|fì| KREKOVA BANKA d.d.
DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA
ŠTEVILO 4
TUJCI KROJILI
V N/
ŠOŠTANJ
USODO ŠOŠTANJA
ogled na minula dest-letja pokaže, da so našo usodo pravzaprav krojili ljudje od drugod. Tako jim je uspelo preseliti sedež občine iz Šoštanja v Velenje. Spodkopati in potopiti so hoteli pol Šoštanja in Metleče, omejili so zazidalna območja in uspelo jim je, da se je mnogo Šoštanjčanov zato odselilo predvsem v Velenje. Poleg tega so domačini relativno težko dobili zaposlitev oz. so bila izven Šoštanja bolj zapeljiva delovna mesta.
Posledice so vidne povsod. Na področju športa lahko rečemo, da danes ekipa Polzele predstavlja približno isto, kot so pred leti pomenili pri nas košarka, rokomet in nogopiet. A važnejše od slave je, da smo lahko skoraj vsak konec tedna šli na to ali ono pomembno tekmo, kjer smo se kot gledalci in navijači ponosno poistovetili s tekmovalci, ki so zastopali naš kraj.
S kulturo se dogaja podobno. Če danes pišete KUDu Svoboda, dobite pošto nazaj z uradnim poštnim žigom, na katerem piše “naslovnik neznan”! Človeku se para srce. Kaj smo morali (celo s samoprispevkom) zgraditi namesto kapitalnega Doma svobode ob nekdanji farni cerkvi? Po načelu vzemi ali pusti so nam vsilili nekakšno nefunkcionalno skropucalo, ki še zdaleč ne more nadomestiti nekdanjega doma kulture, ki ga mnogi starejši Šoštanjčani in tudi drugi še vedno nosimo v srcih.
Nekateri smo kljub takšnemu in drugačnemu zamiranju življenja v Šoštanju
vztrajali in se veselimo nove priložnosti, ki jo je Šoštanj dobil z novo občino. Nekateri težko prenašajo, da je ta priložnost pospremljena tudi z zamenjavo ljudi v vodilni garnituri mesta Šoštanj. S hvaljenjem, kaj vse se je za Šoštanj postorilo v preteklosti, ne bo veliko uspeha. Na eni strani je dejstvo, da smo pravzaprav več izgubili, kot pridobili, po drugi strani pa je več kot očitno, da so zadnji uspehi in hvala bolj posledica predvoline kampanije kot načrtne skrbi za Šoštanj, ki se je postopno degradiral celih petdeset let. Nenazadnje smo morali iz samoprispevka plačevati tudi za takšne objekte, ki bi jih moral plačati tisti, ki jih uničuje. Naj se vrnem k domu kulture, ki ga je porušil rudnik, prizidek k novemu domu kulture pa smo morali plačevati Šoštanjčani iz samoprispevka. Kam pa je šel denar od bivšega kulturnega doma?
Na koncu znanega pisma novemu občinskemu vodstvu, je Svet KS Šoštanj na koncu posmehljivo zapisal: “Pa srečno in uspešno spoštovani, smehljajte se, jutri bo slabše!”
S tem stavkom bi se lahko celo strinjal, saj je tisti, ki ga je zapisal, pobral vso smetano preteklosti ali pa mu je ušla iz rok. Ostala je samo sirotka pa bo zato morebiti jutri slabše. Toda kljub temu ne bomo vrgli puške v koruzo. Ce so eni vodili politiko celih petdeset let, jo bomo drugi poizkušali naslednjih petdeset. Verjamemo pa, da bomo kljub porodnim krčem spravili mesto Šoštanj na noge prej kot v petdesetih letih!
Ivan Ojsteršek
Uvodnik
Razmere v občini se postopno umirjajo. Tudi naš List postaja vse bolj pester časopis. Naročila prihajajo, tudi prva plačila položnic in seveda tudi kritike. Ono jutro je zazvonil telefon in brez da bi se predstavil, (kaj bi se predstavljal, saj že poznamo njegov glas), je g. Viktor Koje zgoščeno povedal približno naslednje: kdor hoče pisati in delati za sedanjost in prihodnost, ta mora poznati zgodovino in kdor piše o drugih, se mora zavedati svojih korenin.
