VR O LETAHEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE <:ITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne MtJice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO.1892. Mm, Dec. t. IM, •« dw pw* «flka tl Ckkwt, III.. Act el CNfrtM d March J. U/t. CHICAGO 23, ILL., 13. DEC EMBRA (December 15), 1943. -«ubhed Waesly «t 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXVIII. AMERIŠKI VOJAŠKI ZDRAVNIK zdravi domačinakega otroka v Novi Guincji. Otroka, ki ima kožno bolesea, dri i kvišku njegova mati. Kdo je kdo v novi provizorični vladi v Jugoslaviji? IMA ENAJST ČLANOV, IZMED KATERIH SE JIH SMATRA PET ZA HRVATE IN PET ZA SRBE. EDEN JE SLOVENEC. — RAZNE STRUJE ZASTOPANE Urad odbora južno-slovanskih Amerikancev v New Yorki\ je podal tisku in radiu o članih provizorične vlade v Jugoslaviji sledeče podatke: Odkar je Petrov rtsžim obsodil jugoslovansko proviaorično vlado na terenu, kateri ¿e na čelu dr. Ribar in jo označil za vlada "terorističnega nasilja, ki v nobenem oziru ne predstavlja demokratičnih in socialnih koncepcij našega ljudstva, niti ne njegovega narodnega duha," želi Združeni odbor južno-slovan-skih Amerikancev podati v naslednjem ameriškemu tisku in radiju nekoliko podrobnejše informacije o možeh, ki so sedaj na krmilu nove vlade v Jugoslaviji. Dr. Ivan Ribar — predsednik provizorične vlade Jugoslavije, je star §4 let, ter je odličen odvetnik hrvaškega porekla, ki je bil znana narodna osebnost tekom zadnjih petintrideset let. Izvoljen je bil za predsednika prve konstitucialne ali upravne skupščine v letu 1920 in je vse-skoz odtedaj igral važno vlogo v političnem in narodnem življenju Jugoslavije, kot eden naj-dalekovidnejših voditeljev demokratske stranke, kateri je na-čeljeval Ljuba Davidovič. Dr. Ribar je živel v Beogradu skoro vse svoje življenje. Maršal Tito (Josip Brož) — predsednik odbora za narodno obrambo, je star 52 let, doma iz Zagorja na Hrvaškem. On je bil mnogo let tden izmed voditeljev jugoslovanskega delavskega gibanja. Dr. Josip Smodlaka — minister za vnanje zadeve, je star 72 let in je odvftnik po poklicu ter prihaja iz Splita v Dalmaciji. On je bivši senator in zelo znana in prominent na liberalna osebnost; v letu 1918 je bil član prvega jugoslovanskega kabineta Bil je tudi poslanik Jugoslavije v Vatikanu in Madridu. On je priznana avtoriteta na polju konstitu* cialnih zakonov. Josip Rus — podpredsednik provizorične vlade Jugoslavije, je Slovenec, ima 40 let, po poklicu pa sodnik na višjem sodišču v Ljubljani. Udejstvoval se je veliko pri organizaciji Sokolov. Dr Moša eden voditeljev jugoslovanske komunistične stranke, ki je tekom svojega dolgega zapora litiko boljševiške vlade za n$^Wjo nevarnost svojim aspira^am. Boljševiška vlada je Sklenila mir s kajzerje-vo Nemčijo. Prepustila je Ukrajino njenemu vplivu. Lenin je smatral, da Rusija nima več vzroka ostati v vojni in pa da je Nemčija carjevo armado premagala. torej je najboljše sprejeti njene pogoje, neglede na zaveznike. Morda je tedaj Lenin ver jel, da bo tepena zavezniška armada tudi na zapadni fronti, pa je za boljševisko Rusijo proglasil mir. Tako so se češke legije v Rusiji obrnile pioti boljševi-kom in jim prizadevale veliko bojev, v zavezniških deželah pa občudovanje. Po nekaj letih pa sta se vladi v Pragi in Moskvi polagoma spoprijateljile in v društvu naro- dov sta bila Maksim Litvinov in Edvard Beneš glavna zagovornika načela kolektivne varnosti in odpora rastoči fašistični agresivnosti. Opiranje na Francijo Vzlic temu prijateljstvu z Rusijo pa je bila Cehoslovaška v svoji vnanji politiki še vedno podrejena Franciji in dokler i\i bilo Hitlerja na vladi Nemčije, se je Francija smatrala za glavno zaščitnico Poljske, Čehoslo-.vaške, Avstrije in Jugoslavije. Ko je začel Hitler oboroževati svoj tretji rajh, je francoska vlada pritegnila v to zaščitništvo Anglijo bolj kot je bila prej in leta 1939 sta povabili v obrambo Poljske tudi sovjetsko vlado. Cehoslovaška vlada, ki je najbolj čutila nevarnost nacijske Nemčije, pa se je že prej potrudila, da je pridobila tudi Rusijo sebi v varstvo. A pogodba se je glasila, da gre Rusija braniti Ce-hoslovaško le ako stori isto tudi Francija. Kršena obveza Francija se po tej obvezi ni ravnala in še manj Anglija. Namesto tega sta šla angleški in francoski premier k Hitlerju, ga tolažila in mu obljubila zahtevane dele Cehoslo vaške, zato, da se ohrani mir v Evropi. Rusija v ta dogovor ni bila povabljena, čeprav je bila skupno s Francijo (Konec na 3. strani.) Socialistična stranka v Penn-sy Ivani j i se je ločila od ameriške socialistične stranke in s tem izpod Thomasovega vodstva v znanih frakcijskih sporih avgusta 1936, ker so mllitanti tudi na konvenciji v Clevelandu odklonili s takozvanimi desničarji ali staro gardo vsak kompromis. , Veliki socialistični lokal v Readingu, ki ima v mestu velik političen vpliv, in imel zastopnike le v legislaturi, v okrajnem in šolskem odboru ter v mestni obilni, poseduje tudi park in razno drugo imovino. Po ločitvi se je pridružil social-demokratski federaciji, skupina militantov pa ustanovila svoj lokal in penn-sylvansko soc. stranko ter lokal v Readingu tožila za imovino, Ste si Ameriki drallaskJ koledar letnik 1944 še naročili? češ, da imajo le oni pravico do imena "soc. stranka". To je na-sprotstva povečalo, tožba pa je bila v veliko veselje nasprotnikom, ki so pričakovali, da bodo socialisti v Readingu sami sebe uničili. * -v Militanti so se kmalu u leteli in večinoma stranko pontili čim so jo dobili v roke. Stari so-drugi v Readingu pa so obnovili svoje vrste in postali spet močna postojanka. V družbi s social-demokrati v New Yorku se niso počutili srečnim. To so v svoji izjavi za združenje s soc. stranko tudi poudarili. Oni hočejo socialistično akcijo, ne politiko golega oportu-nizma. Toda sodrugi v Penni so za pridruženje svoje 3tranke k a-meriški soc. stranki le, če jim | jamči, da bodo v bodoče lahko delali konstruktivno, kakor nekoč,, ne da bi z njimi eksperimentirala sedaj ta, sfedaj kaka druga struja, ki je slutajno na vodstvu v gl. uradu. Zato zahtevajo avtonomijo. Asesment stranki bodo plačevali od člana po svojih določbah. Dalj« M mora glavni strankin urad obvezati, da ne bo posegal po imovini pennsylvanske soc. stranke in imovini njenih lokalov. Sodrugi v Readingu so za zgraditev socialistične stranke, kot je bils nekoč, in v tem so pripravljeni sodelovati. Vsi iskreni sodrugi jim žele uspeh v tej akciji. BPafc - T..TŽJ: um I ■ —~ I lil lir Ci-Trn--- ---I ir »c - T—. . ----- ----1.1. —. .1 Usoglašanje mezde s cenami brez harmonije | Glavni namen zvesne vlsde v domači ekonomiji je bil "zamrs. niti" plače in regulirati cene potrebščin, ds bi obstoječa mesds več kot zadostovala sa dostojno preživljanje. Unije so bile v teh naporih povabljene od predsednika na sotfelovanje. Zagotovile naj bi, ds ne bodo sahtevale «višanja mesde nad ono, ki je po merodnjnem vladnem odboru smatrana sa dovolj visoko, in kjer nI, naj velja zvišanje na podlagi takosvane "little steel" formule. Dalje naj bi se unije obvesale, ds se v sporih s delo-Pijade — podpred dajalci ne bodo posluževale sednik provizorične vlsde Jugo- stavk. ' slsvije, je star 55 let, po poklicu In fes so pristale v te pogoj o zdravnik, prominenten srbski unije APL, CIO in unije šeles-intelektualec židovske vere in I ničarjev. Vlads pa jim je zagotovila s reguliranjem cen živilskih potrebščin preprečiti draginjo. A v deželi je toliko mogočnih sebičnih interesov, in v regulacijskih uradih se je dogodilo ftc toliko smot, in pa prsveč nesposobnih In sebičnih ljudi je v njih, da je stvar, kar se reguliranja cen tiče, padla s tira in obstala. Ksj pomagajo dostropns cene, če pa se jih ne isvaja? Ali pravilna, regulirana distribucija živil na pspirju, če pa je ni v praksi? vsled teh rasmer je delavstvo ielgo nezadovoljno ne samo s ponesrečenimi regulacijsmi II* vilskegs trga pač pa le posebno s vodstvi svojih unij, ki so so vs- lic temu še vedno držala svoje obljube svesni vladi. Le odbor UMW se je upiral, nastale so velike stavke, in končno je unija premogarjev le dobila svišanje mesde sa svoje čls-ne v veČini premogovnikov. Po novem dogovoru bo temeljila na basi $8.59 sa osem in triČetrt ure dela na dan. Vladni vojni delavski odbor se je upiral svišanju in enako premogovniške družbe, a premogarji so vztrajali in po osmih mesecih vendarle uspeli, dari jim vse sahteve kajpada niso bile ispolnjene. Medtem so se pognali v boj sa svišanje rasne strokovne unije železničarjev .in dne 8. dec. je senat odglssoval •• takosvsnlm "nonoperatfog" železničarjem, to je tistim, ki ne delajo v vlakih, 8c povilanja na uro. Teh delavcev je nad milijon. Dslje zahteva svišanje 600,090 tekstilnih delsvcev in na stotlsočs drugih. Vlada se boji, da ji ves njen načrt sa boj zoper Inflacije pade v vodo, in si še prizadeva ostati pri "samrmjenjih". Pa ne gre. Niti ne bodo nota zvišanja mesde delavcem kaj prida pomagale, ker se običsjno dvignejo cene po s višanji h mesde toliko, da so delavci tam, kot poprej. Ako bi imeli delavci v kongresu svoj blok, kot ga imaje komercialni, industrislni In drugi pri vstnl interesi, bi regulacijo ksj salegle, tako pa so bres potrebne saščlte. i/. Trideseti letnik našega koledarja je knjiga, ki je vredna svojega slovesa Na tretji strani te številke je pregled vsebine tridesetega letnika Ameriškega družinskega koledarja. Iz nje lahko vsak čitatelj razvidi, do je to spet knj-ja, ki dela čast slovenski književnosti v tej deželi. In kolikor je nam znano, sta ta koledar, in pa kn|iga Prosvetne motice, edini knjigi posvetne vsebine, ki sto letos izšli v slovenskem jeziku. V sto-rem kraju morda kaj izide — kaj nabožnega — in se tisto mora biti urejeno po navodilih fašističnih oblasti. Ko bo konec vojne, se bodo tego koledarja naši osvobojeni rojaki nedvomno zelo razveselili, po sebno tisti, ki ga poznajo iz prejšnjih let, in pa oni slovenski pisatelji, ki so bili njegovi sotrudniki. Izmed njih samo o Ivanu Vuku vemo, da ca ni več j v . • « » c> ' — — med živimi. Tukajšnji naročniki so pričakovali, da dobe koledar že v začetku decembra in mi smo imeli trden namen, da izide saj prvi teden v tem mesecu. A v uradu je manjkalo rednega pomočnika pri tem delu, ki smo ga imeli vsako leto, kar je stvar zakasnilo. Vzrok tej in drugim zakasnitvam so pač vojne razmere. Kar se tiče tiskarne, je svoje delo opravljala ko hitro smo ji pošiljali rokopise, težave pa so v knjigoveznici, ki ima veliko več dela kot ga je z močmi, ki jih ima, v stanju zmagovati. Delavcev, ki bi bili vešči, ji manjka. Tudi pošta ima vsicd istih vzrokov težkoče in pošiljatev ne dostavlja tako hitro kot pa jih je do pred dobrim letom. Vseeno, koledar smo dovršili in naročniki ga prejmejo čim 30 dobimo iz knjigoveznice. Upamor da se to zgodi koncem tega tedna. Naročnike in razpečevolce prosimo, da naj ovire, ki jih imamo upoštevajo. Upamo, da se pri razpečavaftju koledarja potrudijo kot so se vsako leto. an PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTV*. IZHAJA VSAKO SREDO. I»daj« Juf.lor.«.k« D*Uvkm Tiskov»« Drviba. Chic««*, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zed in jenih drtsvan «a eelo leto fS.Ou; u pol leta $1.11; U ¿«trt leU $1.00. Inossmstvo: an celo leto $8.60; ta pol let» $2.00. Vsi rokopisi in oflasi morajo kiti v nsšem ursdu nsjpozneje do pondsljks popoldne sa priobči te v y iUvilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co Inc. Established 1906. Editor_________________ Business Manager.............. ......Prank Es its ..Charles Pogorslee SUBSCRIPTION RATES i Inited Sutes: One Yesr $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue ' CHICAGO 23. ILL. ' ; < Telephone: ROCKWELL 2864 Dve» vojjni owtobodilne fronte v Jugoslaviji , Jugoslavija je še vedno edina izmed okupiranih dežel, ki ?ma ljudi, da se bore organizirano z orožjem v roki proti napadalcem. Ta sila je osvobodilna fronta, ki jo je vzelo zelo dolgo, predno se je uveljavila tudi v svetovni javnosti. Kajti vso slavo uporništva proti okupatorjem je žel dolgo le Draža Mihajlovič s svojimi četniki. Ko se je vršil v Detroitu prvi vseslovanski kongres ameriških Slovanov, je bila Mihajlovičeva slika vzporejena z McArthurjevo in Timošenkovo in množica zastopnikov je prirejala vsem trem navdušene ovacije. Ko so v r evolucijskem odboru predložili izjavo priznanja "jugoslovanskim borcem pod vodstvom Mihajloviča",* je neki Srb član tistega odbora, odločno protestiral,.