeli mirne duše kar dalje živeti, tako ne bo šlo, tukaj bo treba pljuniti v roko in napraViti obračun. Pa tega obračuna ne bo zmogel nihče drugi kakor mladi rod in ta sprememba nam je potrebna kakor ribi voda! V zadnjih tridesetih letih se je marsikatera želja mladih sodobnikov izpolnila, mestne hiše so zrasle visoko, mesto se je razmahnilo na vse strani in cestni promet daje vtis temperamentnega mesta! Toda večina ljubljanskega meščanstva si želi stare Ljubljane, tihega podeželskega vzdušja, ko se je človek smel svobodno in neovirano gibati po mestnih ulicah in nasadih. Ker pa je v mladini moč in nenehna žeja po napredku, ne kaže nam starejšim, kot izreči vse najboljše želje in naj večjega uspeha stolnemu mestu Ljubljani. (Dalje sledi) L. G. Rev. Leon Kristanc: Srečanja v spominifi po 30 leiih (Nadaljevanje) Tista zima je bila nenavadno mila, Božič je bil še brez snega. Tam ob “svetem Pav, ko celo vsaka zajka v grmu od mraza prav” (sv. Pavel Puščavnik 15. februarj a in Spreobrnitev sv. a-postola Pavla 25. febr.) se je vreme 'sprevrglo in je zapadel sneg, zima ni prizanesla. Mraz je pritisnil, da so še ob Svečnici (2. febr.) visele debele sveče ob žlebovih in se je zjutraj ivje lesketalo po drevesih in ograjah. Pri jutranji maši je bilo oznanjeno, da bo pri popoldanski pobožnosti slovo od jaslic. Kapela je bila premajhna. Po odpetih litanijah Matere božje in po blagoslovu z Naj svetejšim so občutno lepo zapeli pod Nan-detovim vodstvom ljubko pesem, katera mi je bila do takrat neznana, pa mi je po tolikih letih še dobro v spominu: Iz jaslic si Ga vzela, v naročju ga držiš, da vse nas blagoslovi, iz srca nam želiš. Marija je ime Ti, Pomagaj pišeš se! Od jaslic vse do križa ime to spremlja Te. Od zibelke do groba pomagaj nam, Gospa. Brez Tebe ni življenja, brez Tebe ni neha. Tako sem bil v Leonišču že kar cele tri mesece, roka je prišla v svoj pravi položaj in bolečine so ponehale. Na vprašanje, kdaj bom lahko že šel iz bolnice, mi je zdravnik razložil, da že po treh tednih, roko bo Pa _ treba nositi v obvezi več' mesecev in da naj bi prišel vsaj mesečno na pregled. Ob vsem tem veselem sporočilu sem bil pa v skrbeh. Vrniti, se na deželo, mi ni kazalo in mi je bilo tudi odsvetovano že zaradi varnosti in potem zdravniški pregledi. Bil sem prisiljen ostati v Ljubljani. Moja zavarovalnina je krila le stroške v bolnici " bil sem brez denarnih sredstev in brez stanovanja. Le kje naj ga dobim, ko je toliko pribeglib beguncev že vedrilo v Ljubljani. Kolegi in prjatelji so vsi že oddali razpoložljive sobe potrebnim, jaz pa sorodnikov v Ljubljani nisem imel. V veliki zadregi sem se domislil svoje blagopokojne mame: “Kadar boš v potrebi in stiski) priporoči se dušam v vicah, one ti bodo gotovo pomagale.” O u-spešni pomoči duš v vicah kot o njihovi hvaležnosti za našo duhovno pomoč krajšati jim kraj očiščevanja in jim tako pomagati v božjo slavo in uživati srečo nebes o tej verski resnici in z njo v zvezi sem pisal v začetka v članku “Novembrske misli v spominih po 30 letih” v Ameri' ški Domovini (št. 228/1973). Da (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA klavsko nezadovoljstvo zavrlo poštni promet Uvedba avtomatičnega obratovanja na kanadski pošti in s tem zvezani spori med upravo in uposlenci so privedli do zavrtja poštnega prometa. - -mm&D OTTAWA. — Poštni promet Je se pred koncem tedna skoraj čisto zastal, ko so se člani unije ^aceli upirati novi razporeditvi kovnih mest in plač v zvezi z Vajanjem avtomatizacije. Nekateri vidijo v težavah na poštah 6 del celotnega nezadovoljstva ^lavstva, ki se kaže tudi v ob-Seznih motnjah v letalskem pro-metu iu v ladijskem prometu na v°dni poti sv. Lovrenca. °nekod so poštarji zaradi sP°ra zapustili svoja delovna ^esta, drugod izvajajo sedeči ali pa se obračajo tako ^Casi, da promet nujno zasta-e- Težave so se začele še pred • e^° nočjo v Montrealu, kjer ^ 'bilo 20 delavcev odpuščenih, so k-S0 nosdi srajce, na katerih ® ili napisi s pozivi k bojkotu . e§a avtomatičnega poštnega ema. ^Ta je sličen onemu v ^asi južni sosedi z “zip code”, i s° ga 2aQe]i uvajati tudi poste 0<^ ^ru§°d P0 svetu. Novi si-naj bi pospešil poštni pro-a ® in ga tudi pocenil z uvedbo °niatičnih strojev za sorti-^ pisem. 