Dal nam je vedeti, da bo nekaj časa še trpel porodne krče in toleriral napake v našem časopisu, potem pa bo vrag odnesel šalo in bo udaril z vsemi kanoni, če ne, je še pribil, boste postali takšni, kot je Naš čas! Ker imam o Našem času zagrenjeno mnenje, me je resno zaskrbelo. Vsi izgovori so bili prazni, vem. Napake so, od Solferina do kraljevine SHS, da o datumih ne govorim. To bomo seveda popravili.
Naslednji dan sem ga obiskal na njegovem domu, v bolniški postelji, obdanega s knjigami, papirji, slikami, kipi, “šaro vsake vrste” in seveda gostobesednostjo. Pod pazduho sem nesel vse tri številke Lista, (saj ne boste verjeli, naš računalnik je g. Viktorja Kojca “požrl” s spiska naročnikov), po pošti jih namreč še ni prejel.
Želimo, da hi vsak bralec in vsak
v
občan občine Šoštanj našel v Listu nekaj zase, zato pa potrebujemo vaše ideje, kritike in predvsem vestne sodelavce. V rubriki KAJ KDAJ KJE brezplačno obveščajte občane o prireditvah, ki jih prirejate! Vabimo vse ambiciozne in vse, ki poznajo zgodovino naših krajev ter vse, ki bi radi pisali o sedanjosti, da skupaj popišemo ta novi list Šoštanja, optimističnega Šoštanja na pragu novega prebujenja.. Tudi honorarji bodo, čeprav jih zaenkrat še ni in kljub temu mnoge že skrbi, koliko da smo zaslužili s časopisom!
PerE
/ Dopisujte v List V občine Šoštanj #/
Velenje
I &?°35
1995
,f°£lanJ >
9000622 4
- Z
Z *
g"
i
COBISS 8
ČETRTEK, 20. JULIJ 1995
DAN DRŽAVNOSTI
Dvig občinske zastave
ljub slabemu vremenu je 24. junij 1995 v Šoštanju minil nadvse slovesno. Šoštanjčani so Dan državnosti zaznamovali s predstavitvijo novih prostorov glasbene šole in s prireditvijo ob prvem dvigu zastave občine Šoštanj.
Zastavo so v svečani paradi, za godbo, ma-žoretkami in kočijo, pred občinsko zgradbo prinesli predstavniki gasilcev, športnikov, ribičev, tabornikov, lovcev in planincev - člani najaktivnejših organizacij v Šoštanju, ki mu vse leto dajejo utrip. Organizacijo proslave je izvedlo Turistično društvo, za tehnične zadeve pa je poskrbelo Gasilsko društvo.
Zupan občine je v slavnostnem govoru na kratko orisal korake osamosvajanja Slovenije in poudaril, da čaka podoben proces tudi občino Šoštanj, zato je v občini potrebna sloga in ne metanje polen pod noge.
Nato je v zadnjih trenutkih brez dežja ob zvokih državne himne stotnik slovenske TO Tomaž Ročnik iz Za-vodenj, ki je bil vodja čete za ognjeno podporo v bojih pri Dravogradu v junijski vojni za osamosvojitev Slovenije leta 1991 dvignil zastavo občine, ki je ponosno zaplapolala pred občinsko hišo.
PerE
KREKOVA BANKA -KAJ PONUJA?
Občani lahko v Krekovi banki
d.d.:
-	odprete hranilno knjižico za tolarsko ali devizno varčevanje,
-	odprete tekoči račun, s katerim lahko brez provizije dvigujete denar tudi na vseh poštah v Sloveniji.
-	odprete žiro račun, preko katerega lahko plačujete svoje obveznosti,
-	vežete tolarski ali devizni depozit (tolarski depozit je lahko vezan tudi z devizno klavzulo),
-	uredite vse za pridobitev plačilne
kartice Eurocard in Magna,
-	poslujete s tujino,
-	oddate svoje certifikate,
-	kupite ali prodate delnice Krekove banke d.d. (vrednost delnic se je od konca leta 1993 do konca leta 1994 povečala za 30,2%),
-	najamete potrošniška posojila z ugodno obrestno mero in ročnostjo vračila.