češ, da se samo Srbi bore proti vpadalcem, dočim so ostali Jugoslovani (Hrvati in Slovenci) s svojo taktiko v pomoč sovražniku. Posebno Hrvati pod Pa velikem, ki more Srbe na debelo, da jih iztrebijo. Odbor se je zedinil -a kompromisno besedilo' in Mihajlovič je potem še slovel na shodih — da tudi na shodih, ki so jih prirejali antifašistični Hrvati ! Medtem so se množile konfuzne vesti o uporih in sabotažah, v katerih se je trdilo, da nimajo nič skupnega z Mihajlovičem. ki je v svoji legendarni slavi bil imenovan za vojnega ministra za-mejne jugoslovanske vlade v Londonu (sedaj v Kairu 1, in druge, ki so vso zaslugo pripisovale le njemu in Srbom. Se celo po izjavi jugoslovanske zamejne vlade same, da bi "bilo nesmiselno tvegati življenja, dokler ne bo zavezniške invazije na Balkan, in da se Mihajlovič ravna po tem navodilu ter "čaka ugodne priložnosti'*, so novinske agencije upore v Jugoslaviji še vedno pripisovale zgolj njemu v kredit, ali pa mu jih uredili njemu v priznanje iz brzojavnih depeš posebno v uredništvih ameriških in angleških listov. Tu in'tam se je sicer omenilo partizane in se jih proglašalo <-a komunistično gibanje, katero ruši solidarnost jugoslovanskega odpora. Nato so k poročilom omenjali, da imajo partizani za-slombo Rusije, torej je jasno, da je vsa stvar zgolj komunistična. Med Slovenci je katoliški tisk pod vodstvom patra Ambro-ziča priobčil dolgo vrsto člankov o grozovitostih. ki jih počno par-uzani v Sloveniji. In končno je iz vsega tega nastala nova provizorična vlada na '.erenu Jugoslavije tik v dneh, ko so že konferirali, ali pa se pripravljali na posvetovanja predstavniki Zed. držav, Anglije in Rusije. V Kairu je bila zastopana sicer tudi Kitajska, a na tistem sestanku, ki je bil* skupen s Kitajci, se o Jugoslaviji ni govorilo. V Tehfranu se je, in potem spet, ko sta se Churchill in Roosevelt vračala. Uporništvo v Jugoslaviji ima značaj boja ne samo proti vna-njemu fašizmu, pač pa tudi zoper domačo reakcijo in proti za-mejni vladi. \ V tem listu na tem mestu smo poudarili že v pričetku partizanskega gibanja, da to, kaV zastopa Draža Mihajlovič, gleda v prošlost. Osvobodilno gibanje, ki se je od početka pričelo v sku-oinah, brez zveze druga z drugo, in v katero so se nedvomno prikradle tudi skupine pustolovcev, pa je zrlo v bodočnost. Boriti se je treba — so rekli ljudje, toda ne za povratek v staro, nego za prihodnjost. za tako, v kateri bo vredno živeti. Ko se je iz teh posameznih oddelkov in edinic končno usogla-silo veliko gibanje pod znamko osvobodilne fronte in ljudske armade, je sovražna propaganda še vedno poudarjala, da ni Tito drugega kot agent Moskve, in da le v intersu Rusije tira svoje ijudi na bojišča pred nacijske strojnice in bajonete. Kakor da je le Rusiji na tem, da se goji borbo zoper Hitlerjevo silo! Rusija se odgovornosti za pomoč borcem v Jugoslaviji ni Umi-xala in trdijo, da je pomagala in pomaga kolikor more. Koliko, to se bo točno izvedelo šele po vojni. In čimbolj so se množile vesti, da Rusija pomaga partizanom, bolj je druga stran dokazovala. da sta vladi Zed. držav ln Anglije z vlado kralja Petra in podpirate njenega vojnega ministra Mihajlovičs ter njegove čet-îike Ameriški general Eisenhower mu je Čestital na uspehih lz Aliira po ameriški in angleški okupaciji francoske severne Afrike, in enako angleški vrhovni poveljnik v Afriki, v dokaz Rusiji, kje t:o ameriške in angleške simpatije. Osvobodilna fronta pa je vztrajala dalje. Svojo painjo je obračala boU in bolj tudi na propagando. Z radio postaje, ki jo ima nekje, z rusko pomočjo kajpada, je širila v svet svoja poročila in ga uverila, da je ona edina sila v Jugoslaviji, ki se zares bori proti Hitlerjevim divizijam. In da je osvobodilna vojska največ pripomogla k naglemu Razkroju italijanske okupacijske armade v Jugoslaviji. Razkol med "čaršijor, ki predstavlja okrog Petra staro Vele-srbsko reakcijo, in osvobodilno fronto, je moral prej ali slej puhniti z vso silo na dan. \ ?n: IJOŠKOOVEN: RAZGOVORI Sedaj, ko se bližamo božiču, je precej govorjenja, da človek ne more kupiti te ali one reči. Bolj in bolj opažamo, kako globoko je posegla vojna v vsakda nje stvari. Ne samo v družinsko življenje, kjer se občuti izguba sinov, kateri so ali na bojiščih, ali se p« vežbajo zanje, ampak v vsaki obrtniji, pa naj bo še tako mala. Na primer, v moji krznarski delavnici, katero oskrbujem, sem od aprila meseca izgubil že tri izvežbane delavce. Ostale so mi samo ženske moči in pa par starih delavcev, tako da izgleda — čim bolj se staram, daljše ure moram delati. Predzadnje nedeljo, 5. dec., namesto da bi šel v Milwaukee na konferenco Prosvetne matice, sem moral v delavnico, kjer sem zamudil celo dopoldne. Jugoslovanski dan VOJAKI AMERIŠKE MORNšIIICNI PEHOTE (marines) ns obrešju otoka Tarawa v napadu na japonsko posadko, ki je branila japonsko vsletallšce Nekaj o tem in onem Veliko polemike Cbieago, III. — Kakor v prejšnji, tako je v slovenskem časopisju v Ameriki tudi v sedanji vojni veliko polemike o vprašanju in bodočnosti Jugoslavije di armaro partizanov, ki se tam > ploho bomb na Berlin, so oskrb- dejansko bori s sovražnikom — niki zoologičnega vrta postrelili v nanj i m in notranjim. Brez take leve. tigre, hijene in druge div- dejanske borbe namreč ni zrna- je zveri, da prebivalstvo Berli- ge na poti hrepenenj do svobode, na rešijo v slučaju, če se bi vsled a bomb kletke odprle, ograje po- Pogrešam pa med dopisniki in ir\ ™eriad P* bi, ***** v uredniških člankih večine slo- P**8* kakor v Ah venskih listov ugotavljanje vz- ne bl bll° p™netnajie pokončati roka, kdo pravzaprav je glavni To je razveseljivo, prvič, ker do- krivec sedanje vojne Da je biloá k*k°r ** iivali' ki i______ ___~__; L.4«™«,; u_______ maI^u____bile v kletkah: Gestapovci bi kazuje, da nismo vsi kimovci in pa, da se v razpravah poslužujemo demokratičnih metod nacifašizmu mogoče zavladati in zaplesti svet v svetovno vojno, ki je hujša, združena z večjim trpljenjem kot še katerakoli kar Kaj je Mo med n*m, „U pred £ 30 ali 40 leti, nima več nobenega pomena, ako se ne zaveda svetovnih razmer v letu 1943 a V prejšnji vojni je bilo med tukajšnjimi Slovenci poleg pole miziranja tudi veliko zmerjanja Tudi sedaj ni brez njega. Ko smo imeli Jugoslovansko republičtn-sko združenje (t idejami in programom. ki je še vedno neizpodbiten), sta bila glavna v tem gibanju Etbin Kristan in Frank Kerže. Na drugi strani med Slovenci je bil glavni voditelj Rev. Kazimir Zakrajšek. ki je krstil Kristana za Lenina in Keržeta za Trockega. Frank Kerze mu je vrnil milo za drago in ga označil za Rasputina. Tako smo takrat reševali jugoslovansko vprašanje. Tudi sedaj je sličnih do v tipov in pa nekaj "vsevede-žev", ki vsako stvar narobe razumejo in krivo tolmačijo. ★ To. da SANS ne bo imel svoje poti posute z rožicami, je lahko že v naprej vedel vsakdo, ki je bil v tem gibanju pred 24. leti. ★ Odborniki SANSa, vztrajajte do znfage in osvoboditve našega naroda! Na svoji strani imate tu- listični sistem in pa vlade demokratičnih 4*žel. ★ Tisti, ki še vedno zagovarjajo ubežno jugoslovansko vlado in njenega četniškega glavarja Mi-hajloviča, $ tem dokazujejo, da niso demokrati pač pa le hipnotizirani apostoli preteklosti, v katero bi radi naš svet znova potisnili Kako važna je, tega se masa v splošnem še ne zaveda, ker jo hujskajo Rusiji in zavezniški splošni stvari sovražni ameriški časopisi in politiki. ★ Ko čitam o vojni in njenih grozotah — dan za dnem podobna si poročila — mi prihaja v misel neki dijak v Clevelandu. Ko je bil vprašan, kaj on misli o civilizaciji, je dejal, da je to zelo dobra ideja, in čas je že, da jo bi začel kdo prakticirati. Njegov Odgovor je dokaz, da je tudi učiteljem in profesorjem nemgooče ves čas vse svoje učence voditi za nos. a Neko poročilo pravi; da ko so začeli zavezniški letalci metati rajše tiste zveri, ki so povzročile noša je s kraljem Petrom. Vsa poteza je imela namen u veri ti javnost v zavezniških daželah, da borbena fronta v svobodo verujočih ijudi v Jugoslaviji smatra Mihajloviča ne le za izdajalca, temveč ¿a Hitlerjevega pomočnika, Petrovo vlado pa za krdelo pred potopnih birokratov, ki nikogar ne zastopajo, najmanj pa tisti narod, kateremu hočejo znova splezati na hrbet. Tito in Ivan Ribar sta s tam izvršila diplomatično potezo, ki je povzročila mnogim v angleškem in v ameriškem tajništvu vnanjih zadev precej glavobola. Največ pa kajpada Petru in njegovi družbi v Kairu, ki se pripravlja nazaj, pa ji osvobodilna fronta meša račune. Ta "nova" vlada v Jugoslaviji je obstajala že prej, že od sestanka v Bihaču, a v svetovni javnosti takrat ni dobila odmeva. Sedaj ga je, in zato ae je znova predstavila na način, kot dar je Šele nastala. * Diplomatično ji je torej šlo po sreči. Kajti osvobodilna fronta je v vojni z oboroženo silo in diplomatično. V slednjem je dobro uspela. Veliko težje pa ji gre na bojiščih Je sploh čudež, da se ti borci sploh morajo vzdržati toliko časa. Podpora, kar jo dobe lz Rusije in sedaj baje tudi iz Anglije, ne more biti bogvekaj, ker ni do Jugoslavije, oziroma do armad osvobodilne fronte, še nikjer proste poti za dovoz potrebščin. ( Hitlerjev maršal Rommell se je zavzel s partizani počistiti posebno ob dalmatinskem obrežju, ob prometnih potih v Sloveniji in okrog rudnikov v Bosni in drugje v Jugoslaviji, n Nemška armada ni edina, ki si je dala to nalogo. Zopef čete osvobodilne fronte se bore čete bratskega kvifflinga Paveliča, Nedičeve srbske čete, Madžarri in Bolgari in tudi Mihajlovič je zagrazil, da se bo tolkel z njimi, ker so se uprli svojemu kralja To ne pomeni, da so vsi ti elementi zoper osvobodilno fronto šele od kar sta Tito ln Ribar oznanila ustanovitev nove provitorične vlade V boju proti nji so od kar se je pojavila. Nauk te borbe v Jugoslaviji pa Je ta: Ljudstvo noče več v Ustanovitev nove provizorične viade je bila oznanjena Uko stare razmere. Osvoboditi se hoče ne sama tujih fašističnih krvni-in v takem času, da je morala trčiti ob zamejno vlado v Kairu in kov. pač pa prav tako tudi vseh domaČih pijavk. In v teh svojih c»b konferenco v Teheranu. Ob enem ob angleške in ameriške od-1 upih se zanaša največ na Sovjetsko unijo. Gestapovci morali iti v tak konec, ker so pomorili v okupirani Evropi že nič koliko nedcAžnih ljudi, med njimi otrok, žensk in starcev. Oni so hujše zveri kot pa levi in tigri. a V dneh konference med Sta linom, Rooseveltom in Churchillom v Teheranu je slednji doživel svoj 69-letni rojstni dan. Priredili so mu banket po ruskem običaju. Nič koliko nagovorov, in po vsakem se pije 'na zdravje'*. Churchillu se je U> tako dopadlo. da se bo tega običaja. "pijmo na zdravje**, ki ga je dodobra spoznal v Teheranu, v bodoče na banketih drža). Kdo bi pred nekaj leti prikoval. da si bosta Anglija in Rusija, in njuna načelnika Churchill in Stalin, toliko v prijateljstvu? A imJfo podpisan med sabo že pakt, veljaven 20 let, če bo šlo vse po sreči. Nekaj naših in drugih Tomažev je še vedno prepričanih, da pride v dogled-nem času — čim se ta vojna konča. do oboroženega konflikta med Anglijo in USSR. In nemalo jih prerokuje, da bodo Zed. države prej ali slej v vojni z Rusijo. Ljudje torej sodijo, da vzroki za vojno ostanejo in da se bo z nekom potrebno vojskovati. Konferenca v Kairu in v Teheranu jim tega mnenja še ni izpodbila ★ Cital sem protest kralja Petra iz Kaira proti Titu in partizanom. ker so ustanovili vlado osvoboditve in če bo po njihovem, Je kralj ob službo. Peter se nad njimi zgraža, češ. da partizanska vojska ne reprezentira naroda ★ L. 1776 je slično trdil angleški kralj o ameriških "partizanih *, ki so se uprli njegovi nadvladi in jo po dolgih naporih premagali. Britanski lev se jim je moral vleči pred nogami. Upam, da se tudi partizanom v Jugoslaviji ppsreči pomesti z vso gnilobo starega režima, ki se sili nazaj na ramena izmučenega ljudstva. * Zaradi nepriljubljenih, proti-ljudskih ubežnih vlad je tudi Churchill v. zadregi In pa razni srbski ter kanjski Janezi, ker so kadili vladi, ki je bila nič drugega kot nadaljevanje prejšnje reakcije. John Chamazar. Češko zomejno vlado se preseli v Moskvo? Ugledni ameriški časopis The United States News javlja, da bo Moskva postala novo središče nekaterih vlad v zamejstvu, ter da bo čehoslovaska vlada dr. Be-naša prva, ki se po premestila iz Londona v Moskvo S tem se dodatno naglaša rastoča vloga Ru-| sije v Evropi. Popoldne sepn se udeležil praznovanja Jugoslovanskega dneva v Pilsen parku Prišel sem nekoliko pozno, tako da še tiskanega sporeda nisem mogel dobiti. Zal mi je, da nimam imena vseh govornikov, kateri so nastopili na programu. Bilo jih je precejšnje število in program zalo obširen Nastopila so tri pevska društva: Matija Gubec, France Prešeren ter Zora. Nastopile so tudi pestre skupine v narodnih nošah, predvajali so se naroéni plesi, ter pele jugoslovanske pesmi. Množica, katera je napolnila dvorano do zadnjega kotička je z navdušenjem sledila programu ter ploskala govornikom. plesalcem in pevcem, da je bilo veselje. Po mišljenju se lahko konštatira, da so bili stoodstotno "pro-partizani" ter za o-svobodilno armado. Med govornike, ki so želi obilni aplavz lahko štejem podpredsednika odbora Zvonko Novaka, kongresnika Sabatha. potem nekega Srba. kateri je po poklicu, odvetnik ter župan nekje v In-diani in obenem govornik prvega reda', ter kajpada Louis Adamič. Zadnja dva sta sprsvila množico na višek navdušenja Srbski govornik, kateri je ponovno ponavljal, da je Srb, je v dolgem govoru, ki se je pa menda množici zdel še prekratek, orisal zgodovino jugoslovanskih dežel pod Avstrijo in pozneje pod Jugoslavijo na zelo polju» den, razumljiv način, kako se je barantalo z narodom ter končne posledice, katere so morale slediti. Za jugoslovansko kraljevo vlado v Kairu je imel zelo dober izraz: "Ubežna vlada, katera o-stane ubežna". Orisal je tudi razliko med armado Mihajloviča ter osvobodilno armado. Pisatelj Adamič, kateri je bil zadnji in glavni govornik, je bil predstavljen v pestrem ozadju slovenskih narodnih noš. Njegov govor je bil namišljen. Prvi del govora se je tikal dela SANSa ter skupnega jugoslovanskega odbora. Govoril je o ogromnem delu, katerega izvršuje, o težko-čah ter pomoči raznih članov^od-bora, katere je zelo pohvalil. Drugi del govora je bil posvečen razmeram v Jugoslaviji ter jugoslovanski vladi v tujini. Ta del