0sf^°r V ■^^ni;reaiu se je za-u do splošnega soočenja med be^0 uPrav(> in poštnimi usluž-u , cf Kanadska zveza poštnih s u2bencev |-rcj^ {ja ne gre y sporu toliko za uvedbo avtomatizacije same kot za razpodeli-tev uslužbencev v nove delovne •kategorije in. plače za te. Večje vprašanje je zahteva o-bratovalcev strojev za sortiranje pošte na temelju novih kodnih številk po enakih plačah, kot jih prejemajo tisti, ki pošto razporejajo z rokami. Doslej so ti o-bratovalci bili plačani manj. Spor je sprožil razgovore, ki pa so obtičali in poštarji so začeli na razne načine zavirati poštni promet, ki je že zadnji petek skoraj čisto obtičal. Poštna uprava, ki jo vodi glavni poštar Andre Quellet, se je postavila na stališče, da je razporejanje -poštnega osobja na delovna mesta in določanje plač za nje samo zadeva poštne uprave, ki se unij ne tiče. Unija se seveda s tem ne strinja. Nove težave s pošto utegnejo biti še večje in mučnejše, kot so bile one pred par leti, ko so poštarji ustavljali poštni promet le na posameznih področjih za določeno število dni, pa nato štrajk prenesli drugam. Težave pri poštnem prometu povzročajo seveda tudi motnje v letalskem prometu, saj gre dober del pisemske pošte po “letalski”. RAZNE novice doma in po svetu noči de: Kekaj toplih dni po! Veliki Je povzročilo pravo povo-^ Po ulicah Edmontona v Čpi er^’ k-0 se je obilni sneg za-nagIo topiti. oziroma njihovo Vi^toba je zadnjo jesen po-$i"q 3 rrariarnalne urne plače na ' > Pa pripravlja novo poviša-2a drugo polovico tega leta. ^udarjajo, če ne bi minimal-Plače povezali z življenjski- 7 stroški, astio. .^Zvezno vrhovno sodišče ZDA bj cklonilo razpravo o pritož-ipr’ l1116! predsednik Nixon avico odrediti bombardiranje dob 0C^e brez prehodnega o-je renia Kongresa ali ne. S tem 40trdil° odločitev nižjega so-a> da je to politično vpra-ne spada pred sodišča. * publikanske armade, ki je zapletena v boj v Severni Irski s protestanti, je mirno zapustil ječo Maze na robu Belfasta pod imenom enega izmed jetnikov, ki je bil določen za odpust. Nihče ni Bella ustavil in oblasti so naknadno uvedle preiskavo, kako je bilo to možno. Spopadi in napadi se med tem v Severni Irski nadaljujejo in pretekli teden je število smrtnih žrtev preseglo tisoč. * Med katoliškim primasom v republiki Čile kardinalom Rau-lom Silvo Henriquezom, na katerega je bil pretekli teden pri-pravljan atentat, kot je objavila vlada, ter med vodniki vojaške vlade je prišlo do javnega spora. Kardinal, je eden izmed naj-ostrejših kritikov vojaške vlade, ki je pregnala z oblasti lani v septembru vlado predsednika Sa'nie, ki 138 krmarjev ladij po • Allendeja. Lov/16111 delu vodne Poti Sv-] Kardinal je na Veliko noč ob-50 jae,nca zakrivil, da je blizu j javil v pridigi, da mu groze s sredi 1;i pretekli teden obtičalo! smrtjo. Vlada je nato objavila, da je razkrila levičarsko zaroto be ] Vodne poti. Trdijo, da sta-$8 lastnike, ta zastoj od vzel predsednik vlade Trudeau za Veliko noč s potjo na Barbados, so v parlamentu označili za “brezbrižnost” do potreb dežele. Parlament bi bil namreč tudi rad šel na velikonočne počitnice, pa je moral zaradi “nujnega dela”1 ostati v Ottawi. * Vlada išče možnost pomoči štirim mladim Kanadčanom, ki so bili pri vstopu v Iran na poti iz Zahodne Nemčije v Afganistan 16. marca letos prijeti, ko so odkrili v vozilu pol kilograma hašiševega olja. Sporočilo o tem je poslal 19 let stari Neil Cody svojim staršem v Hamilton. Pred sodišče bodo prišli v juniju in vlada sodi, da dotlej ne more za nje dosti napraviti. Ni izključeno, da bo kanadska vlada poskusila pri iranski doseči sodno razpravo preje in nato posredovati za njihovo osvoboditev. * Zvezna vlada je lani porabila 1.2 