V kratkem boste lahko s čekovno kartico Krekove banke d.d. uporabljali tudi bankomate Nove ljubljanske banke d.d.
NAPOVEDNIK
stran
Spominska slovesnost na Goricah
Odkritje obeležja po vojni pobitim Šoštanjčanom
sira 2
Tresenje tal v Šoštanjn
strani 6 in 8
Pot je končana, začenja se nova
Slovo od osnovnošolskih klopi
SKOK V
SVEŽIN
Poletje je tu, z njim pa tudi želje po osvežitvah. V Šoštanju smo željno čakali na prve vroče dni in jih dočakali. Po ugibanjih, ali bo bazen odprt ali ne, nas je upravitelj prijetno presenetil in v rekordnem času uredil in usposobil kopališče. Tako se mlečnopolti kopalci že veselo nastavljajo prijetnim sončnim žarkom in se tako pripravljajo na morska doživetja z verjetno dosti nižjimi cenami, kot so na našem bazenu.
O B
mm, trnu 115
Počasi postajajo jasne konture bodoče strukture občine Šoštanj in tisti, ki smo dobro seznanjeni z minulim lokalnim sistemom, smo lahko zadovoljni. Občina ne bo več paradržava, lahko se bo bolj direktno ubadala z vsakdanjimi težavami ljudi, čeprav je trenutno stanje takšno, da te še vedno pošiljamo v Velenje. Toda pol leta je za nami in neglede na to, da v tem času sistemsko v občini ne deluje še ničesar, so vendar že vidni prvi neposredni rezultati sprejetih odločitev delujočih Organov (župana in sveta) občine Šoštanj.
Ob špekulacijah, ki jih načrtno sejejo tisti, ki so vstopili v lokalno politiko zgolj kot dolžniki sestopljene partije ali pa kot politikantski hazarderji, ki zasledujejo le zasebne interese, češ da je bilo prvo polletje nove šoštanjske oblasti premočno pod vplivom župana in se je zato vse dogajalo v Topolšici, je treba priznati, da splet okoliščin kaže, kot da je res tako. Seveda pa pri tem ne manjka velenjskega olja na tem ognju; za primer vzemimo samo znano partizansko proslavo v Topolšici. Če odmislimo, da si je minuli komunistični režim napisal zgodovino tako, kot je bilo času primerno in da ima zaradi tega tov. Dolničar še za časa svojega življenja postavljeno bronasto glavo v predvorju spominske sobe, v kateri sedi '‘nagačen Von Loehri, kot pravijo otroci, ostaja dejstvo, da je ravno župan občine Šoštanj s svojo svetovljansko držo spregledal vso rdečo scenografijo in mizansceno. Ves čas je poudarjal, da se Topolšici, občini Šoštanj in celi Šaleški dolini dogaja krivica, ko se nespornemu podpisu kapitulacije na naših tleh daje s strani države premajhna teža! Koneckoncev je čisto vseeno, ali je nemškega generala ujel Petar Brajevič, Ivan Dolničar ali kakšen neznan junak, ostaja dejstvo, da se je kapitulacija parafirala v Topolšici! Čeprav za to nimamo prav nobenih zaslug, smo lahko na to ponosni! Toda ne, nekateri iz tega kujejo klavern politični dobiček in vpijejo: poglejte, saj se vse dogaja samo v Topolšici...
Zato poskušajmo z uckaj dokazi ovreči tezo, da je bila občina v prvi polovici leta aktiv na samo v Topolšici.
Občina Šoštanj se postavlja na noge od 20. 12. 1994. Za ves ta čas lahko rečemo, da je edino Svet občine delal kolikor toliko normalno. Imel je šest sej, na katerih se je premlelo vrsto stvari in sprejelo kar nekaj konkretnih odločitev, ki imajo in bodo še imele pozitivne posledice.