je bil tako oster in tako pereč, da verjamem, da je najnevarnejši nasprotnik kar jih ima stari jugoslovanski režim v A-meriki naš — Adamič! Da so to tudi ljudje razumeli — to je povedal ogromni aplavz, ki je sledil njegovim izvajanjam. Govoril bi še več o tem. pa bodo že še drugi kaj povedali • • Obletnice Dve leti je minilo, odkar je stopila Amerika v vojno. Prec«j se je spremenilo, odkar so Japonci zažgali Pearl Harbor. Mislim, če bl japonski militaristi vedeli 4o kar vedo danes, bi ne bilo tistega napada Dve leti je ilo v zaton, odkar so ruske armade pred Moskvo pognale v beg do takrat nesmag-IJive firerjeve čete — ter s tam raztrgale tisto veliko iluzijo o nemški nepremagljivosti. Da. precej se Je spremenilo od takrat. Firer se spominjA se ene obletnice — katere zadnji dnevi so se vršili nekako pred letom dni — Stalingrada Borba ob njemu je postala simbol in mejnik zmage. • Zato je bilo prav In ob času, ko smo izvedeli noVTTOfd* so se tam nekje v perzijskem Teheranu sešli trije državniki in vodi-' telji ljudstev, Roosevelt, Sta lin in Churchill Konferenca Izven deklaracije, ki je bila priobčena s podpisi teh treh in katera ni ravno preobširna ter ne sledi tistemu, kar so gotovi vsevedoči preroki napovedovali, je vendar v širšem oziru zelo jasna Njih sklepi in posledice njihovih izvajanj kajpada niso priobčena. Nekateri ljudje so zelo rasočarani, ker ni nobene gotove točke o raznih mejah ter raznih drugih spornih točk tikajoče se bodočega miru. Tudi ni bilo tistega napovedanega ultimatoma nemškemu ljudstvu, o katerem se je toliko govorilo Sedaj so listi polni raznih slik, katere potrjujejo ta zgodovinski sestanek. Med drugim so tudi o-pisi raznih ceremonij, katere so se vrstile ob tem času. Jože Stalin izgleda precej v zadregi v njegovi novi uniformi, Vem, da bi bil rajši v svoji stari bluzi, škomjah in s svojo pipo. Ali človek se mora ob takih časih precej žrtvovati za splošen uspeh. Da so v Teheranu uspeli, to upa ves svet, razen hitlerjev-eev in Japoncev. Pri nas Ni veliko novic. Na družabnem in političnem polju je bolj mrtvo. Veseli me pa, da je Pro-iatarčeva kampanja dobila tako dober odziv. Sedaj okrog t»ožiča je prav, da se spomnimo Prole-tarca s kakšnim dolarjem. Saj je vendar naš list, kateri ni v vsaj svoji dolgi dobi zatajil svojega delavskega in socialističnega značaja. Tak list je vreden podpore in naročnikov. Zadnjič sem opazil v dopisu našega sta: rega in zvestega sodruga Johna Gorska iz Springfielda, ki mu je pred nedolgo časom umrla žena, s katero sta bila neločljiva, da je pustil delo v rovu in da bo ostal doma. Izrekam mu vse svoje simpatije. Njegovo ženo sem do-\>ro poznal. S svojim sožaljem sem sicer že nekoliko pozen. Želim mu srečno novo leto in pa tisto pozabljenje v nesreči, ki ni nikoli pozabljenje, a vendar zaves^, da j£ s svojo tovarišico prebil pošteno, drug drugemu zvesto življenje. In to je Johnu v največje zadoščenje. Ruski relif Precei za poročati. Najprvo sem prejel pismo iz Detroita od mojega starega prijatelja, katerega poznatn še iz Evrope. Jožeta Topolaka. Jože je damski krojač, ki je svoja leta delal v Nemčiji, Švici, Franciji in Angliji. Pismu je priložil $5 za ruski relif. Sodrug Milan Kokanovich. tudi iz Detroita, je poslal $10, ter naš stari popotnik in socialistični agitator Anton Jankovích iz Clevelanda pa $5. Torej sklepno $20. Darovate-ljem iskrena hvaia. Pred novim letom podam v tem listu skupno vsoto vseh darov, katere je ta odbor prejel v zadnjih dveh letih, to se pravi od 23. aprila 1942, ko sem izročil ruskemu relif u prvo vsolo $121.85. Tole mi ne gre vglavo? Kako, da se toliko obeta naro dom po vojni pravico svobodno ¡«brati si vlado po svoji volji, nikjer pa ne, da bodo imeli pravico svobodno odločati o družabnem sistemu? Ali je bilo že kje ob ljuMjencyUjiC bodo smeli svobodno odločiti ca nadaljevsnjc kapitalizma, ali pa ga savrrli in uvesti socialistični družabni red. namesto le glasovati, ali so «a monarhijo ali republiko' POVESTNI DEL PRI GOSPEJ MURNOVKI IVAN GRAHOR (Nadaljevanje.) hi&a št. 1 2enske so včeraj napadle vladno palačo, s steklenicami so grozile, s praznimi seveda. Petroleja ni. Pri Murnovih ga še imajo in tudi stranke so tu preskrbljene z njim, zato se še ne udeležujejo uličnih demonstracij. Zdi se, da jim še ni tako hudo. Deklice v hiši št. 1 so zdravih lic in nekatere so lepe. Samo Marija in Eva sta morda že mnogo trpeli od gladu. Nemke so divje in imajo mnogo prijateljic, ki prihajajo z njimi na vrt. Slovenka je samo ena In precej bogata. Druga bi bila Lija, toda ta je Nemčurka, taka, da za dijake ne pride v pošte v. Njena rodbina živi v sosednem stanovanju. Murnovim najbolj blizu je morda najbolj tuja. Stanovanje imajo na hišnem vogalu visokega pritličje in tam goje od vsega sveta že načelno ločeno, svoje posebno življenje, pravo tihožitje štirih žensk. Ob posebnih prilikah in spomladi pridejo včasih ven do odprtih oken ali pa ostanejo celo kake pol ure na hodniku in se solnči-jo. Sprehoda nihče ne opazi, ker se odigrava po strogo časovnem in krajevnem redu. Dela nimajo mnogo in so le nekaki varihi hišne dostojnosti. Tudi kokoši ni-majo, ker je prepovedano po hišnem redu. sprejemajo pa vsakogar. ki išče pri njih tolažbe in pozabljenja. Navadila jih je tega gospa W., ki se včasih napije in je potem zelo žalostna. Hujši ra-do\ edneži so pri Wielickih, in sicer se odlikujeta v tem posebno dva dvojčka Franci in Kari pod deklinim vodstvom; saj za to menda imajo pri njih deklo. Stranke se je boje in le nerade govore z njo. Kajti gospod Wie-licki je visok uradnik in panger-man. Za vsako zmago na fronti in za vsako državno proslavo krasi svoja okna z zastavami, s frankfurtarico in z bolgarsko in turško. Avstrijsko mora obešati hišnik skozi podstrešno lino. ikromni ljudje, dečkoma so kupili lesene coklje, gostov sploh ne sprejemajo in na obiske hodi samo družina. Hišnika si pokli-gor, če ga potrebujejo. Enkrat samkrat je prišla gospa Wielicki v Murnovo kuhinjo zborovat. Umrl je bil cesar Franc Jožef. Mesto je žalovalo. Na strehah so ie pojavili drogi in črne zastave na ločena hči, štiridesetletna žena v široki, modri obleki z belimi pikami. Nad njenim belim obrazom in jerbaščkom kostanjevih las sc je prikazala njena hči, platnene prsi in neprimerno visoka glava. Skoraj nagibno in nepazno jo ncfco visoke noge, vdane v ritem tega sveta, v življenje z babico in materjo pred seboj, a za seboj deklo Mino. Drobno starki no telesce je poleg Lije še manjše, v rjavi obleki in rjavi ruti je podobna modelu, kakor s cinobrom posuta, s sa- M 'jK, jB w *» se povesile r njih mimo oken.1 m,m! drobcl'. klcse ble^e,kJot 2enstvo se je zbiralo na ra/.go-1 "Jem n«<*n.k. SUra in mlada vor. objokovat vladarjevo smrt. J*'z,Ute V hiii it. 1 so se godile ¿udne SU J,h dv,«n,h' P°8>®d«» «a na itfi. Žalostna ves, je zadela pre- ,n se "f*v >e • livalce nenrinravi ,.>„.. ka.H obrM1 plovejo, dalje in |jOSEF STALIN ¡t na konferenci s Churchillom in Roooeveltom » Teheranu v Peniji nedvomno itrasll v martllem drucačno mnenje kot (a imata onadva. A podali so skupno isjavo, s safotovilom sa shupno ŽT™^ i v^konVd v^mkakordano- "-""»je «- P« *-KS, * 7bT" kov razpadajoče množice. Gospod M um je zaprl vrata, st» zabili so v hipu vse druge novi-, . . , A le davno prej so se pogosto1 S1JO ™ldno du*° ^eroteles-iirile k njim vesti, da je stari |nega lika :esar umrl. Take vesti so si po- Prebivalci hiše št. 1 so one-troci* vred je nenadoma pala v ,n se z*ane v P0*0*™ val, jadi-/ežo. kjer je bilo največ- prosto- kovanie 2nova zabuči iz vseh a, nato je prodrla na mali hod- fjr1' odmeva v veii in prehaja nik in v Murnovo kuhinjo. Tu kakor 12 lemP1Ja na*aj, v tesni itoje in nečesa iščejo, lomijo 1!Prosto'r Murnove kuhinje. Zdaj x>kami nad glavami, kakor v bo- 80 se Kariatilza vsem iz oči Aktivnost k* *-4. . .}**v Pro^ora z. pet tisoč- bi si skoraj popadali v naročja Wielickijevi dečki so se po- Presnele kavke!" je rekel Nemirno pričakovanje plava I gnali s trepetajočo množico in nad njimi in na vseh obrazih le- s svojimi skoki prerivajo, večajo *sto vprašanje: Kaj bo!? prostor. Kuhinjica je zrastla, vik V največji vik so škrtnile so- in krik sta razmaknila stene. Ne-sednje duri, ki vodijo na hodnik, kdo je priletel na usnjeni divan ____o tem. Jasno je bilo, da se prebi je priplavala I vsem mru^^M ****J" 1 Odprle so se kakor vzdih hiše in udarec odmeva po hiši. Nad it 1. Hladna tišina je priplavala vsem se razlega javkajoči glas od nekod nad žalujoče ljudstvo, stare sosede. Mali Fric se je po- bolnikov. zvečer gospod Murn. "Vso hišo . ^orda> v «fh dveh zavodih «i___.i s____ kak sin slovenskih staršev. Kdor so obrnile in ti, stara, si še najhujša. Tako si večala, kakor da nam je treba še tega semnja." Pozneje niso nikdar govorili želi, naj mi pošlje njihova imena, pa jih obiščem in potem poročam o njih. Takrat je stopila iz sosednjega itanovanja stara gospa, stopala je, kakor navadno, prva in sivi lasje na glavi so se nesli nad njo, kot krona iz križanih pajkov. Pol koraka za njo se je premak- vati ženskam, prav tako? Pod težo tega vprašanja je molčal tudi Leon in Drugače so stari Wielicki tihi in j nila v dnevno svetlobo gospeji- bral in s cvilečim glaskom, ki gre skozi ušesa, prekričal gospo Zl^il^Z^ TJ ^ w Mumovko. Tej so padle roke1 ^"¿¿i ^ vei dvoril oiab- mrtvo na pas, ohlapna kretnja i P J{< ^«-nico povsem čisto. Z VEC VOJNIMI BONDI Oakland. Calif. — Leto 1943 gre proti koncu, zato se želim pred novim letom v Proletarcu še enkrat oglasiti. Povem naj med drugim, da sem bil v tem letu večkrat prijetno presenečen .vsled obiskov slovenskih fantov, ki služijo strica Sama Mene to zelo veseli, ker vidim, da naši fantje ljubijo svoj narod. Obiščejo rojaka, ne da bi ga prej kdaj videli, pa smo si tako domači. Vseh imen se ne spominjam. Iz Clevelanda je bil pri nas Bill Stiftar, Julius Pir-nat in Frank Vidmar iz Chica-ga, dalje Anton Koncilja, in iz .Pittsburgha mladi Erjavec. Vsi »o ih na bojiščih, izvzemši Pir-nata, ki se vežfea za operiran je bombnika. Pravi, da je njegova želja prileteti nad Tokio1, da sc tam pomeni z Japonci zaradi njihovega zahrbtnega napada, ki so ga podvzeli pred dvemi leti pri Pearl Harborju in na'druge zavezniške kraje. Tojo bo moral torej dajati težak odgovor našim fantom. Nedavno nas je obiskal H. Božič iz Detroita, ki je tudi nastanjen ob Pacifiku. Sicer si osebno nismo bili znani, a smo bili fanta veseli zaradi njogove naprednosti in vljudnosti. Pozna vse naše prijatelje v Detroitu. Ako se ne motim, sta bila njegov oče in mati na naši "surprise party", ki so jo nama priredili Slovenci v Detroitu leta 1935.1 Nedvomno je še precej drugih vojakov slovenskega rodu tukaj na Pacifiku. Pošljite jim moj naslov, z vabilom, da naj se oglasijo pri nas. Pogoščeni bodo z žlahtno kapljico in ko se družba povsem razvedri, bom pa še kon-certino upregel, da nam bo de-ala "kratek čas". Pred nekaj dnevi me je obiskal John Vovk iz Chicaga. Do tedaj sva si bila neznanca. Pa bo končana, dokler res ne dobimo tisoč novih naročnikov. Proletarec zasluži, da bi zahajal v vsako slovensko hišo, ker to je zares delavski list, vreden, da se' ga Čita. Jaz sem zanj v tem letu storil kolikor je bilo v moji moči. Tako nadaljujem, in enako se bom zanj prizadeval po novem letu. Hvala vsem. ki so si Proletar-ca naročili od mene. Upam. da nam ostanejo vsi zvesti naročniki. Božični prazniki so pred nami. Spet bodo voščila in darila. K sklepu tega dopisa želim vsem čitateljem in drugim prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Srečno zato, ker se nadejams da se morda vendarle uresničijo prerokovanja, da bo Hitler premagan saj v prihodnjem letu, ker ga že letos nismo mogli. In namesto pisanega voščila pošiljam Proletarcu $1 v tiskovni sklad, v nadi, da se jih bo mnogo odzvalo v svojem božičnem voščilu v prid tega lista na enak način./ Anton Tomšič. Vsebina tridesetega letnika AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA Trideseti letnik Ameriškega družinskega koledarja se od prejšnjih razlikuje v tem, da je razen nekaj pesmi vse drugo gradivo od tukašnjih so--1 rudnikov. KOLEDAR OBSEGA 240 STRANI. Sledeče je pregled njegove vsebine: LOUIS BENIGER: Obisk v hramu umetnosti. (Opis či-kaškega muzeja umetnin.) JOSEPH CHESAREK: Začetek in konec slovenskega lista v Calumetu. (Poglavje iz zgodovine Slovencev na bakrenem okrožju in njihovega časopisa.) VINCENT CAINKAR. Kako rešujemo staro domovino (Članek o relifni in politični akciji ameriških Slovencev v pomoč svojemu narodu, ki j'eči v podjarmljenju.) FRANK ČESEN: Starček pripoveduje. (Povest rojaka, ki mu je nesrečen slučaj pokvaril velik del življenja.) ANTON GARDEN: Amerika po vojni. (Članek.) LOUIS KAFERLE: Nekaj zgodovine o Cankarjevi ustanovi. FRANK KER2E: Cesarjeva katedrala. (Povest o gostilničarju Majku Cesarju, o njegovem vplivu, blagostanju in propadanju. Godi se nekje na severu te dežele.) ETBIN KRISTAN: Hudobežnikova povest. (Slika iz živ-jenja ljudi v Sloveniji, in o tragediji, o kateri je med njimi le redkokdo čutil, da prihaja.) MIRKO G. KUHEL: Evolucija bratskega zavarovanja 'Študija načinov zavarovanja, plačilnih lestvic in raznih primerjav. ) IVAN MOLEK: Ženitovanjski mešetarji. (Satfra iz sodobnosti v obliki igre.) JO&KO OVEN: Pot revolucionarja. (Slika iz revolucionarnih bojev in o življenju Augusta Blanquia ) ANTON SHULAR: Naša dvorana. (Poglavje iz zgodovine Slovencev v premogarskih naselbinah v Kansasu in njihovi dvorani na Frontenacu, ki je ni več ) ANTON SLABE: V pivnici. (Slika o ljudeh, ki se uničujejo v beznicah.) FRANK S. TAUCHAR: Srečanje. (Povest iz bojev pred Moskvo.) FRED A. VIDER: Vojna se lahko ponesreči. (Razprava z ozirom na razvoj Sovjetske unije in njenih odnošajev do drugih velesil.) * LEO ZAKRAJ&EK: Diktator 2ani. (Črtica iz pastirskega življenja v starem kraju.) JANKO ZEGA: Zamašek. (Črtica iz prve svetovne vojne.) KATKA ZUPANČIČ: "Daj nam danes. .. " (Povest o nesrečni družini in o ljudeh.) Katka Zupančič ima v koledarju ¡Sr^ fr°nte' V • — Pisma, ki jih ni.) r RAN K ZAITZ: Po temni noči gorja z vero v zoro in dan (članek). Dalje je priredil daljši spis z naslovom Trideset let Ameriškega družinskega koledarja, seznam sotrudnikov skozi vso to dobo in podatke o drugi svetovni vojni. Koiedar vsebuje običajni seznam praznikov, dneve in podove, razne druge podatke in mnogo slik.