milijona dolarjev za oglaševanje poziva nezakonitim priseljencem, naj se prijavijo in dosežejo s tem zakonitost svojega bivanja v Kanadi. Skupno se je tedaj prijavilo blizu 50,000 takih, ki so prišli v Kanado po nezakoniti poti ali nezakonito v njej ostali. , * Mednarodna Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v poročilu, ki je bilo nedavno objavljeno, navedla raven inflacije v industrijsko razvitih državah. Do februarja letos je bila najmanjša inflacija 7.6 v Zahodni Nemčiji, največja pa v Grčiji 33.4. V Kanadi je bilo povprečje za zadnjih 12 mesecev, zaključeno s preteklim februarjem 9.6, precej pod povprečjem 12 za 24 industrijskih držav. Žal je v marcu kanadsko povprečje !že seglo preko 10%. Ob koncu februarja je bilo povprečje za ZDA 10%, za Veliko Britanijo 13.2%, za Japonsko pa celo 26.3%. V večini industrijskih držav je bila v tromesečju december-februar kriva tolikšne inflacije stiska in visoka cena za olje, na Japon- nja pa do prihoda v Ljubljano skem pa nagli porast cen hrane, in v Leonišče so me s svojo pri- sebno celoten slučaj in odločiti o usodi W. Calleyja. Na temelju zmanjšanja kazni bo ta lahko popolnoma prost v letošnjem septembru. * Prosvetni oddelek v New Brunswicku je odločil, da se bo razdelil na francoskega in angleškega v skladu s potrebami tamkajšnjega šolstva. * Obrestna mera za posojila na domove je pretekli teden, ko je zvezna banka povišala obresti za 1%, dosegla v Torontu 11.5%, kar je vsekakor doslej naj višja obrestna mera za taka posojila v modemi dobi v naši deželi. Zaradi rastoče krize energije bo Kanada verjetno v 10 letih, če ne celo preje, dobila prvo svojo daljšo elektrificirano železnico. Elektrifikacija bo'naglo zajela vso Severno Ameriko, ko bo stiska za olje postala večja in njegova cena višja. Že sedaj je električna vleka cenejša od motorne, razlika pa bo iz leta v leto večja. Električne vlake bodo oskrbovali s tokom iz jedr-kih in drugih elektrarn, ki bodo postale glavni mir energije, ko bo olja manj in manj. Elektrifikacija 650 milj dolge železniške proge Calgary-Van-cover bi predvidoma stala okoli 200 milijonov dolarjev z nabavo električnih lokomotiv vred. Načelnica Odbora za cene hrane Beryl Plumtre je razkrila, da odbor proučuje možnost u-vedbe dvojnih cen za hrano, eno za domači, drugo za tuji trg. Nižja cena doma naj bi poskrbela Kanadčanom zadostno hrano po sprejemljivih cenah, medtem ko naj bi bila cena za izvoz na ravni' mednarodnega trga. Srečanja v spominih po 30 letih (Nadaljevanje s 2. strani) niso tiste trditve bile brez podlage, sem navedel v dokaz le, kar sem sam doživel prav v ti- Ijen iščem primerne majhne sobe, se spogledata. In mi povesta, da imata onadva v podnajemu opremljeno sobo, ker .je pri njima vsa zadnja predvojna leta stanoval takrat še dobro poznani in zelo čislani sourednik dnevnika “Slovenec” znani dr. Alojzij Kuhar, ki je vsako soboto zvečer v radiju podajal poročilo o svetovnem političnem položaju, ki pa se je tik pred vojno še srečno umaknil preko Grčije in Egipta v London, od koder radijskim potom pošilja tajna poročila v Slovenijo in da občinski stanovanjski urad tiste sobe še nima v evidenci. Bila sta brez zaželjene družine in bi jima moj prihod bil kar zaželjen, da bi jima kdo drugi ne bi bil vsiljen. On je bil uslužben pri mestni občini kot pobiralec e-lektrične pristojbine in imata stanovanje v sredini mesta nasproti Rokodelskega doma ob Komenskega cesti v novozidani Sfiligoj evi stanovanjski hiši. Kar domenili smo se, da se pri njima vselim že h koncu meseca. Poslovili smo še in sem ju prosil, da se ne premislita. “Čudovito je to,” mi pravi .kolega"-— “dobro sva molila, Bog naju ima še rad.” Tudi njemu se je roka dobro celila. Kratek mrzel val je odnehal, zapihala je odjuga in ceste so bile že kopne in suhe. Še zdravnik je bil vesel moje sreče in je dovolil, , da smo ob sončnem popoldnevu v spremstvu sestre šli pogledat, kam so me duše v vicah pripeljale. Vse mi je ugajalo, gospodinja