Ze na drugi seji je bil sprejet izredno radikalen statutarni sklep, s katerim je Svet skušal zaščititi vso lastnino, ki jo bo občina slejkoprej dobila kot dediščino prejšnje velike velenjske občine. Da smo zadeli bistvo, potrjuje dejstvo, da je ta sklep tako razjezil župana sosednje občine, g. Meha, da ga je poslal na ustavno sodišče in zraven pripisal, da občina Šoštanj ogroža pravno-premoženjske interese Mestne občine Velenje! Konkretno pa smo cikali predvsem na stanovanjski fond bivše občine Velenje v Šoštanju, ki nam že v tem času povzroča obilo težav in ki ga gospa B. Č. nikakor noče izpustiti iz rok! Ze ve zakaj! Sicer se je pa nekemu vodilnemu funkcionarju prejšnje velike občine Velenje ob neki priložnosti zareklo, da bodo tudi “cigani s Turna stvar delitvene bilance med občinami...”
Druga takšna odločitev, kateri je danes še težko pripisati pozitivno konotacijo. je sprememba člena odloka, ki predpisuje postopke za imenovanje ravnateljev v šolah in vrtcih v naši občini. Seveda se je dvignilo mnogo zakotnega prahu, brneli so telefoni, očitala se je nezakonitost, a cilj je bil dosežen! Svet, na zadnjih volitvah izvoljen organ, je dosegel svoj namen in ta je: občina mora imeti vpliv na kadrovsko politiko v tistih organizacijah, ki se financirajo iz občinskega proračuna! Ob tem so padali očitki o “lokalnih” čistkah, vendar ne gre za to.
Ce ti dve odločitvi Sveta občine Šoštanj navadnim smrtnikom še ne kažeta otipljivih rezultatov, povejmo, da se je Svet ubadal tudi s t.i. konkretnimi zadevami! Tako je npr. Svet občine Šoštanj, kljub ostremu nasprotovanju člana sveta iz vrst LDS. brezplačno oddal RD Paka toliko občinske zemlje, da bo ta družina končno lahko legalizirala ribiško kočo ob šoštanjskem jezeru. Na žalost pa bi predsednik ribiške družine lahko povedal, da živimo v pravno tako zmedeni državi, da prepisa v zemljiški knjigi pred delitveno bilanco skoraj zagotovo ne bo mogoče izvesti drugače, kot da o tej zadevi sklepa tudi Svet občine Šmartno ob Paki...
In nenazadnje: Svet občine Šoštanj je v treh potezah, (ki so se res vlekle štiri mesece), omogočil selitev glasbene šole Šoštanj v nove prostore. Dovolj je bilo, da sta g. Škruba in mag. Marin predstavila županu in Svetu občine svoj del zgodbe o glasbeni šob. Pa čeprav bi nekateri, tudi iz vrst godbenikov, najraje še naprej “fretali” samo zato, da bi šoštanjskemu občestvu dokazab, da je nova oblast nesposobna in kljub špekulacijam, da je KS Šoštanj gradila prizidek glasbeni šob v resnici zase, torej za sedež občine Šoštanj v primeru, da bi na volitvah zmagali, je svet zagotovil minimalna sredstva, da bo z novim šolskim letom glasbeni pouk vendarle v celoti stekel v novih prostorih. A kljub izrecni zahtevi po “minimalnih sredstvih” tega denarja ni bilo tako malo. Za bogatine sicer to najbrž ni vehko, a trije mifijoni tolarjev so spoštovanja vreden denar. Ce ti manjka en tolar, ne moreš kupiti klobuka! Pri tem projektu pa so evidentno manjkah že pred pričetkom dela vsaj trije mihjoni!