- Je,vezan v platno in stane $1. Naroča se ga pri PROLETARCU 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Toda še veliko bolj važna kot točka skupne obrambe je določba, da bosta obe deželi vzajemno sodelovale v političnem in ekonomskem oziru. To ne pomeni veliko manj kot pristop Ceho- POGODBO SOVJ. UNIJE S ČEŠKO VELIK USPEH (Nadaljevanje s 1. strani.) zaščitnica Cehoslovaške. Cehi so prepričani, da bi Rusija držala svojo obvezo, a ko so se Francozi in Angleži tako strahopetno u-maknili pod marelarski pakt s Hitlerjem, je Stalin začel s svojo novo politiko, s posledico znane 20-letne mirovne prijateljske pogodbe z rajhom. Tudi to je minulo. J>eseda rojaka da besedo in kmalu sva si postala domača. Je pristen krašovec. V Chicagu je stanoval v lawndalskem predelu. Pozna vse naše prijatelje v Chi- Za zaščito pod USSR Rusija je spet na zavezniški strani, kakor v prejšnji vojni, in Cehi upajo vanjo, kakor so prej v carjevo vlado. V sedanjo še veliko bolj kakor takrat in zato so se merodajni češki voditelji in napredni slovaški odločili o-sloniti bodočnost Cehoslovaške popolnoma na Sovjetsko unijo. Pogodba, ki so si jo zamislili, bi določala, da si obe deželi vzajemno jamčita pomoč, če bi bila ena ali druga napadena In obe naj bi imele skupno mejo, torej nič več umetne zagozde med njima. V tu Poljaki. Prizadevali so se na vse kriplje, da ga preprečijo. Niso uspeli. Sovjetska vlada jim je izjavila, in s tem vsem drugim, da kake federacije malih držav ob svoji meii kakKnn slovaške v sovjetsko zvezo, če- so ustanavljali za obzidje proU prav je v isti pogodbi določba, Rusiji po prejšnji vojnl ne £ do se ne boste umešavah v no-, več trpela. Pogodba s Cehoslo-tranje razmere ene ali druge vaško pa je sestavljena tak^da so Poljski v to zvezo vrata vedno odprta pod istimi določbami. Poljski torej ne preostaja drugega kot se s tem dejstvom sprijazniti in pričeti s politiko prijateljstva z USSR, kakor jo v svojo korist vodi čehoslovaška vlada. dežele. Čemu odlaganje s pogodbo? Predsednik Beneš se je odločil iti v Moskvo podpisati pakt že minulo poletje, a mu je angleška vlada branila in češka vlada je pač v Londonu, ne v Pragi. V poletju je šel Beneš vseeno na pot, /toda v Washington, kjer pa tudi ni dobil kaj opore za svojo namero. Tako se je vrnil v London. Vzlic temu so se vesti o njegovi nameravani turi v sovjetsko glavno mesto nadaljevale. A očividno se je angleška vlada odločila podpis pakta preprečiti, in z njo vred ameriška, dokler se ne prepričati, kaj so nameni sovjetske vlade v njeni politiki po vojni Konferenca med Hullom, Edenom in Molotovom, In potem med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom je ta nesoglasja očividno razčistila, kajti Beneš jf kmalu potem šel v Moskvo bref ovir in pogodbo podpisal. Vprašanje Poljske Najbolj nasprotni — namreč na glas nasprotni, so temu bak- LETNA SEJA KLUBA JT. 49 JSZ Cleveland, O. — V nedeljo 19. decembra bo letna seja kluba št 49 JSZ. Vršila se bo v Slovenskem delavskem domu, kot običajno in prične se ob 9. dopoldne. Važna točka na dnevnem redu je volitev odbora in v razpravi imamo tudi druge zadeve. Torej pridite na to sejo vsi, da ooslovanje v tem letu uspešno zaključimo in nadaljujemo še >0ljše v prihodnjem letu. Andrew Bozirh, tajnik Kritična ratglabljaaja ao potreb ta. Delo. ki daje podlago sa snov «a ocenjevalne rasprave, je še bolj potrebno. Prole tam , December 1$, 1343. — — KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Avstrijski bataljon je dokončal, je radostno konstatiral po radiu v nedeljo Walter Win- chell, in omenil: "Vojni department je po razpustitvi batalijo-na sporočil Otonu in njegovima bratoma, da če hočejo, se lahko premeste v redno ameriško armado, ali pa se jih častno odpusti.Izbrali so si slednje in Win-chell želi, da se čimprej odločijo tudi za odpotovanje iz dežele, za katero nimajo nagona boriti se zanjo. Pa ne bodo odšli. Posebno Oto ne, ker ima tu premnogo prijateljev, ki si z njim vred prizadevajo, da bi ga spravili na avstrijski prestol. Šele takrat bi rad odpotoval. Am. domovina pravi, da je ve-lesrbska klika veliko kriva sedanjega kaosa v Jugoslaviji in da zavezniške vlade — to se pravi, ameriška in angleška, tega nimate rade. Kdo pa je podpiral "velesrbsko kliko", če ne isti elementi tudi v zavezniških deželah, ki so žrtvovali leta 1938 Čehoslovaško Hitlerju? fn tudi Am. domovina s svojimi pristaši se ne more hvaliti, da je bila kaj prida čeznjo. Grški kralj je dne 11. dec. v Kairu izjavil, da bo po izgonu o-kupatorjev iz Grčije glede svoje vrnitve na prestol vso zadevo dobro premislil v interesu svoje dežele. To naj bi bilo grškemu ljudstvu nekako zagotovilo, da se naj didaj ne prereka in tepe med seboj zaradi vprašanja monarhije ali republike, temveč se skupo bori proti skupnemu sovražniku. Ako bi kralj George raj še takoj oznanil, da na grški prestol več ne računa, namesto da temu vprašanju diplomatično izbegava, bi'zavezniškim vojnim naporom v Grčiji veliko več koristil. Cordell Hull preti satelitnim deželam Hitlerjevega rajha, da jim bo slaba predla, če se čimprej ne izvleče jo iz vojne. Ako bodo vztrajale do konca.bodo z Nemčijo vred kaznovane po enakem merilu. Imenoma je pozval na umik izpod nemške hegemonije Rumunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Slednja že kaže znake "nevtralnosti", a organ sovjetske armade Rdeča zvezda pa ji preti, da se s tem ne bo ognila odgovornostim in zasluženi kazni. Rusiji so te dežele storile veliko škode in zločinstev, največ seveda Rumunija in Madžarska, ki sta v vojni z njo Edvard Beneš se je v svoji da-lekovidnosti za bodočnost Čeho-slovaške oslonil na Sovjetsko unijo. Tito poskuša isto v Jugoslaviji. V Bolgariji se opozicija pripravlja na ustanovitev vlade, ki jima bo sledila čim se izžene nemško armado. Tudi Poljski ne bo kazalo drugega kakor posnemati njihen zgled. Uvodnik v Anv Slovencu z dne 10. dec. pravi med drugim: "S češko rusko po* od bo, ki je je sklenil te dni predseftaik Oehoslo-vsike Edouard Beneš s Rasi, kaše, da severni Slovani sa pa dalfih potih končno le prišli do pravegs «poznanja, da kska sigurnost in saičita je sanje mogoča le v svesi s Rusijo. V tej svesi je mesto tudi sa Poljake. Tudi saaje je edino pametna, da bi šli v tako sveso . . To stališče katoliškega Am. Slovenca se s propagando patra Arabrožiča in Am. domovine, ter s stališčem poljskega in slovaškega klerikalizma nič ne vje-ma. Mogoče pa je tisti članek napisal Rev. Trunk, ki je od p. Ambrožiča zelo oddaljen tudi idejno, ne samo po miljah. Newburški no v i čar podi iz Amerike vse, ki so za nacifaši-zem, fašizem in komunizem, posebno pa poziva Adamiča in kompanijo, naj jo poberejo, ker ne spadajo sem. A po tem pravilu bi jo moral pobrati tudi new-burški novičar s svojo kompanijo. Mar se ni zelo ogreval za fašizem v Avstriji in v Španiji? Radnička Borba, glasilo esel-pistov, ki izhaja v Clevelandu, prijema Proletarca, ker se noče spustiti z njo v polemiko o socializmu. Pravi, "da v eni sapi izjavljamo, da socializma ne bo mogla preprečiti nobena sila na svetu, v drugi pa podpiramo socialdemokratsko stranko, ki stalno sklepa kompromise z raznimi buržvaznimi strankami in jih podpira v volitvah in v drugih aktivnostih.'* Tisti, ki je to trditev napisal, je zelo neodgovorna oseba in mu ni nič za poznanje dejstev ne za resnico. V tej deželi ni nobene socialdemokratske stranke, pač pa je federacija s tem imenom. Proletarec j je ne podpira. Je pa v tej deželi socialistična stranka, ki ne sklepa paktov z nikakršno buriva-zno stranko in ne podpira njihovih kandidatov. Niti ne agitira zanje Proletarec. Ne sedaj in nikoli prej. Isti člankar v isti izdaji trdi tudi tole: "O Proletarcu se more še posebno reči — česar ne bi mogel zanikati — da podpira L. Adamiča in zaeno s tem pokret, kateremu se je postavil na čelo, to je, jugoslovanske partizane v Ameriki. In partizani v Jugoslaviji kakor v Ameriki so se isre-kli v. prid privatnega lastništva in za buržvazno republiko na Balkanu." — Nedaleč stran od Radničke Borbe, na isti ulici izhaja Ameriška domovina. Ta pa trdi, da so partizani za krvavo revolucijo, za vlado nasilja in za komunistično državo po ruskem vzoru. Nam Radnička Borba očita "reformistično nedoslednost". Kaj naj rečemo o nji in o njeni sosedi na St. Clairju? es ienseiesift ememmseie ei e eia siseie eieeie sisaissis i """'.t wrj JíxFív'j F'.T rM Mw ri PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA' DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO -NAROČITE SI DNEVNIK -PROSVETA9' Naročnina so Zdrniens driarr (isven Chicago) in Kanado $600 na letos $3.00 sa pol leta} $1.50 so ¿otrt leta; so Ckieago in Cicero $7.50 sa celo loto; $3.75 sni pol lets; sa inosematvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 26.17 So. Lnundale Avenue C h i ra go 23, Illinois VINA JE V JUtNI ITALIJI MNOGO. Ameriški vajskl, ki so minulo jesen pomagali "prešatl" grosdjr, so imeli pri tem veliko sabavs. Nsmesto s prešo si msrsikje pomsgsjo pri tem oprsvilu s nogami. Na gornji sliki je naš vojak in dve Italijanki, ki skrbe, da post mi ne bodo bres vina. Hyman Schneid je bil pred leti komunist, potem se vrnil v ro-cialistično stranko in v Chicagu je bil med militant! ekstremen militant. Govoril je sovražno in zasmehljivo o Forwardu, New Leadru in starogardistih. A nedavno je bila v New Leadru, ki je bolj konservativen ko kdaj prej,, njegova notica z naslovom. "Best Weekly Paper", v kateri mu je dal zelo laskav kompliment. Schneida bi si bilo pred leti nemogoče predstavljati, da bi rekel dobro besedo za New Leader, das i je bil takrat pod Jamesom Onealom najboljše urejevan socialistični list. Schneid je sedaj v Los Angele-su, menda organizator za unijo ACW. Earl Browder je na konvenciji kom. stranke v Bridgeportu, Conn., priporočal, da naj ameriški volilci na ves glas zahtevajo, da Roosevelt za predsednika še kandidira. Pred par leti je isti Browder po shodih Roosevelta zmerjal z "war monger je m" in razglašal geslo "the yanks are not coming". Tudi Browder se torej spreminja s svojo strankino linijo vred. Senator Smith iz South Caroline je za ločitev južnjaških demokratov od "newdealskih" demokratov.« Jug naj ima svojo stranko, jc rekel, ki bo zvesta ustavi, pravicam posameznih držav In pa nadvladi belopoltne rase. Angleški fašisti, ki so pred vojno sodelovali z diktatorjema Nemčije in Italije, ne pridejo pred sodišče, ker ni proti njim nič določnih dokazov, je rekel minister Herbert Morrison v odgovor poslancu Geoffreyju Man-derju, ki je izjavil v zbornici, da angleško ljudstvo nestrpno čaka obravnave proti njim. Niti je ne bo proti voditelju fašistov Oswald u Mosleyju, ki je bil izpuščen iz zapora vsled bolezni. V ječi je bil do nedav/ia brez da bi bil česa obtožen in brez obravnave in ofapodbe. Bil je zaprt neustavno, je dejal Morrison, izpuščen je bil na podlagi priporočila treh zdravnikov, ki so rekli, da ga je v zaporu nemogoče uspešno zdraviti in pa ker sedaj ni več nevaren. Stotisoče ljudi v Angliji pa je protestiralo pr^ti njegovi osvoboditvi in vprašujejo, da če smo sedaj zoper fašiste drugod, čemu naj bi domaČi imeli svobodo, da ob prvi priliki fašistično gibanje spet obnove? Morrison je lahko tehnično zelo v pravem. A so s svojega stališča tudi tisti, ki protestirajo proti njemu. In oni, ki pravijo, da Četudi se Mosleyja in njegove pomočnike obdrži v zaporu, se bo fašistična nevarnost v Angliji po vojni ponovila, ako se ne odstranijo vzroki zanjo Leopold Amery, ki je v vladi angleški državni tajnik za Indijo, je dne 11. dec. v intervjuvu Izjavil, da dobi po vojni tudi Indija svobodo na temelju atlantskega čarterja Da le ne.bi ostalo Slmo pri obljubi, kakor je v prejšnji vojni Srbohrnn citira kofhentarca w. P. Shnrnsa, ki ugotavlja, da i je Petrova vlada veliko bolj reprezentativna kakor Titova, ker je za prvo najmanj 93 odstotkov srbskega naroda. O Titovi pravi, da sploh ne more biti reprezentativna. ker vsled vojnih razmer narod o nji pač ni mogel izreči nikakršnega mnenja. Ali ne bi na podlagi tega Simmsovega argumenta veljalo isto za Petrovo vlado, čeprav je po nazorih Anglije in Amerike legitimna? Kdaj pa je narod o nji glasoval? Kdaj se je 95 odstotkov srbskega naroda izjavilo zanjo? Uredniki nekaterih ameriških listov se zgražajo na "vseslovensko** propagando iz Moskve, ki v Zed. državah pod firmo tukajšnjega vseslovanskega kongresa širi komunistične ideje in odtu-juje ameriške Slovane amerikanizaciji. Vzrujajo se po nepotrebnem ' Vseslovanski kongres dela lahkb res vtis sloge in pan-slavizma, ako se ga udeleže pristaši istih idej. A če se kritiki vseslovanstva ozro na strupene boje med Hrvati in Srbi, med Bolgari in Srbi. v propagando Slovakov proti Cehom in Poljakov proti Rusom, tedaj lahko kar brez skrbi spe. Panslavizma je sedaj manj kot še kdaj prej In tudi sloge med Slovani je manj kot je je bilo — in to samo Slovanom in bodočemu miru v škodo. Morda se to razmerje obrne na bolje po vojni. PRIREDBA V POMOČ PARTIZANOM Detroit, Mick. — Jugoslovanske žene v Detroitu prirede s sodelovanjem kanadskih diletan-tov iz Windsora času primemo igro "Osveta" v nedeljo 19. decembra ob 2. pop. v Romunskem domu, 1423 E. Farnsworth Ave., blizu Russell ulice. Naši podjarmljeni a neprema-gani bratje in sestre v «tari domovini se s čudovito vztrajnostjo bore proti mogočnemu in barbarskemu sovražniku. Svet »c jim divi Kljub 'pomanjkanju orožja, hrane, zdravil, strehe in obleke vztrajajo v silnem krvavem boju ter obenem grade lepšo, svobodno in demokratično Jugoslavijo, v kateri bo vladala enakopravnost vseh slojev in plemen, da se bo njihovo potomstvo brez strahu vnanjih napadov razvijalo in procvltalo v človeškem napredku Me svobodne jugoslovanske žene, državljanke demokratične Amerike, moramo bodriti in materij al no pomagati jugoslovanskim ženam, ki se ramo ob rami kot levinje bore v vrstah svojih mož, bratov in sinov v osvobodilni armadi tn zadajajo sovražniku in roparskemu morilcu težke udarce V ta namen smo se Hrvatice. Srbkinje in Slovenke združMe v Detroftu in prirejamo našim junakom in junakinjam na čast In pomoč zanimivo igro "Osveta". Po igri bo ples. zabava in dobra večerja Vstupniee v predprodaji so 7.r) cetov, pri blagajni dolar. Dobe se pri sestri Mary Naprudnik, 15373 Petosky, telefon Un-vesi-ty 1-8943. Ves prebitek je namenjen našim hrabrim, glasovitim partizanom. Za odbor jugoslovanskih žena, Lia Menton. PRIREDITEV SLOVENSKE SOLE V BR00KLYNU Naši slovenski javnosti v New Yorku in okolici sporočamo, da bo imela naša tukajšnja Slovenska šola svojo božičnico in su vr v nedeljo, dne 19. dec, v Slov. nar. domu v Brooklynu. Začetek bo ob-peti uri popoldne in naši rojaki in rojakinje so naprošeni, da nas na ta dan gotovo posetijo in se z nami vred poveselijo pred božičnega časa. Na programu bo božični prizor v živi sliki, dalje igrica, petje, deklamacije itd. Seveda bo prišel v posete tudi Miklavž in bo obdaril mladež v dvorani. To pot se bo imela šola še posebno za zahvaliti Miklavžu, kajti še preden je prišel okrog njegov praznik, je bil nakazan naši slovenski šoli dar. kateri znaša $500 in je namenjen za šolanje oziroma za pomoč kakemu izrednemu talentu, ki se zna pojaviti v naši šoli. Oseba, ki je poklonila ta dar Slovenski šoli, ne mara nobene publicitete o tem, ali dar sam pa je znak, da med nami še živi globoka slovenska zavest. Na eni strani sovražniki uničujejo naš narod in našo kulturo, po drugi pa vstaja v srcih plemenitih ljudi značaj na in vz-nešena narodna zavest, ki je pripravljena pomagati naprej slovenskim talentom, da naše ime in naša beseda ne zamrje» V teh dneh je taka plemenita gesta vsega priznanja vredna! Na 19. decembra upamo, da bodo tudi naši ljudje v newyor-ški naselbini z enako toplo in blago zavestjo v srcih prišli na božično priredbo naše šole. ter nam dali spodbude za nadaljno delo. Zanimalo vas bo prav posebno to. da bodo naši šolarji, mali in veliki, v krajšem igro-kazu prikazali borbo in življenje našega človeka v domovini pod sovražnikovo okupacijo. Vstopnina bo prostovoljna. Po programu bo igrala godba za ples. Vsi, ki se spominjate, kako lep večer smo imeli lani ob priliki naše božičnice, pridite tudi letos. Na svidenje vam kličejo, Učenci in učenke Slovenske šole. v Brooklynu. N. Y. JU2N0-SL0VANSKI ODBOR SESTAVU EN V LONDONU Takoj, ko Je bila vzpostavlje-na-provizorična vlada v Jugoslaviji, so napredni Srbi. Hrvati in Slovenci, ki se nahajajo začasno v Londonu, ustanovili Združeni odbor južnih Slovanov, kateremu je na čelu bivši jugoslovanski minister ter poznani slovenski javni delavec, profesor Boris Furlan. Med izvrŠevalnimi člani odbora sta Mihajlo Petrovič in dr. Rudolf Bičanič, bivši podpredsednik Jugoslovanske narodne banke. Londonski odbor je takoj poslal brzojavne pozdrave hrvatskemu banu, dr. L. Subašiču, bivšemu jugoslovanskemu ministru Kosanoviču in Louisu Adamiču, predsedniku Združenega odbora južno-slovanskih A meri-kancev, katerim je čestital na njih neumornem delovanju za demokracijo in enakopravnost južnih Slovanov. Pozdrav mr. Louisu Adamiču se glasi: "Združeni odbor južnih Slovanov v Londonu pozdravlja po vas v^e demokratske južno-slo-vanske organizacije v Severni Ameriki in čestita vašemu odboru na njegovem sijajnem delu v borbi proti fašizmu in v prilog vspostavljenja resnično demokratskega reda v vseh južno-slo-vanskih deželah. Cilji našega odbora so: 1. Da prinaša resnico o osvobodilni borbi v Jugoslaviji, ki je pod vodstvom Narodne osvobodilne vojske in partizanskih odredov, 2. Da ojača borbo v vseh Južno-slovanskih deželah potom strnjenja vseh borbenih demo kratskih in antifašističnih sil. 3. Da zahteva takojšnjo pomoč za naše borce in istotako za narod v Jugoslaviji. 4. Da se bori proti vsem api-zarjem in lažnim prijateljem za-padnih zaveznikov. 5. Da deluje za udejstvova-nje obetanega samood ločevanj a ljudstva in za svobodno izbiro vlade v vseh južno-slovanskih deželah. 6. Da zahteva vključenje v novo Jugoslavijo vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih krajev, kateri so bili po zadnji svetovni vojni priključeni k drugim ¿iržavam. Odbor bo podvzemal sledeče korake: al da obvešča javno mišljenje in sodeluje z organizacijami in ustanovami Združenih narodov; b) da koordinira delovanje-vseh južno-slovanskih antifaši-sto v na Angleškem; in zunaj. c I da sodeluje z vsemi slični-mi južno-slovanskimi organizacijami po vsemu svetu, a še posebno z onimi v Zed državah, Kanadi, Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Dr. Boris Furlan, predsednik, Mihajlo Petrovič, Dr. Rudolf Bičanič. V svoji izjavi angleškim novinarjem. je dejal dr. Bičanič: "Vsa vprašanja Jugoslavije se bodo odslej reševala v jugoslovanski zemlji sami, namesto, kot je bil slučaj dozdaj, po političnih ubežnikih v tujini.. ." in bo lahko marsikaj povedal o čehoslo vašk i-so v jetsk i pogodbi in pa čemu se je je toliko časa zavlačevalo Oziroma zakaj so Benešu branili do nedavna, da naj je ne gre podpisati. Tudi o jugoslovanskem vprašanju bo Martinek govoril, in sicer kot socialist, ki mu je za pravice narodov, ne za nove nacionalisti-čne-imperialistične zmote, ki smo jih doživeli v prejšnji vojni. Torej na svidenje v četrtek 23. dec. v Centru. — P. O. Letno proslovo združenih društev v New Yorku Združena slovenska društva v New Yorku bodo priredila svojo letno proslavo dne 9. januarja v Slovenskem nar. domu v Brooklynu. Začetek bo ob 4: pop. Program bo interesanten, ker bodo nastopili razni naši domači talenti. Ponavadi smo imeli letno priredbo skupnih društev v Arlington dvorani, toda zaenkrat bomo prišli skupaj v Slovenskem domu in se prav po domače zabavali. Računamo, da bomo imeli polno dvorano, kajti Združena društva so v resnici završila tekom tega leta toliko dela v prid naselbine in našega dela za narod v domovini, kakor tudi za blagor naše nove domovine, da mora biti vsak naš človek v naselbini ponosen na to. Zato po£ prite delovanje Združenih društev s tem, da se udeležite letne proslave. Vstopnina bo prostovoljna. Igrala bo izvrstna godba za pies. Anna P. Krasna. SEJA KLUBA ST. 1 JSZ B0 V ČETRTEK 23. DEC. Chicago. III. — Vsled božičnih praznikov se bo seja kluba št. 1 JSZ vršila dan prej kot običajno, namreč namesto v petek bo v ČETRTEK 23. dec. ob 8. zvečer v Slov. del. centru, 2301 So. Lawndale Ave. Člane in članice vabimo, da se je vsi udeleže. Mnogi na seje le poredkoma pridejo, pa se nadejamo, da se udeleže saj te vsi do zadnjega. Za govornika je na to sejo povabljen Joseph Martinek. tajnik čehoslovaškega narodnega sveta, ki ima v svoji službi velik upogled v diplomatične zadeve KDO JE KDO V NOVI PR0VIZ0RIČNI VLADI V JUGOSLAVIJI? (Nadaljevanje s 1. strani.) tualno poštenje potom vse svoje preteklosti. Oni predstavljajo edino svobodno in demokratično vlado v mejah Hitlerjevega "novega reda". £di se naravnost ironično in smešno obenem, da se označi tako skupino mož, kot skupino, ki vodi "gibanje terorističnega nasilja". Tako je označila te može kraljeva jugoslovanska vlada v zamejstvu, ki je sestavljena iz političnih ničel ter neznatnih diplomatskih in policijskih uradnikov, kateri ne predstavljajo nobenega političnega gibanja v Jugoslaviji in od katerih ni niti aden bil udeležen pri ovrženju režima 27 marca 1943." o Izmed enajstih članov tega jdbora so torej po poklicu štirje odvetniki, dva časnikarja, en zdravnik, en duhovnik in trije Jrugih poklicev. Po narodnosti je pet Srbov, iko se šteje tudi muslimana Fili-x>viča in Žida Moša Pijado za Srba. Dalje pet Hrvatov. Eden zmed njih, Ivan Ribar, je živel lajvječ med Srbi v Beogradu, in Hrvat Jos. Brož (Tito) pa se u-iejstvoval med Hrvati in Srbi. 0 njemu pišejo, da je bil zelo ak- -ti ven v španski civilni vojni in v uradu za nabiranje prostovoljcev, ki se je nahajal v Parizu, t Živel je precej časa tudi v Rusiji. Edini Slovenec v tej provizo-rični vladi je Josip Rus. Po strankarskem opredelje-nju je glasom poročila iz omenjenega urada le en komunist, ker Broža ne prišteva med voditelje komunističnega.temveč delavskega gibanja v Jugoslaviji. Nedvomno stoji v svoji sedanji poziciji nad strankami, a vzlic temu lahko rečemo, da sta v vladi dva komunista in morda še kdo, ki ni oglašan za komunista, ^ ostali pa pripadajo raznim drugim strankam, oziroma so pripadali, dokler so obstojale. O Josipu Rusu pravi poročilo, «„da J&e jc udejstvoval v Sokolu, torej je liberalec. Dali je osi v tamošnji slovenski javnosti'kaj znan, ne vemo. Po svoji sestavi je to koalicijska vlada in časnikarji v Londonu jo smatrajo za veliko bolj reprezentativno kot pa je Petrova vlada v Kairu. In nedvomno ima Titov-Ribar-jev odbor odkrito podporo sovjetske vlade in množe se glasovi, da podpira osvobodilno fronto in njen odbor tudi angleška vlada, dasi ne še javno. Morda bo vsa ta afera končana s kompromisom, ki bo presenetil marsikoga na obeh straneh. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. : 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8 ILL. Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jomčeno TELEFONI: CANAL 7171—7173 ......................it..............g............. • m........................ ....................s ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO j ADRIA PRINTING CO. i Tol. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL I proletarec se tiska pri nas )z SANSovega,urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. tršega odbora Na seji izvršnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je vršila v Chicagu 4. decembra, je bilo soglasno zaključeno, da se vrši seja vseh SANSovih odsekov v Chicagu dne 8. januarja 1944. Na to sejo bodo povabljeni sledeči: ekse-kutivni odbor, širši odbor in častni odbor. Eksekutiva šteje "11 članov, širši odbor 40 članov, častni odbor pa uključuje urednike vseh slovenskih listov in revij ter častnega predsednika Louisa Adamiča. Če se je vsi udeleže, bo na tej seji navzočih okrog 75 odbornikov SANSa sebej spomnimo svojih sorodnikov m prijateljev s tem ali onim darom To je lepa navada. Saj pokažemo s tem, da se zavedamo, kako pri srcu so nam naši sorod- . Poročilo o nakupu vojnih vtodnih obvemic Podružnita št, 01, Indianapo-lis , Ind., niim jo pred nekaj dnevi sporočila, da so nafti ljudje v njenem področju pokupili med kampanjo za tretje vojno posojilo vojnih vladnih obveznic za $49,300 DVt CIVILIZACIJI Detroit. Mich. V sedanji niki, kolike vrednosti je za nas | vojni se veliko omenja takozva- ga utopizma se to gibanje spre- ie pritrjeval in se radoval, da je bflo mednarodno delavsko gibanje zatrto A kar naenkrat si niti kapitalistični listi ne morejo več pomagati, da ne bi poročali o v retjih med delavsko in kmečko maso, ki hoče svobode — ekonomsko in politično — vsepovsod. Obljube na papirju, biblija in vera v posmrtni raj — to je nič več ne mika. Ta borba ni nova. Delavsko gibanje in pokreti kmečkih uporov so stara stvar. Iz nekdanje- v našem življenju prijateljstvo in kako cenimo tisto, kar izhaja iz njega. Kakor vedno bi seveda zlasti letos, ko si naši ljudje v stari domovini s svojim junaškim od Mičaitje pred nevarnostjo Ce se mi bliža nevarnost, pa zamižim, misleč, da je ni, ker je ne vidim, varam s tem le samega sebe. Cela ljudstva miže da ta način in se udajajo iluzijam. Milijoni v Nemčiji so trdili, da je fašizem v njihovi državi nemogoč, kajti Nemčija ni Italija. Mižali ao pred opasnostjo, no zapadno civilizacijo, in pa ^inj» v moderno, marksistično, ■ namesto da bi j i" stopili" pogumno kulturo in demokracijo. ustvarjajo neoporečno pravico do svojega narodnega obstanka v kulturnem in gospodarskem življenju, vsakdo izmed nas rad Podana bodo poročila izvršnih Pkako leP° dairil° svojcem odbornikov, kakor tudi poročilo tamkaJ *a ali leto' Toda ta vojna je žal tako raz-ru vala normalne razmere, da se nam nikakor ne morejo izpolniti takšne želje. Darila, ki bi se Zapadna demokracija je po-osebljenje kapitalizma in krščanstva —^ namreč političnega krščanstva, ker drugega v eta- v znanstveno socialistično pre-urejevanje sveta, ki ga ne more preprečiti nikakršna sila na svetu. Kapitalizem se je v zadnjih ..............j...........