nam je primerno postregla — velike skrbi sem bil rešen. Že v prvem delu “Spominov po 30 letih” omenjena Ažmane va Rezka nama je ob obisku prinesla tudi temno modro blago in sestra nama je ukrojila primerni obvezi okrog vratu, da sta roki udobno.počivali. In po Pepelnici v četrtek na takratni god sv. Matije apostola (24. feb. 1944) sva se oba skupno poslovila od dobrih zdravnikov in od skrbnih in sočutnih sester. S tramvajem sva se odpeljala do Skupina 10 kanadskih zdravnikov se vežba na Kitajskem v uporabi igel kot sredstva za zdravljenje. To je prva zahodna skupina, ki je dobila tako možnost. Tečaj bo trajal 6 tednov in je zdaj na sredini. Težava, trdijo udeleženci, je v tem, da ni na razpolago nobenih priročnikov. ladijske do $10,000 na dan in bi ga 2ah^ preie končali. Krmarji Tjih Va^° povišan.ie sv°jib seda-$2g nn ^e'^nlb plač, ki znašajo hort' na $36,000 tekom pri- V 2a?dard morskih ladij, ki so krat ih 24 mesecid pluli 24-shiei^a Vodni poti Sv. Lovrenca, Sahh° kVOje ^adie po niei v0'dlK pa se reZ P036* *311!!1 krmarjev, 2ai’ad' Ve^na ternu rajše izogne Plovhp tve£anosti- Težavnost de*} se Pokazala zadnji te-ja 2ari° ^ ne^a Petrolejska lad-razip sredl reke na čeri in °lja f.-?v0 niei vebko količino k° $2oSie ‘eEa 16 Stal0 Prc‘ Danes sem bil pri du-^hutek zdravnlku, ker imam kjji6 da me zaPušča spomin. ^Pravil? ^ ^ ie zdravnik i62’ Okleval je, da mu ra-naPrej plačam! Cev r,'^ed’ vodnik Provisional-laine skupine Irske re- proti življenju kardinala, ko ga je že preje vzela pod posebno stalno varstvo. Kardinal se je izrazil proti preganjanju političnih pristašev in podpornikov bivšega socialističnega režima. V južnem delu države Mississippi je povodenj pretekli teden napravila velikansko škodo. Nekaj ljudi je izgubilo pri tem življenje, več tisoč pa svoje strehe. ❖ Pred 10 leti je verovalo v A-meriki le 37% odraslih v obstoj hudiča, .zdaj je takih 48%, okoli 20% pa se jih nagiba k taki veri. Leta 1964 je verovalo 77%. A-merikancev v bivanje Božje, sedaj jih le še 69%. Trdijo, da je sprememba v precejšnji meri posledica povečanega zanimanja za Satana in Satanizem, pa tudi za obstoj in izganjanje hudih duhov v zvezi i z znano knjigo ih filmom The Exorcist. * Kratke počitnice, ki si jih je stih dneh pred 30 leti. Tudi vso čudovito pot od ižanskega sked- stolne cerkve sv. Nikolaja, kjer sva napravila zahvalni obisk pri milostnem oltarju Marije Pomagaj in Jo prosila varstva in po- prošnjo zvesto spremljale. In zaupal sem: Da mi bodo one zopet pomagale, da bo pri odhodu od tam prišla za me najboljša rešitev. Tiste dni sem se jih posebno toplo spominjal v molitvi — in pomagale so, da sem nepričakovano dobil zelo primerno stanovanje. V nedeljo po Svečnici sva s tovarišem hodila vsak s svojo obvezo po hodniku, ko je dvojica po končanem obisku prihajala po stopnicah iz zgornjega nadstropja. Po običajnem med- Armadni tajnik ZDA H. Callaway je zadnji teden znižal kazen poročnika W. Calleyja, obsojenega množičnega pomora civilistov v My Lai leta 1968, na polovico. V Severnem Vietnamu so to znižanje obsodili kot žalitev Vietnamcev. Armadni tajnik je utemeljil znižanje kazni z izjavo, da je bil W. Galley verjetno prepričan, da se pokori zakonitemu ukazu, ko je bil s svojimi vojaki v Mji Lai. Napovedujejo, da utegne predsednik Nixon še ta teden pregledati o-1 brem okrevanju moči še v prihodnje: Od zibelke in do groba pomagaj nam Gospa, brez Tebe ni življenja, brez Tebe ni neba! Po zadnjem roentgenskem pregledu mi je zdravnik rekel: “Vesel sem z Vami. Res veletoča ne boste delali z roko, tudi ob potrebi klofutati ne boste mogli, bo Vam pa še dobro služila. Čas bo tudi svoje prinesel, bo se še malce skrčila, imeli pa roko in le tisti ve, kaj vse je bilo z njo, kateremu okvaro sam pojasnim. Imam jo in s previdnostjo jo lahko zelo uporabljam — hvala in čast Bogu za to dobroto! V spominu omenjeni pokojni naj počivajo v božji Ljubezni! Preostalim in vsem čitateljem teh raztegnjenih spominov ter Ameriški Domovini — vsem, kateri nam jo oskrbujejo, pa želim obilje blagoslova! j Varšavska zveza se izrekla za detente Dvodnevno zborovanje vodnikov d rž a v Varšavske zveze je izdalo ob koncu pomirljivo izjavo, ki podpira pomirjevanje z NATO. VARŠAVA, Polj. — Vodniki sedmih držav, ki sestavljajo Varšavsko vojaško zvezo, so se pretekli teden dva dni posvetovali o svojih vprašanjih in o mednarodnem položaju, v prvi vrsti o odnosih z NATO. Ob koncu posvetov so v posebni za-kjučni izjavi podprli delo za pomirjevanje —■ detente .