317
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
237.
Gutenbergova druga Fust in Schoffer. Tiskarski pomočniki se razkrope po svetu.
(Konec.)
Povrnimo se k našemu Gutenbergu. V Mogunci je takrat bil dr. Humery, sindik mestni, človek ugleden, učen, bogat. K njemu se je Gutenberg zatekel, in Humery mu je res posodil potrebnih novcev, da je mogel nova tiskarno ustrojiti. No za to je bilo treba dosti časa, ker je moral izumilec s svojima rokama vse delati. Prešlo* je torej šest let, predno je prvo delo v Gutenbergovi tiskarni ugledalo beli dan. To delo je latinska gramatika in besednjak, ima 374 listov io folio in natisneno je bila 1460. 1. Drugo delo te tiskarne ni prišlo do nas, ali ve se, da je Gutenberg tiskal do 1465. 1. sam, a ko ga je tega leta knez-izbornik Nasavski Adolf imenoval za svojega dvorjana, dal je tiskarno svojo v najem rojaku Bechtermunzu, najemnino pa je dobival Humery na račun Gutenbergovega dolga. Za Gutenberga se ve, da je v tej novi časti umrl s početka 1468. 1.
Fust in Schoffer sta napredovala tudi brez Gutenberga v svoji umetnosti tako uspešno, da sta uže čez poldrugo leto po ločitvi od Gutenberga dala na svetlo mojstersko delo, kateremu se vsak tudi danes čudi. To delo je latinski „psalterium" na 175 listih. Sedem od-tiskov tega dela hranijo po knjižnicah kot izredno dragocenost Fust in Schoffer sta veliKo zaslužila s tiskanjem, ker so bile vse knjige latinske in lepše od vsakega rokopisa. Šle so po vsem svetu, in v samem Parizu sta imela posebno založnico svojih knjig. No 1462. 1. je zadela velika nesreča njeno tiskarno. Nadškofija Mogunška je bila podeljena Adolfa Nasavskemu. Ker pa so se Mc-gunčani upirali temu odloku, navalil je Adolf nenadoma z vojno na mesto, osvojil je s silo, opustošil, pobil ali pregnal cvet Mogunškega meščanstva, in tako je to po-preje tako cvetoče mesto do celega propalo. Pri tej priliki je zgorela tiskarna Fustova in Schofferova, a Gutenbergova je za dolgo ustavila svoje delo, najbrže zato, ker so se njeni delavci razkropili po svetu. Fust in Schoffer sta obnovila tiskarno, ki je potem še do sto let delala in do 350 del natisnila.
Razdejanje Mogunca je raztrgalo zagrinjalo, s katerim je bila zagrnena tajnost tiskarstva. Vsi pomočniki Gutenbergovi  in  Fustovi   morali  so se,   predno   so  bi
318
najeti, zakleti, da ne bodo [nobenemu pokazali tajnosti tiskarstva in da ne bodo zapustili svojih gospodarjev. Ali strahote, ktere so Mogunec zadele, prisilile so jih, da so pobegnili, kamor so vedeli in znali. Večinoma so jo krenili na jug, kjer so po nemških mestih Avgsburgu (1468. L), Strasburgu (1460. L), Kolinu (1462. I), itd. nove tiskarne ustrojili. Nekateri so jo pobrali na Italijansko in so v Subiaku (1465. 1.), v Rimu, v Benetkah in v Milanu prve tiskarne postavili. Izvestno je, da so tudi v Pariz 1470. 1. došli Fustovi pomočniki. V obče se mora človek čuditi brzini, s katero se je ta povsem nova umetelnost po Evropi razširila. Kakor smo videli, bila je prva tiskarna ustrojena v Mogunci 1450. 1. a do konca tega stoletja, torej v petdesetih letih, ustrojilo se je po raznih zemljah čez 1000 tiskaren. Nobeden izum se ni tako brzo razprostranil. To velja še posebno za Italijansko, zlasti za Benetke, kamor sta to umetelnost prinesla 1469. 1. Janez von Speyern in Nikolaj Jenson. Prvi je umrl takoj naslednje leto, drugi pa je bil jako vešč graver ali vrezovalec, in tako so izdelki Beneških tiskaren kmalu zasloveli. Po njegovi smrti 1482, L je dobil njegovo tiskarno Andrej Thoresanus de Asola, po njem pa Aldus Pius Manutius, najslavnejši tiskar tistega časa, ki se je vrlo mnogo trudil za lepoto črk in tiska. Zato ona velika cena „aldinskim tiskovinam/' katero imajo do danes po knjižnicah. Nemci so tiskali zgol bogoslovna in slovniška dela, Aldini pa grške in latinske klasike, in njih dela se odlikujejo še dandanes ne samo po lepoti, temveč tudi po osobiti natančnosti.
239.
Tiskarstvo na Češkem.
