degulacija Draue. Dravd še 6aka uravnave. Bivša avstrijska državaa uprava je tekom et le zgradila na progi Maribor-ST edižče skupaj 35 razaolikih vanaostaih in obrežnib zgradb aa rnestih, kjer se je takrat zdela potreba največja. Pri \odi taktga zaaeaja, kakor je Drava, pa posamezne zgradbe ne pomenijo do sti, ker je še nebroj aevaraih mest, ki im varbtva aujno potrebna. Temu se <ia trajao odpomoči edinole s sistema¦i<ino izviSeno uravnavo, za katero se _a odlocila geaeralna iašpekcija votLt v Ljjubi^ani, ki je tako velepotezno, po načrtu izvedeao uravnavo priporo^ila geoeralni direkciji voda v Beogradu, Ker med tem Drava nadaljujes.o je razdiralno delo ter so od razaih žiraai prišle pritožbe, da se noee us?reči tudi najbolj upravičeaim zaulevam, in se je izražal sum, češ, da se oo vse regulacioski delo ob Dravi us.avilo, se je poslanec dr. Hohniec v .meau Siovenske kmetske zveze r^ uil aa miaistrstvo poljedelsiva tii \oaa v Beogradu in aa geaeralao in ipekcijo voda v Ljubljani, od kaicre je z dopisom z dne 1. aprila dobil natilednji odgovor: Škoda, ki jo povzrofia Drava, je sicer velika, toda ni nova ia neaavad'aa; tok Drave je bil vedao enak; obžalovati je le, da ni imela bivša Av otrija nobenega smisla, da bi v dol gih stolei;ih svoje vlade vodo uravnaJa, ali se pa ai poprej mogoče ljudstvo za to delo toliko zaaimalo, kar tu^aj n: 7"anu/ Ta aemarnost bivše države n<is je postavila, ko nam je zapustila to-le ueprijetno dedščino, v skrajao težak joložaj. sedai no toliki vojni in pri nbstojefii draginji, pri poiainjkadju tebničkega osobja in matei.ala na( se izvrši to» kar bi bila Avstrija lahko igraje izvršila, pa vendar le ni, ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo. Našel se je slučajno projekt iz leta 1906 za rcgulacijo Drave v progi Loka—Ptuj—Dravce s skupnim proračfinom za 24 km dolgo progo v znes ku 7,000.000 K; Ce bi se razdelilo delo na 15 let, bi prišlo na leto okroglo 470.000 K, kar bi bilo za prejšno državo prava bagatela. Prorafiun se je telcom letoSnje z\me na sedanje razmere predelal ter se glasi okroglo na 200 milijonov K , ali porazdelieno na 15 let, pride na leto 13.3 milijonov K. To je torej razlika med prej in sfidai, ne glede na druge neugodne okoinosti, ki pridejo sedaj tudi v poštev. Z ozirom na navodila za sestavo prorafiunov, da naj se snre.ime vanje ?e najnuineJŠe in neobhodno potrebno, se je letos postavilo vanj za Drnvo K 830.000, toda ne za pričetek sistema tične uravnave, temveč lfi za ohranilev obsiojefiih zgradb in za napravo uovih, kjer ]e potreba najnujnelša. Ce te ves ta znesek odobri, se node dalo narsika) koristne,-a izvrgiti: toda o.dobritev ali krčenje od nas proračun- jonih zneskov, ki so glede vseh po stavk zmerni ia vpoštevajo težko li nanfino stanje države, pa ni od aas odvisno. Sedaj ko je proračun za sistema uftno uravnavo urejea, se bo tekom leia poslal ministrstvu v nadaljao po slovanje. V okviru pronačuna za leto 1920•^l se dela na Dravi dalje vršijo, posebno tudi na res nevami točki v obČini Sv. Martin, da se zavaruje hiša, ki stoji btizu Drave. Vsled aeke poraote, kakor da ni več kredita za to delo, je okrožna gradbena sekcija v "vlariboru preaehala z delom; ko se ji j6 pa stvar pojasaila, da jo kredit še na razpolago, se ie takoj z delom zo}>et pnčelo; počivalo je delo nekaj 8asa le v odseka Miiribor—Ptuj, med (era, ko se je v odseku Ptuj—Središ fie nepretrgano delalo. Iz predstoječega kratkega popisa toste g. narodai poslanik posneli, da se trudimo v okvira razt:oložljivih naSih sredstev storiti, kolikor je pri obftoječih razmerah mogoče; dobroliit ljudstva spremlja vse aaše delovanje, žal. da ne moremo vsem zahtevam zadosfiti, kakor bi sHcer rarli, in s tem vseh neprilik odpraviti, ki smo jih po bivši državi podedovali.  Ce ne prej, pa vsaj s 1. junijem (. 1. bomo posfavili inženerja s sede žem v Ptuju, ki bo imel pred vsem z Dravo posla; s tem upamo že letos ve5 sistema v delovanje spraviti na korist ljudstva in države.