— s Se-verno-atlantsko obrambno zvezo (NATO), pa pri tem poudarili potrebo po pazljivosti in vojaški previdnosti. V poročilu niso omenjene ne Združene države in ne Kitajska ter je na splošno zelo umirjeno. Zdi se, da je politični posvetovalni komite v glavnem potrdil politiko, ki jo je v imenu vse Varšavske zveze vodila in jo vodi Sovjetska zveza. Izrazil je pripravljenost razpusta Varšavske vojaške zveze, če bi isto storila NATO, seveda pa mora biti pri tem ohranjena ‘vojaška varnost’ Vzhodne Evrope. Posvetovanja so se poleg vladnih in vojaških vodnikov udeležili tudi partijski vodniki, med njimi Leonid I. Brežnjev, ki je vodil sovjetsko zastopstvo. Očitno je torej, da je posvet segel tudi na izrazito partijsko področje. sebojnem pozdravu me gledata • boste v njej dober barometer, in ona mi pravi, če jo morda še i Za račun me ne vprašajte, ker poznam — po 30 letih! — da sva | ste že dvakrat vse izgubili in ste v ljudski šoli oba hkrati gulila . berač, za me in za kolega je pa iste klopi? Spoznal sem jo in ko j to le bagatela (malenkost) in mi predstavi moža, sem ju po- j dobra šola. Pa se zopet kmalu vabil v sobo. Kot jaz za njuno oglasite!” Naj bodo ti spomini zgodbo, sta se tudi onadva zani-' hvaležno posvečeni zdravnikoma mala za mojo. In ko dodam, da 1 in. požrtvovalnim sestram usmi-po vsem prestanem in po do- Ijenkam. Le tudi z njihovo posedaj zaskrb- močjo v božjem blagoslovu imam Izrael m Sirija se bijeta za vrh Hermona TEL AVI V, Izr. — Sirija in Izrael se že nad 40 dni stalno spopadata na Golanskem višavju. Najhujši so boji za vrh Hermona, ki se dviga 9000 čevljev visoko in obvladuje okoliško o-zemlje, ki je delno pod sirijsko delno pod izraelsko in delno pod libanonsko oblastjo. Izrael je južno pobočje "zasedel v juniju 1967, pa so Sirijci njegove sile lani oktobra od tam pregnali, ko so osvobodili dober, del Golanskega višavja, ki je bilo pod izraelsko zasedbo. Izraelske sile so Hermon zasedle znova in tokrat pognale Sirij-ce tudi s severne in vzhodne strani. Sirijci so v zadnjih tednih znova hoteli dobiti Hermon v svojo oblast in se zanj zapletli v ostre boje z Izraelom. V te boje so ponovno poleg pehote posegli topovi in letala na obeh straneh. Izrael naj bi bil zadnjo nedeljo zasedel jugozahodno pobočje Hermona z vrhom Shahar, ki spada pod Libanon. Libanonci so' nekaj streljali na izraelske vojake, pa niso objavili, ali so jih z libanonskega ozemlja pregnali ali ne. ŠE VEDNO TRDNA — Mrs. Rose Kennedy, mati pokojnega predsednika Johna F. Kennedy-ja, pokojnega sen. Roberta F. Kennedyja in sen. E. M. Kenne-dyja, je stara 83 let, pa je še kar trdna in bistra. Bela hiša ni bila Fordovega napada vesela WASHINGTON, D.C. — Ko je zadnjič na zborovanju republikancev v Chicagu podpredsednik ZDA Gerald Ford napadel Odbor za ponovno izvolitev predsednika in njegovo neodgovorno delo izven strankinega o-kvira, so bili v Beli hiši nejevoljni. Trdijo, da predsednik Nixon nima rad, če v teh dneh kdo kaj govori o tem odboru in o zadevah Watergate več, kot je skrajno nujno. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PREVIDNOST NA MESTU! — Britanske čete pregledujejo dokumente vseh, /d, prihajajo v bližino: stanovanja princese Ane,in .