Kako se je tiskarstvo po svetu širilo, tega ne bo-demo razpravljali, pogledimo samo, kaKO se je udomačilo po slovanskih zemljah. K Čehom, ki so sosedje Nemcem, doselilo se je tiskarstvo najpreje. Oni imajo celo starih prič, da je ta umetelnost pognala v njih domovini. Toma Mitis, profesor na Praškem vseučilišču v petnajstem stoletji, pripoveda, da mu je to povedal Martin Kuthen, ki je živel v prvi polovici istega stoletja. Jezuvit Janez Kofinek pa piše v svojih letopisih češkega mesta Kutne Gore naravnost to le: „Čehi menijo, da se je Janez Faust (Fust) porodil v Kutni Gori, a slučajno prišel v Strasburg, kjer je izumil tiskarstvo, in potem je to koristno umetelnost objavil v Mogunci. In da reši čast svoje domovine, klical se je in podpi-saval namesto Janez Fust „Janez Kuttenberger, to je Kutnogorec, ker se Kutna Gora zove nemški „Kut-tenberg". Ta podobnost imen Gutenberg in Kuttenberg je dala bržkone povod tej pripovedki, katera se je v našem času pomladila, ali se protivi dokazom nemške povesti, pa tudi češke. Bohuslav iz Hassensteina, ki je bil vrstnik Gutenbergov, ne omenja niti z besedico te pripovedke, dasi je poznal in vrlo hvalil tiskarstvo.
Ni sumnje, da je tiskarstvo zgodaj dospelo na Češko, in to v Kutno goro, kjer je uže okoli 1489. 1. Martin  s
Tišova natisnil več čeških knjig. Nekateri češki pisatelji dokazujejo, da je prva češka knjiga bila tiskana 1468. 1., torej še za Gutenberga in Fusta. Vsakako je uže 1476. 1. bila tiskarna v Plznu, in je ondi bilo na-tisneno delo „Statuta provincialia Ernesti"; knjiga ima 60 listov v mali četvrtki. Črke so podobne črkam čeških rokopisov takrat pisanih, ker so prvi tiskarji, da ugode deželi, kjer so se nastanili, svoje črke navadno priravna-vali ondišnjim rokopisom. Eden odtisek te knjige ima cesarska knjižnica na Dunaji. Ne ve se za več knjig iz te Plzenske tiskarne. Morda se je preselila v Prago.
V tej dobi se je češki jezik lepo razvijal, in mnogo se je pisalo češki. Videti je, da je prva češka tiskovina bila zbornični odlok z leta 1478., a druga z leta 1483. Prva češka knjiga, tiskana mej 1478. in 1487. 1., bila je „Trojanska historia Kvida s Kolumna". Početkom šestnajstega stoletja so tiskali Cehi svoja dela večinoma v Norimberku in v Benetkah, najbrže zato, ker so on-dotne tiskarne bolje bile urejene od čeških in njih izdelki lepši. Trije Praški meščani so dali 1506. I. v Benetkah ob svojih stroških natisniti češki prevod sv% pisma. Prva češka biblija pa je bila tiskana v Pragi uže 1488. 1.
Mnogo so se trudili za tiskanje čeških knjig o po-četku šestnajstega stoletja tako zvani „češki bratje". Ali najslavnejši tiskar tega stoletja je bil Adam iz Velesla-vina, por. 1546. L v Veleslavinu. Ko je izvršil vse šole in dosegel bakalaureat, postal je profesor na Praškem vseučilišči. Leta 1576. se je oženil in pustil učiteljsko stolico pa se posvetil tiskarstvu, ker je njegov tast Jurij Melantrich iz Aventina imel vrlo dobro urejeno tiskarno v Pragi. S pridnostjo našega Adama se je ta tiskarna kmalu razvila tako, da je bil njen gospodar zaradi množine krasnih del, katera je natisnil, zvan „Architypo-graphus Pragensis". Do 30 let je vodil Adam svojo tiskarno v korist in slavo svoje domovine. B,ekel je več potov, da hoče rajši vse svoje imetje žrtvovati, nego da bi nehal delati za svojo domovino. Njegov trud je obrodil res tudi premnogo sadu. On je s tolikimi krasnimi in izvrstnimi deli obogatil češko knjigo in tako povzdignil češki jezik, da se njegova dooa do danes zove in smatra „zlatim vekom češke proze". In vsa domovina je priznavala njegove velike zasluge, zato mu je češki zbor 1585. 1. podelil češko plemstvo s pridevkom „z Ve-leslavina". Njegova dela bodo vedno uzor krasne in čiste češčine, s katere naj bi se tudi današnji naraščaj učil. Blagodejno njegovo delovanje je pretrgala nagla smrt, umrl je 1599. 1. za kugo v veliko žalost češkega naroda. Kako se je širilo tiskarstvo in ž njim knjiga in prosveta, spoznavamo s tega, da je v sedemnajstem stoletji bilo na Češkem 122 tiskaren. In bilo bi jih gotovo še več, da ni narod češki 1620. 1. pal in bil pobit pod Belo Goro, in je potem nastalo izredno preganjanje češke knjige.
S   preporodom  češkega   naroda   se  je   povzdignilo tudi  tiskarstvo,   zlasti   v Pragi, na visoko stopnjo.    Ali
319
dandanes ni v vsej Češki še polovico toliko tiskaren, kolikor jih je bilo v sodemnajstem stoletji.
(Dalje prihodnjič.)