— ^ —. — desetletjih že vsega poslužil, da porom proti svojim zatiralcem cerkvi že davno več ni. ustavi ta razvoj. A s pomočjo in- telektualcev so delavski pokreti šli svojo pot. Začasno tu pa tam Kadar nas strašijo, da se bo poraženi, ali celo zadušeni v kr-zapadna kultura zrušila, če zma- vi, so znova vstali in delujejo ga hitlerizem, kar se ne zgodi, ; neumorno dalje. Udinjana je za orodje posedujo-čim. nadzornega odbora. Vozni stroški ter po ena dnevnica vsakemu bo plačana iz SANSove blagajne. Pričakuje 'se, da bo seja zaključena v enem dnevu. Vabi- poslala sedaj v Slovenijo, bi ne la posameznim članom raznih prišla v roke našim svojcem, na-odborov bodo poslana, čim se de- šim sorodnikom in našim prija-finitivno ugotovi dvorana, kjer tel jem Prestregla bi jih zločin-se bo seja vršila. Zapisnik seje 21. avgusta in 14. novembra bo ponatisnjen v zadostnem številu, da prejmejo po en iztis vsi odborniki in podružnice. ska roka roparskega fašizma. V božičnih dneh pa so dobri ljudje taksnega občutja, da niso srečni in jim je skaljeno božično veselje, če vedo, da so njih ni sorodniki in prijatelji v stari do- Izvršni odbor je sprejel od- movini zapuščeni in v pomanj-stopnico iz širšega odbora od kan ju. kaj naj bi nasledilo? Hitler je obetal, in še zatrjuje, da je on glavni boritelj za pa d ne kulture pred barbarizmom z vzhoda. To je pred — Rusijo." Zapadne kulture je torej po Hitlerjevem mnenju strah pred kulturo vzhoda, ali bolje, pred ono, ki se razvija v Sovjetski uniji. -Južnim Slovanom zapadna kultura ni pomagala Ko so se naši predniki naselili v centralno, v jugovzhodno Evropo in v dežele današnjega Balkana, so vzlic svoji miroljubnosti naleteli Kadarkoli je buržvazija uvidela, da ji preti opasnost, je poskusila s korffcesijami. obljubami, s propagando in pa z napadi na "tolovaje'*, ki so proti vladi, zoper samega Boga in v službi pekla ... To je med mnogimi vleklo, ker ao se bali pekla po smrti bolj kakor tega, ki ga imajo v tej "solzni dolini". Posamezne pridobitve so bile privoljevanje vladajočih v volilno pravico. Naj prvo so jo dali najbolj imovitim, a plemstvo si je v vsaki zakonodaji ohranilo premoč, oziroma zakonodajna nasproti Ko je Hitler prevzel vlado, so se tolažili, da nemško ljudstvo ne bo deležno terorja, kakršen )e zavladal v Italiji po Musaoli-nijevi osvojitvi Rima Bilo je novo mižanje, kajti Hitler je prav tako brutalno zatrl vse, kar mu je bilo nasprotnega, kakor Muasolini v Italiji. Nešteti v Ameriki pravijo, da ni ta dežela v nikaki nevarnosti iired fašistično poplavo. Zato je f»j proti dozdevnemu fašizmu v *5ed državah nesmiseln. S Ukini tolažili se varajo še celo bolj kakor ao se Nemci, kajti tam so «e zoperstavljali fašistični invaziji vsaj dokler so jim bile organizacije dovoljene. Ljudstvo v Zed. državah nima lič več vzroka mižati pred opas- .lostjo diktature sadidlov ki blazneže v, kakor ga je imelo ljud-Uvo Nemčije. Ameriška "masa" je sadizmu dostopna bolj kakor nemška, in če se v nji pod vodstvom močnih der"°gogov zbudi drhal, bo v terorju in krvoločnosti Mussolinijevo in Hitlerjevo daleč prekosila. Opreznost in organizacija je potrebna sedaj, kajti potem, ko je prepozno, ne pomaga ne aamo-obtoževanje, ne tarnanje in ne kritike. Herdd Leski o kralju Petru Znani angleški strokovnjak na ekonomskem in političnem po lju, socialist Harold Laski, je v nekem svojem članku o ubežnih vladah pred nedavnim pripisal kralju Petru sledeče karakteristike: "Kot človek Peter nima onih vrlin, s katerimi bi si mogel pridobiti udanost ljudstva. Je razuzdan in aroganten, poseduje lastnosti, kakršne so privedle španskega kralja Alfonza, kljub njegovim sposobnostim, v propast. Po vsem zgledu Peter ne pojmuje celotne važnosti se-ljaškega niti hrvaškega vprašanja " Ameriški tisk e Titu Naglo rastoči ugled maršala Tita in jugoslovanskega partizanskega pokreta v Ameriki se razvidi najbolj iz dejstva, da sta prinesli publikaciji "Life" in "Liberty", dva najbolj razširjena ameriška magazina, v svojih zadnjih izdajah slike in članke o tem gibanju. Ravno ta^o so tudi drugi veliki ameriški časopisi prinesli poslednje čase bodisi na svojih straneh ali pa v svojih prilogah daljše članke in slike Tita. ZOJA pozdravil novo vlado Jugoslavije Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev je dne 6. decembra brzojavno pozdravil novo provizorično vlado v Jugoslaviji pod predsedništvom dr. Ivana Ribarja in ji obljublja vso pomoč v borbi za osvobojenje Jugoslavije in vzpostavitev resnične ljudske demokracije. Pozdrav so podpisali predsednik ZOJA Lou is Adamič in podpredsedniki Zlatko Balokovič, Žarko Buncick, Etbin Kristan, Peter Petff in Smile Vojadonoff. Naročajte knjige is Proletarčeve knjigarne. čim so se asimilirali na svoji no- pravica je bila še vedno le privi- rev. Albina Gnidovca iz Ročk Springsa, Wyo., in Franka Velikana iz I ndia na po lisa. Ind. V nadomestilo sta izmed na kongresu izvoljenih namestnikov in namestnic bili izvoljeni v širši odbor mrs. Helena Kušar iz Ber- Kako priti temu v okom? Kako uživati srečo neskaljenega božičnega razpoloženja v zavesti. da smo kljub temu storili tiskaj dobrega za svoje ljudi onkraj morja? Slovenski Amerikanci smo si wyna, 111., in mrs. Emma Planin- ,or" na svetu. Vsakemu južne-nu Slovanu bo o6tal na vse veke man Turki so tam ropali in pro j Jrli že do Dunaja ter ga oblega-i. a Slovani so ga vsikdar odgnali, ali saj zadrževali, in ta borba se je vršila ne dve ali tri legij krone. Nato se je volilna pravica razširjala na dolgi polževi poti na druge sloje in nazadnje so jo tudi delavci dobili, a v stari Avstro-Ogrski prvič v zelo pičli meri v obliki takozva-ne pete kurije. Za vse koncesije delavstvu je zahtevala vladajoča kapitalistična in veleposestniška kasta leta. ali štiri leta. kot se sedanje vojne, ampak je trajala dol- koncesije od ljudskih voditeljev, gamo s skupnim prizadevanjem g0 dobo. Slovani so bUi tedaj v glavnem, da jih ne bodo pod-rešiti nesrečni slovenski narod v glavni obrambni zid zapadne ci- k uporom pač pa jih uve-stari domovini narodnega pogi- vilizacije. Glavni borci krščan- rili. da naj se ravnajo po posta- Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu pri občane zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- 662 978 kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasile - ' - Proletarec % j DRŽAVLJANSKI Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, | PRIROČNIK naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. Finance unije premogarjev UMW je ena izmed unij, ki svoje račune zelo podrobno objavlja. Iz njenega poročila za prvo polovico leta, ki je bilo objavljeno nedavno, je razvidno, da je imela 1. januarja v blagajni $7,283,883.96, dohodkov do 1 julija pa $2,825,065.43. Stroški v istem času so znašali $2,- na, ga osvoboditi, mu priboriti dostojno mesto v družbi narodov sveta in spojiti vse slovensko ozemlje v Združeno Slovenijo. Bratje in sestre, svoji plemenitosti, ki se razplamti zlasti v božičnih dneh, boste gotovo najbolj ustregli s tem, da se spomnite te lepe in zgodovinsko pomembne organizacije s primernim božičnim ali novoletnim darilom v dolarjih, z darilom, ki ga bo deležen ves slovenski na-rad v krasni deželi Sloveniji. Naše gibanje V času od 2. do 8. decembra so in v metežu intrig zapadna civi hzacija skozi do te vojne. Ko so se dežele na Balkanu osvobodile Turkov, so jim zapadne velesile poslale vladarje, za kakršne niso nikoli vprašale, ne si jih želele. A dogodilo se je. da so s pomočjo imovitih, izkoriščevalnih doma nam poslale svoje prispevke sle- činov, in z najetimi oboroženimi deče podružnice: St. 2, Chicago, ¿*tami ljudstvo držali v zasuž-111., $300: št. 6, Ely, Minn., $211.- njenju in niti po prejšnji vojni, stva In za vse to niso dobili ni- vah. ki jih sklepajo od ljudstva česar drugega kakor batine z izvoljeni poslanci in jih izvaja ene strani od Turkov. z.druge od ustavna vlada "zapadne civilizacije", kajti obo- Vsaki vladi je delavski in ji so jih smatrali le za v pod- i kmečki sloj neobhodno potre- jarmljenje obsojene, za delavce, ben. Posebno še imperialistič- ki prideljujejo za druge nun vladam. Zato ga izrabljajo, Tako je južne Slovane držala a ob enem na vse mogoče načine ! v nevednosti, v pod jarmi jen ju drže več ali manj sebi naklonjM Edward wirf 75; št. 8, West Newton, Pa., $13.-40; št. 15, Springfield, 111., $8 36; št. 22, Midway, Pa., $11; št. 24, Virden, 111., $2.80; št. 32, Cleveland, O., $6;. št. 38, Acmetonia, Pa., $25; št.* 48, Cleveland. O., $125; št. 61, Indianapolis, Ind., $17.65; št. 63. Brooklyn, N. Y , $9; št 67, Los Angeles. Calif., $33,, št. 76, Auburn, 111., $2 Sansove podružnice v Pueblu, Colo., so nam po Johnu Germu. predsedniku KSKJ, poslale $100 ki predstavljajo čisti prebitek za SANS z veselice, prirejene tamkaj v ta namen, k Naše organizacije se je spomnil prijatelj našega-gibanja John Valenčič iz Clarendona, Pa., s nega, da dela in v vojnah pa se bori ter tvega življenja za interese drugih. Privilegirani sloji vsepovsod po svetu so si edini samo v tem. da ni masa ustvarjena za drugega kot izkoriščanje v prid vladajočih. Zato jo drže v nevednosti, da svojega pravega sovražnika nikdar docela ne za popade, pa se v sled tega toliko več bori med seboj za oslovo senco. To je torej bistvo "zapadne civilizacije". V prihodnjem dopisu bom s končal svoje mnenje, kaj naj bo "nova civilizacija". Milan Kokanovich. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska igarna v Zed:' državah Pišite po cenik PROLETARCU . 2301 S LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, IL' INOIS . vzlic obetan ju, da bo "zapadn;i civilizacija" veljala tudi za Balkan. se to ni uresničilo. Zapad je južnosiovanske narode zasužnjil ekonomsko in politično. Tudi po takozvanih osvoboditvah po prej šp j i vojni je to dejstvo ostalo nespremenjeno skozi do te vojne. Moderna zapadna civilizacija ni osvojevala s pomočjo svoje kulture, ekonomije, trgovine, biblije in njenega Boga samo paganov" v Evropi, predvsem Slovane, nego je širila svojo imperialistično silo v imenu "križa in kulture" po vsem svetu. Biblija Zidov, ki jih sedaj tako sovražijo, je bila prvotnim imperialistom iz krogov "zapadne civilizacije" sijajno propagandno sredstvo. Glavarje so podkupovali, ljudi pa spreobra-čali k pravi veri" in v pokornost Bogu (in novim vladarjem). Namesto, da bi med podjar-mljene narode zanesli nauke zdravega razuma, so sejali mednje vraževerstvo in udanost Odrekali so jim šolstvo in jih držali v čimvečji nevednosti. Kjer niso mogli uspeti z biblijo in podkupninami, so se poslužil i osvojevalci v imenu zapadne kulture orožja. A masa po vsem svetu se je takemu širjenju zapadne civilizacije. ki je prihajala mednjo s križem, ognjem in mečem, več das upirala, in se ji upira v sedanji vojni. Na primer partizan-stvo v Jugoslaviji in v Grčiji je taka odpornost. Ne le Jugoslavija in Grčija, ki Adomlc, KoSOftOVIČ, V se bonte proti povratku starega Nob|()vtm komiteju MNENJA NAROČNIKOV Neki naročnik v Penni je ostal listu precej dolžan na naročnini in zastopnik ga je šel vprašati, čemu je ne obnovi. Pa se je raz-hudil, da mu je list ustavljen, pa tudi ga itak ne bi več maral, ker v njemu ni drugega kot o "co-pakih". Nato se je toliko razto-gotil, da jo je zastopnik naglo pobral, predno bi pričelo kaj težkega padati po njegovih kosteh. Joseph Lever iz Clevelanda piše. da so se v neki večji družbi menili o Proletarcu. Pa je nekdo vprašal novega naročnika, kako se mu list dopade: "Prav dobro," je bil odgovor, "le škoda, ker ne izhaja vsak dan," Mary Marinsek iz Gallupa v N. M., je naročila Proletarca svoji sestri,Mrs. Jennie Kotz-man v darilo k njenemu rojstnemu dnevu, ki jc bil 13. dec. Mrs. Kotzman je živela prej v New Mexici, a po smrti svojega moža se je preselila k hčeri in zetu v Petalumo, Calif. Mary Marinsek upa, da se bo njeni sestri Jennie 4Proletarec" prav tako dopadel, kakor se nji, ker tudi ona rada čita napredne liste. reda in svojih starih vlad, tem več ves svet vre proti kapitalizmu. Vsi narodi zahtevajo ne samo politično, temveč tudi ekonomiko osvoboditev, Fašizem je zatrjeval in kapitalizem v demokratičnih deželah Nobelov komitej, kateri priredi vsako leto svečan banket za nosilce Noblovih nagrad, je nedavno imenoval Louisa Adamiča in Savo Kmanovičn v svoj častni odbor CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. , Oakland Anton Tomšič. Loa Angele«: Frank Novak. Sta Francisco: A. Lckaan. COLORADO. Cmatnrf BaHa: Ant. Slobodnik. PnobIm: Ludvi* Yoxey. Waldenburg im okolica Tomšič. ILLINOIS. Chicago »a okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak. Chaa. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank ZaiU in Frank 3. Tauchar. La Sali» im okolica: Anton Udovich in Lco Zcvnik. Springfiold: Joseph Ovca in John Goriok. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martip Jud* nich. * INDIANA. In4ianapolU: Mary Stroj. KANSAS. AraM: Anton Bkular. Arcadtfai John Shular. Waat Mi nora 11 John Marofc. nova knjižica, s poljudnimi navodili Bridgeport in okolica: Joseph Snoy in kako poSUti AMERIŠKI DRŽAV. John Vite«-Cleveland: John Krebel, Joseph Lever in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. GUacoo: Albina Kravanja. Lisbon-Power Pointt Jacob •Bergant. Piney Fork: Frank Zavrftnik. Powhatan Point, O.t John Guzel. Warrant Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliqntppa: Geo. Smrekar. Bnrgottatown-Slovan: Joseph KrmeL Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsbarg-Strabane: John Terfelj in Marko Tekavc. Cologrove: Tony Stojwr. Export: Jos. Brtti. For»»» Ckjr: Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupanété. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Au?*&tin. Johnstown in okoiicat Andrew Vi-dtich, John Langcrholc, Hija Búbalo in Frank Cvetan. Lotrobe: John In Mary Fradel. Houston: Louis Britz.' Library: Nick Triller. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-stvo, vsebuje knjižica se v II. delu nekaj vaimh letnic iz zgodovine Ze-din jenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol« nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjimici je samo SO contov « poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigorna Proletarca CHfCAGO 23. 1LL. CHICAGO, ILL.. jfca>a. John Taran in Jacob Kunstelj.j MISSOURI St. Louis: John Spillcr. MONTANA. East Haiana: Joseph Kfhelirh. Red Lodge: K. ßrznofnik. r NEW JERSEY. Elisabeth: Amalia Oblak. NEW YORK. Gowaada. James Dekleva. OHIO. Akron - Kenmoro . Barborton: Kopech in Matt. Močnik. Mike WASHING TON. Seattle: Lucas Debeljak. WESt VIRGINIA. Elm Grove: Frank Koseni. Star City t Lawrence Selak. Thorn«»» Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaakoc in West Alliot Louis Bar- berfch. Sheboygant Frank Stih. Wiltard: Mike Krultz. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tra'nik In John H. Krzisnik. Rock Snringtt John Jer»-h. >MMMMMf»MMI»MMMI PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI « ; PODPORNI JEDNOTI \ naroČite kvih.o "MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Loiiia Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik NARtX5ITK SI DNEVNIK J i ••prosvkta'* i S ¿eno sa colo loto $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova dtuitva. De«ot ¿lanov(lc) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajniitvo j«: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. IHMMIMHMMMMIlMli Dr. John J. Zavartnik PHYSICIAN mm* SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawford 2Slt OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6>30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re*. 221» So. Ridgoway Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — Call Anstin 5700 âoaaaaa o ooeoaoaoeoooaaaaaaeoaoaaoaaoaaaaoaoaoaoaaaaooo Naslovite: ~ PROLETAHEi 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL. ^llltMIIIMIMIIIMtM' BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tri. 20-361 4Ž4 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦mmiiHmiMMMM» A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of thc Workers e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC f EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1892. PublUhad W«*klr «I 2301 So. Law>d«U A««. CHICAGO 23, ILL., December 15, 1943. VOL. XXXVIII. i The Forgotten 15 Million The commercial press, of a sadden, has discovered that we have IS million "forgotten people" in our midst, people whose earnings have hardly been raised in years while living costs have risen with tragic lapidity. For many long months the press of the nation has been worrying Lbout "swollen incomes" of wage earners. Hard-shelled politico, everywhere in the land have been lying awake nights in dread of the dimes ;>nd dollars which defense workers are piling up from overtime labor tnd haunted by the spectre of the mounting purchasing power of the wage earners. Now comes the revelation that pretty nearly a third of the wage und salaried population of the country is living practically on a below subsistence level. The earning of these 15 million gainfully employed l>eople, in view of the sharply risen cost of living, have in reality been cut. Most of these people belong to what is generally termed the "white collar" group—office workers, civil servants in all branches, teachers and preachers, the smaller accessory trades and the poorer paid professions. The forgotten people have no unions, and a great many of them have in the past regarded themselves as being "above" belonging to a labor union. Individually, of course, they can help themselves but little. They cannot even appeal to the War Labor Board to be granted increases that would lift them up to thc "Little Steel" formula. The WLB is not authorized to act on individual applications no matter how deserving. The WLB deals only with appeals from organized groups • • • What can this large segment of the American people, caught within the clamp of stationary earnings and distressing high coat of commodities. do to meet the minimum necessities of the family budget? Congress will not do a thing for these unorganized American wage and salaried people. It could help roll prices back through subsidies to food processors and to consumer goods manufacturers, but Congress is in no mood to do this: the interests of the organized farm and food groups are too precious to be interfered with. Congress might pass mandatory legislation along the "Little Steel" formula line that would also cover these wage and salary earners, but the Solons would not budge for the simple reason that the "white collar" people are unorganized ;,nd carry no pressure. There's one way these millions of unprotected persons struggling for a living could be helped—could help themselves in fact—by getting into the fold of organized labor. Their former aloofness toward labor unions, let it be said without rancor, has paid them no dividends in this lieriod of emergency. Today, these workers, clerks, teachers are an underprivileged group because they have failed to recognize the basic truth that organization and collective action is the surest way to a measure of economic security. On the other hand, the trade union movement can ill afford to adopt r.n attitude of complete indifference towards these "forgotten" men and women. This, perhaps, is the psychological moment for organized labor to make its strongest bid for mass organization among this wide clement qt unprotected industry and commerce employees.—Justice. the mahch of labor ¡REFLECTIONS what Not To Tell Soldiers ÍN <822 tUft JOüftXtYMt* 10H0aü0ftAMAMr f> M** AT é A 44. AHO IMP AT 4ffM.,W«TH *NM*«fO* MCilcMi IN MAY, 193J OMi fAMtLV /At $/X WAS ON JtlLltF . •y ^ --— mw m* NAT* OF TN« W«miT «TAHPAMPj -« CftA'TOMAMSH* AMO MAtSlttAU -HAlim Hftf UNION INSIST OM IT IN NATS j Democracy on the Air Good Old Oswald! i So the British government has decided to release Sir Mosley, founder of the British Union of Fascists, from the prison where ! he's been "detained" since May, 1940! A great soul like Gandhi rots in iail foe speaking up for freedom and brotherhood; when he was hear death the Viceroy said it was just too bad, but he would be released if only he'd say the word and promise to be good. Nehru and thousands of other Indian leaders may remain incarcerated for not overt acts—for their belief in the principles thc Allied Nations profess. Illness will not release them, though death may. But Sir Oswald, Britain's number one fascist, is sick, so was freed. So was his fascist wife, sister of notorious Unity Mitford, Hitler's soul-mate. For such is the nature of empires!—The Call. Should labor organizations be allowed to buy time for radio programs? That question, raised in hearings on the Wheeler-White radio bill, involves the whole issue of free discussion on the air. and Congress ought to settle it so as to promote the widest possible application of democratic principles The broadcasting industry's present general rule is to sell radio time only to business institutions which themselves have something to pell the public—not membership in an organization but some product fuch as automobiles, cigarettes or smelling salts. The radio chains give tune to membership groups such as labor federations, they point out, and give time for "controversial" economic discussions. This, they argue, if sound public policy. The practical cffect of the rule, however, is to create a danger that the public will hear a one-sided interpretation of social and economic Oswald , iHSBe|l. Inevitably the most valuable evening and night hours, when audi- ences are largest, arosold to commercial advertisers, leaving much less attractive periods for groups which have to take free time. The broadcasting chains show a growing willingness to sell time to various business trade associations, which have no more products" for sale then labor unions, but which do seize the opportunity subtly to support or attack policies under consideration in Congress. A labor union, though it might disagree with the viewpoints of the trade associations. has no equal right to buy time to say so. A labor federation, according to testimony before the Federal Communications Commission, would not be allowed even to sponsor a symphony orchestra on the air, with no "propaganda" beyond mere men- un D 117 A MTCn after the war, but after the war the *ion of name Yet a corporation may sponsor an orchestra and hire nLLl ff All 1 tu I u. S. labor shortage will no longer » new» commentator whose known viewpoints tend to support the eco- ___i _ AI____i__ «_______«___11M_____ .______• » .. J "Mainnantatinn" By SCOTT NEARING exist. That reduces the problem to one dimension — Asia. Asia has the greatest labor reserve on earth. ! More than half of the human race lives there and at the moment, in paru of India and China, they live so badly that they would gladly accept an invitation for the duration to work at U. S. wage levels and live on U. S. standards. Help Wanted ads are plastered across the U. S. Restaurants, stores, factories, railroads, shops and farms are calling insistently for labor power. A recent cartoon pictured a restaurant with the usual signs in the window: cook wanted; dishwasher wanted; busboys wanted. The owner turned sadly to a friend andj said: "No one comes in here any more. They think it is an employment agency." Manpower shortage is due to a number of causes. The armed forces are to be maintained at more than 10 million. This standing army plus casualty replacements has taken a huge block of U. S. labor power. The labor market itself has absorbed additional manpower. Employes in non-agricultureal industries increased by 10 million between 1939 and 1943. 1. Unemployed have been absorbed. 2. Womerv have taken Jobs. 3. School children work part time or full time. 4. Old people have gone back into harness. Still the labor shortage is acute, and thc situation Is geting worse, not better. What are thc sources from which additional labor reserves may be ■ . . drawn? More women and children may ANTI-FASCISTS be called into industry. But the re- JflLL IN JAIL serves here are not large. nomic theories—for example, on "free enterprise" and "regimentation —which the sponsor prefers. If radio is to remain in private hands rather than become, as in other countries, a government monopoly, these questions must be solved so that discussion of public issues is on a more equitable basis. It is a proper function of Congress to lay down rules prohibiting discrimination against any group or interest by the private decisions of thc radio industry—The Chicago Sun. Getting labor out of China would not be too easy just now, but the ports of India are open. To be sure there would be the matter of transportation, but ships carrying men and munitions to the Far East could return with cargoes of Asiatic manpower. Immigration laws stand in the way, but they could be suspended for the duration. Labor union policy would have to be modified, but if the unions could give up the right to strike, it would be a far smaller sacrifice to adjust their policies to a temporary influx of Asiatic workers. Society abhors a vacuum. A demand, long continued, will almost certainly develop a supply: If the present manpower shortage continues and grows more acute, as now seems likely, it will be met in one way or another. The line of least resistance runs to Asia Hate or Despise? By RUTH TAYLOR What is our attitude to be toward the criminals of thc world? Do we hate the peoples of the Axis -—or merely their Ideology? Let us consider what it meansj | to hate. It is "to regard with an ex-1 treme and active aversion." But we do more than that. We despise we despise the traitors who are true to no one. whose very delight is the betrayal of the country to which they owe allegiance. We hate dishonesty for it is the abnegation of the orderly conduct of Ufe. But we despise those who are thc thieves of the pledged word, deniers of the rights of men, who deal in stolen goods. In stolen lives. s We hate the things that is evil. 4. ... 