■nje nega nioza-Marka PMllvpsb v Oak Grove. Arabsko olje je pritekalo v ZDA tudi v času * zapore WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je priznalo, da je arabsko olje v precejšnjih količinah pritekalo v ZDA tudi po proglasitvi zapore v preteklem oktobru in pomagalo kriti potrebe v ZDA. To olje je prihajalo po raznih potih in je zapustilo arabske države pretežno že pred zaporo. CLEVELAND, O. MALI OGLASI BLIZU HOLMES AVE. blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete, hiša naprodaj za dve družini 5-5, dvojna garaža in v lepem stanju. V ISTI OKOLICI hiša naprodaj za dve družini, 4-4, v lepem stanju. Zmerne cene za obe hiše. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Iščem stanovanje Iščem 3 ali 4 sobe v okolici E. 160 do E. 185 St. Kličite 881-9859 -(73) Hiša naprodaj šest sob, tri spalnice v fari sv, Kristine. Kličite 944-0562 (75) Išče stanovanje Slovenka v pokoju išče 2 sob s kuhinjo in kopalnico, zgora; Blizu Neff Rd. cerkve ali sv Kristine. 431-6584. —(22,23apr For sale — Euclid 4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351 (81) For rent Five rooms for rent. Adults or young couple, no children. Call 731-9431 (74) Help wanted — female Družabnik Iščemo družabnika za moškega, ki je v postelji, za 9 ur dnevno, na Mentor Ave. Kličite na njih račun 255-3600. ________________________ (75) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) I111 UI'l^MHinnjlJilijjiimiinmmiiHiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111 im čer v Slovenskem društvenem domu na Hečher Ave., Euclid, Ohio. mmmmMiimmmmiimmiimmiimimimmimmimiiimimminmmimiiiimiT l. Napoleona prvega . sijajna zvezda je zahajala. Od juga so pritiskali na Kranjsko graničarji, in po malih bojih so popuščali nekdaj zmagonosni Francozi dozdaj pokorno deželo. Zamišljen in slabo volj en je sedel kranjski graščak na Dolenjskem nekaj ur pod Ljubljano poznega večera v svoji sobi. Pred seboj je imel več pisem, v nemškem ali francoskem jeziku pisanih. Naznanjale so se mu iz stolnega mesta in od njegovih visocih prijateljev neugodne novice. “Iliriji oživljena” je bila zopet pokopana; velikanski duh francoski je bil strt, vračalo se je staro avstrijsko gospodarstvo, in do tega ni imel vitez F. — francoski guverner ga je bil postavil za mera — nobenega sočutja. Bil je eden izmed malega števila onih, kateri .so z Vodnikom vred pred očmi imeli sicer uradništvu počrnjen za slabega Avstrijca, in to bi mu utegnilo zadajati zopernosti in sitnosti. V tem premišljevanji je bil, ko naglo stopi njegova žena v sobo. “Graničarji gredo!” reče ona prestrašena. “K nam?’ Po kaj?” A tudi on lice izpremeni in hiter odgovor na, svoje si vprašanje mu šine skozi glavo. Morebiti ga je že kdo obtožil? Morebiti ga hote zapreti? Vender ne! Dejanst-veno ni ničesa pregrešil. “Kdo ti je to rekel? Pač ne bode res! Vojaštvo gre po cesti, dobro četrt ure v stran nimajo nobenega namena niti časa hoditi.” Ona mu poiholi odprt listič. Bilo je nemški pisano naznanilo, da pridejo trije c. kr. častniki in deset mož nocoj še na večerjo v grad. Kaj hočem! Mesa ni dovolj nejasno, a boljšo bodočnost na- v hiši, denes je sobota, prepozno še domovine. Bil je domačin po rodu; njegovo plemstvo ni bilo staro, njegovi očetje niso bili od germansko-frankovskih časov mej Slovence naseljeni, še le njegov, ded, ki je bil od kraja preprost trgovec, in si je bil bogastvo pridobil, kupil si je naslov in ponemčil slovensko ime, katero se je vender mej graščini podložnim ljudstvom na njegovo jezo še dolgo edino držalo njegove hiše. Vitez F. (vsega imena ne pišem zaradi njegovih še živečih potomcev, in zlasti, ker ga stvari treba ni) bil je izobražen mož, kakor jih je bilo tačas mej njegovimi vrstniki malo. čital je mnogo francoskih pisateljev iz predrevolucijonarne dobe, kar je imelo velik vpliv na njegbvo mišljenje, in obudilo mu zlasti veliko spoštovanje do vsega francoskega, od koder je mislil, da pride vsemu svetu nova doba omike. Napoleon je bil njemu izrastek francoske velikosti, in kakor je tačas povsod čestilce imel, bil je tudi F. eden njegovih čestilcev. Padec tega velikana ga je genii torej globoko. A tudi druga stvar mu je delala skrbi. Preveč je veroval v stalnost in gotovost tega, kar je po svojih nazorih želel. Videč začetek, veroval je tudi v zvr-šetek. Zatorej ni samo z veseljem prevzel dane si česti okrajnega mera (župana), nego nikjer in nikoli ni skrival svojih mislij. Bil je torej pri starem je koga poslati ponje, in morebiti ga ni dobiti ni, in tako pozno! Ura je uže devet. Bog ve, kaki ljudje so to, moj Bog!” “Stori, kar moreš,” odgovori on ter nejevoljen gre skozi okno gledat v črno noč, ali se morebiti uže bližajo neprijetni pozni gostje. Žena je šla v tem po stopnicah doli in je v naglici sklicala ženske posle na delo, pripravljanje in pomaganje. Gori na kurjih gredeh, kjer so pri petelinu kimale kokoši, ne-pričakujoč smrtne ure, prikazale so se luči in deklina debela roka je posezala v perutninsko ve-čeče krdelo. V kleti je prestrašena smuknila miška izpod nenadno obiskanega vinskega soda/ A v konjskem hlevu so trije hlapci na jaslih sedeli, tobak žvečili in rekli: “Kaj hudiča, da soldat po noči prihaja! Saj je pri cesti več gosposkih hiš!” II. Pol ure, in še pol je bilo prešlo. V najlepši sobi malega gradu — posebno lepih sob sicer ni bilo — pogrneno je bilo za večerjo častnikom. Spodaj v družinski izbi so bile vse priprave gotove prostim vojakom, kateri so bili naznanjeni. A nikogar še ni bilo. Zadovoljna, ker so bile vse težave premagane, hodila je gospa, slovesneje nego navadno oblečena, okoli mize, popravl-jaje tu in tam. „Dalje prihodnjič) PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin in Janez Tominc Odborniki: Mojca Slak, Tone Hauptman! Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokal. Pevovodja ing, Franček Goren-sek Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, Q. 44143. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd,, E. Cleveland, O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Krištofi, J. Tapko, Frank Krištofi. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Krištofi, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Krištofi, C. Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Pevdvodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 692G Becker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Seje direktorija so vsak ctrugi I torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Ye rak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr. Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-93,09. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. Secretary and Treasurer Mary Ster, 187-1-Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Ko-vatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA FTedsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E, 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Ko$mač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj. Stane Krulc; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hren, Rfilan Ja j ec, Tone Štepec. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Imenik raznih društev Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici; Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose Bavec. Nadzornice; Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najav. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. Pevska društva GLASBENA MATICA President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd Vice Pres. June Price, Financial Secretary Robert Klancher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt; Stage; Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter chek, Mollie Frank, Carolyn Budan. Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2. Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; An7-thony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony ' Simčič, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji četrtek v_ mesecu cb pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik, Edward Kocin. Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr. Blagajnik, Joseph Ferra Tajnik, Frank Koncilja Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr. Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in John Habat Jr. (Hišni odbor: Eugene March, Albert Marn, in. John Churney Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar Ostali Direktorji: Ciril Štepec, Adolf Kocin in Sophie Maganja. Seje se vršijo vsaki črtrti ponedeljek v mesecu. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Frances M. Tavčar, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 Predsednik, Anthony Sturm 1. podpredsednik, Harry Blatnik 2. podpredsednik, Robert Devlin Tajnik,- Charles Zgonc Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetič^ Nadzorniki: Frank Videmsek, Ed-W'ard Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, Frank Kristoff, Walter Estep Upravni odbor: John Cech. John Prince, Jennie Marolt, Henry Bokal Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds.,,Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mary Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM” 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova pi-osveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Er dani, 922 E. 216 St, Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki: Frank Bajc, Feliks Breznikar, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi Mero, Stane Mrva, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Tidko Sleme, Janez Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastopnik Slov. šole sv. Vida. Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan, Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič. Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik. SLOVENSKI STAROSTNI DOM, 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119 Slovenska narodna ustanova, ki sprejema na stanovanje in oskrbo osebe slovenskega rodu in, tiste, ki so z njimi povezani v zakonu, ima za tekočo poslovno dobo za - predsednika Freda E. Križmana, za tajnico pa Vido Schiffrer. Za vse informacije kličite tel. 486-0268. u./: SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Louis Kastelic in Andrew Scinkovic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. ZA 30 LET V NAJEM — Richard in Elizabeth Burton & rada kupila dom v bližini Puerto Vallarta v Mehiki, pa ji' ma to ni mogoče, ker, nista mehiška državljana. Po posredovanju predsednika republike Luisa Echeverrie so jiu1® dovolili vzeti zaželjeno posest v 30-letni “najem”. GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 02 St, 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITE izpolnite ts odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn0’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedenski Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI Alice Yerak roj. ROZMAN ki je umrla 23. aprila 1964. leta. Čas 'hiti, a ran, nam ne zaceli. j . Vse bolj pogrešamo ljubeči Tvoj . smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Besede Tvoje ljubeznive so vedno tolažile nas in novo upanje in vero dale. Dokler živeli bomo, draga naša, se bomo Te spominjali v molitvah naših vsakodnevnih! Žalujoči: ANTON —- soprog ELSIE KOZAR — hčerka RAY — sin VNUKI IN VNUKINJE BRATJE IN SESTRE OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 23. aprila 1974. 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov; Cleveland, Ohio 441*^ ( Moj novi naslov:’ MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44143 tel.: 261-1821, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan, Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8, uri zve- AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0T* | ČISTI VONJ — Strokovnjak v laboratoriju v Ashfordu na Angleškem preskuša s posebno napravo — olfaktometer vrsto in jacino duha vrtničnega olja, ki ga uporabljajo za izdelavo raznih parfumov v laboratorijih Proprietary Perfumes, Ltd., Bertrand Freres. Večji del olja prihaja iz južne Francije, najbolj cenjeno pa je bolgarsko rožno olje, «> j » <' j ► j», ; l * l ;» ! ; > ;! j > <» j I