4. . ., We despise the person who is evil he things they have done - and 1 ^ |n ^^ byt M indlvtduals. War prisoners may be employed But the available supply will be inconsiderable. West Indians and Mexicans may be imported for the duration. Again however, the supply is strictly limited. Two important reservoirs of la bor power remain. The first is Europe, from which the U. S. has drawn so many millions or workers during the past 100 years. In More than one and a half million anti-fascists are still Jailed in Franco Spain. This prompts us to question the motivation of certain prominent Americans who are publicly defending the fascist. Franco, today. These same individuals pose also as defenders of democracy. It can't be done Either one Is a friend of fascism or a friend of democracy You can't be both The Joint Anti-Fascist Refugee Europe today there are numbers of Committee is directing petitions to refugees and multitudes who are President Roosevelt urging him to homeless and starving, but most use his diplomatic offices to help of them are on the other side of the battle lines. They wil^be available free these advance-guard fight against fascism in the to despise means "to look upon as morally or socially degraded." We can hate an equal — but we despise a person upon whom we look down. As a people we are not given to hate. It is un-American. We are not a nation fettered by the chains of old hatreds. Our anger is at things, at thoughts, at actions — not at people. We hate the tyranny of cruelty, which is the act of the coward, aimed always at the defenseless But we despise with the loathing we give to snakes add other crawling things, the men who make a habit of cruelty to those who can* not protect themselves, the men who stir up mob spirit and incite others to make the physical attack they dare not We hate injustice because It is the direct negation of all the things for which our nation stands, the peace and security we want from life. But we despise the men who rule by treachery, injustice and special privilege. We hate Intolerance for It is the cancer at the heart of freedom. But we despise fne Intolerant for ignorant self-seekers, unwilling and un-able* to stand on their own merits. We hate treachery for it Is the stab in the back, the knife in the dark, the snake in the grass. But We hate the thing that is evil enough to devqte all our energies to destroy it uterly. We despise those who have followed evil — but to them we will do Justice as individuals. Both of these things we will do that we may live once again in mutual respect anj broth-er hood with men of every race BUT, WE MUST HAVE JOBS FOR ALL Stuart Chase I\y en economist whose views are always worth considering. In a report he has prepared for the Twentieth Century Fund, he argues that the United States can take care of a 300 billion national debt without jeopardizing the well-being of its citizens In fact, prosperity for all is the only way it can be handled. There must be full employment and a na tional Income of at least 150 billions a.year, according to Chase We should not attempt to pay off the debt, he argues, but we should keep taxes high enough to meet the interest and to do what Is necessary to provide Jobs for all. Chase emg|**a*s that Uncle Sam has borrowed the money from his own people, and, therefore, "the nation can hardly go bankrupt."— Labor. By the Editor of the Reading Labor Advocate The most foolish thing about the trend toward inflation which, as even the most conservative economists admit, is gaining impetus under the pressure of war-waste >s— To believe that the trend cam be reversed or even halted by any •ncaas that will include the preservation of both capitalist economies and political democracy. ((The smartest thing to do about it will be suggested farther along in this column.) We are heading toward inflation because the private profit-system cannot function unless it holds fast to policies that lead to Just that And we are risking what measure of democracy we have because, if the system of private profit is permitted to stand until it falls from its own weight and weakness, today's "economic royalists" will use their control of industry, publicity and politics to fasten a new slavery upon the population. To get the right "slant" on the above assertion, it must be understood that it is made without heat or hate, but with a sober realization that if the people themselves don't act to establish an order that makes for justice and freedom, the classes who exploit the people not only will but must do the job. For system or order, under whatever auspices, must be achieved if civilization itself is to be preserved Well, there is the danger that is bearing down upon us. Now, what is the smart thing to do about it? The answer is that when one is confronted by an inescapable loss, the sensible thing to do is to take the loss as quickly as possible and then—compensate Th* dictionary- tells us that when we compensate we "supply an equivalent. " We make amends. We put something in the place of that which we lose. And so it is that the people of this generation, if they are alert to their own danger and intelligent in meeting it, will be interested in putting something in the place of the capitalist private-profit system, something in the place of "free" enterprise, something in the place of the values that are being wiped away this very minute. When inflation comes savings are lost. So is democracy. What compensations are adequate to balance such losses? We Socialists have the answer. It won't hurt at all if our bank accounts and our insurance policies and our bonds turn to dross—if we compensate by making all sources of wealth the joint possessions of all of us. j It won't be any loss at all if we 3crao old freedoms that no longer servo our welfare—the freedom to compcte, the freedom to work or not to work, the freedom to hoard —if, at the same time, we establish new and better freedoms. If, in- ; stead of the freedom to compete we j achieve thé freedom to cooperate;1 if instead of the phoney freedom to work for profit of industrial and financial overlords we gain the right to serve ourselves and society; if instesd of the freedom to save as individuals we have the freedom from fear which can be achieved only in socialized and cooperative economy—then we have compensated. We shall have lost nothing, but gained much, if, In scraping capitalism, we establish democratic Socialism* The considerations here presented are no longer theoretical. They present a practical proposition that must be acted upon. And if the workers of America don't understand that the time for decision is at hand, the owners do. The issue will become sharp and clear when the war ends. What shall take the place of the "free" enterprise order that is now being destroyed in the waste and welter of war? Will Socialism be the way of life for the children of today? Or will the owners build a new order of class rule upon thc ruins of the old one? . If you should happen to meet a soldier who would like to know what it is he is fighting for, don't tell him about war bonds. The story might discourage him. For what the big debt that is now accumulating against the Federal Government means is that— After the war is ever those people who own enough bonds can spend the remainder of their lives in comlort and idleness while somebody else produces the food he eats, the clothing he wears and the betiding he inhabits. We tell the soldiers that they will be given work to do when they return from the war. But we shouldn't—no, really, we shouldn't!— encourage him to think too much about what he'll be working for. Not now! Those bonds that the government is issuing, for instance; it wouldn't do—not right now, at any rate!—to say that he'll be favored with an opportunity to earn the interest that will go to a few people. That wouldn't be the way to put it. But that is what it means. Because, unless -omebody does the work that creates values those bonds aren't going to be worth anything at all. Of course we don't like the picture we're painting. We don't like the idea of asking the men who fought the war and the generations who aren't yet on earth to pay for it after it is won. It looks too much like slavery. And because we don't like it, we look for an "out" from *uch a possibility. And so we hopefully reflect that— Perhaps the boys won't agree to make those bonds good. Perhaps they'll decide that, having saved the nation, they now will be equal partners in its ownership. Perhaps they'll see that Socialism offers them freedom from all *'orms of "bond-age" and make production for use become the American .vay of life.—Reading Labor Advocate. RELIGION Religion, mostly of the Protestant and evangelical tfpe, seems to have a stronger hold on the South than on most other sections of the country. I had occasion to stop over in Bowling Green, a country-seat town in southern Kentucky, and when one walked along one its main rtreets almost every other large building seemed to be a church. Rip-roaring evangelism, of the type which the late Billy Sunday practiced so successfully on a nationwide scale, is most popular in the Southern states, although the furore against teaching the theory of evolution seems to have died down and the laws which Tennessee, Arkansas and perhaps some other Southern states passed on this subject have been repealed or are ignored. The roads in Eastern Tennessee have been decorated with signs "Jesus is coming soon," 4 Prepare to Meet God," etc. by some religious enthusiast. This stronghold of religion has its bad and its good sides. Quack evangelists have done and can do a good deal of harm in promoting race and sectarian prejudice under the guise of promoting their particular brand of religion. On the other hand progressive clergymen in Southern cities and towns have put in some earnest and courageous work in trying to improve race relations and get at least a squarer, if not an abaolutely square deal for the Negro. And a good many educational institutions, none too plentiful in the South in any case, although con-spicuouply better in numbers and quality in Virginia and North Carolina than in the states of Deep South, would not exist if It were not for the support of religious denominations—W H. Chamberlain in The New Leader A WRONG THAT SHOULD BE RIGHTED In too many things democracy is something that is talked about and nothing Is done about. And one of these things is the Poll Tax. It is not only a dental of democracy. It is an out and out swindle of the electorate. There is no excuse for it, and it is a disgrace that a handful of voters are sufficient to elect officials to national office in the South, while many thousands are required in other sections. flow long would people stand for disfranchising eligible voters in one part pf a city ward? Not for a minute. And neither should it be countenanced in districts of larger dimensions. There is no color line in the Poll Tax. It affects white and negro ilike, and in some places the whites ire said to suffer more from it than the negroes. But even if this were not so everyone should be^for wiping out by repeal the poll tax injustice and disgrace. This is no time for a constitutional amendment regarding this. There is one of years ago, the amendment against voluntary servitude. It should be enforced with a poll tax repeal. —Minneapolis Labor Review. ANOTHER WAR BY 1970? WHAT DO YOU THINK? A Poll of New York City College undergraduates showed that 54 per cent predicted that there will be a World War III One-third of the students thought the next war will come by 1970. Soviet Russia will be at war with the U.S.A. by 1970, thought 44.4 per cent; 12.9 per cent picked Britain as our next enemy. Ninety-one per cent of the students favor our membership In a world federation; only 2.7 per cent advocate isolationism. Universal military training was favored by 62 4 per cent. The City College students believe in international cooperation, to include Russia and all other states, large and small, but they are skeptical. They think the chances are against the practical application of thc principles of the Atlantic Charter and the carrying out the promises of the Moscow pact. They think the three great powers will continue to play the game of power politics, that imperialism will continue and the conflict of national interests will produce World War III. These are the pesimlstic opinions of the students of one college. What are the other college students thinking? What do you think? STORK WORKS OVERTIME Since war broke out in Europe more than 10 millinos bSbies have been bom in America, it was estimated by the War Production Board. Each year has shown an increase. from about 2,300.000 in 1940 to 2,800,000 this year The Old Spirit Graduate: Professor. I have made some money and 1 want to do gomr thing for my college. I don't remember what studies I efceelled In. • Professor: In my classed you slept most of the time. Graduate: Fine! I'll endow a dor-j Tiitory—Montreal Star Sign in Newspaper Office: "When a plumber makes a mistake, he charges for It When a lawyer makes a mistake, it's just what he wanted, because ha ha« a chants te try hi» esse all ever agsin. Wbsn a carpenter make» a miatake, It'i Just arhat he expected. When a doctor makes a mistake, he buries it. Wksn a judge makes a mistake, it become« law of tha land. But when an edltoe i a mistake—GOOD NIGHTr ADAMICS NEW BOOK MY NATIVE LAND Based upon the author'« excluatve material thi. - of YUGOSLAVIA - the country of the Cro.tian^ ^ <^ and thc Slovenians - and her heroic lesson for the democracies Order Your Copy'Now Autographed Copies Will Make An Ideal Xmas Gift $3.75 a copy PROLETAREC BOOR SHOP 2301 So Lawndale Ave., Cllicago 23. 111. JtéÊ