Občino gradimo od temelja in dokler ne pridemo “iz zemlje”, bo najtežje delo, pa »c ne bo skoraj nič videlo. Pa je zato treba vzeti pikre pripombe starih šoštanjskih gospodov, ki se dobijo v soboto zjutraj pred “merksom" na kavi in se sprašujejo, kdo pravzaprav “vlada” v Šoštanju: “Natek, Menih ab še vedno oni v Velenju”, zgolj za dobronamerne! Gospodje že vedo, kaj govorijo in vedo, da smo na pragu novega razcveta in je razumljivo, da so malo živčni, ker stvari ne gredo luko hitro, kot so pričakovali. Vedo pa tudi, da vsaka stvar rabi svoj čas. Mi ga imamo do konca leta 1998!
Peter Rezman
TRESENJA TAL V ŠOŠTANJU
Opazovanje seizmičnih dogodkov - poročilo Premogovnika Velenje
Uvod
dkopavanje v Premogovniku Velenje vseskozi spremljajo seizmični dogodki, to je tresenje tal, ki ga zaznavamo tako pri nas v jami kot tudi na površini.
Na površini občutijo te dogodke predvsem prebivalci Pesja in Šoštanja kot šibkejše potrese, zaradi katerih se na starejših in slabše grajenih objektih pojavljajo poškodbe. Pogosto smo zaradi tega v Premogovniku deležni upravičenih pa tudi neupravičenih obtožb, da smo krivi za tresenje tal. Zaradi tega smo se odločili za seizmične meritve, s katerimi kvantitativno ovrednotimo vse seizmične pojave in ugotovimo njihovo povezavo z rudarjenjem. Kvantitativno vrednotenje teh pojavov je nedvoumno nujno potrebno iz več razlogov:
-	s tem izločimo subjektivne ocene o jakosti seizmičnih dogodkov, katere nam posredujejo prebivalci;
-	glede na izmerjene jakosti seizmičnih dogodkov, bo možno za vsak
dogodek preveriti, ali je bila magne-tuda v še dopustnih mejah ali jih je presegla. Obstajajo standardi, ki lete natančno določajo.
Dosedanje aktivnosti in ugotovitve
Seizmične meritve izvajamo s krajšimi presledki že od septembra 1994. V tem času je bila merilna oprema postavljena na naslednjih lokacijah:
Uriskova 35, Pesje, pri Matjažu Meži;
Upravna stavba obrata Klasirnica v Pesju;
Uriskova 5, Pesje, pri Dragici Smre-čnik;
Prostori kinološkega društva, Pesje; Cankarjeva 20, Šoštanj, pri Francu Kočarju;
Koroška 18, Šoštanj, pri Vojku Re-ženu;
OŠ Biba Roeck v Šoštanju (od 19. 3. 1995).
Oprema ni povsem profesionalna, vendar ustreza zahtevam in je precej cenejša. Sestavljajo jo: senzor in analogno digitalni pretvornik v po-
PRIREDITVE
Obvestilo
V zadnjem času je prišlo na Upravni enoti Velenje do negodovanja strank v postopkih za priglasitev oziroma izdajo dovoljenj v zvezi z javnimi shodi in javnimi prireditvami, zlasti še tistimi, na katerih organizatorji javnih prireditev nudijo gostinske usluge. Zaradi boljše seznanjenosti in lažjega dela strank na eni strani in na drugi organov, ki sodelujejo pri izdaji razbčnih dokumentov za javne prireditve, daje Upravna enota Velenje naslednje pojasnilo.
Po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list SRS št. 20/73) mora organizator javnega shoda oziroma javne prireditve priglasiti oziroma dati vlogo za izdajo dovoljenja na pristojno upravno enoto:
1.	za javni shod najpozneje tri dni pred javnim shodom,
2.	za javno prireditev najkasneje pet dni pred javno prireditvijo.
Po zakonu o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 5/82) mora organizator dati vlogo za izdajo dovoljenja za javni shod oziroma
ave.
vezavi s PC. Kot senzor smo uporabili vertikalni seizmometer z lastno frekvenco 1 Hz, ki omogoča hitrost vzorčenja 125 in 250 Hz. Za merjenje časa je uporabljena interna računalniška ura.
Na dan zabeležimo povprečno 20 do 30 seizmičnih dogodkov, od tega mesečno približno 5 močnejših. Zabeležili smo vse stebrne udare, ki so se zgodili v jamah Pesje in Preloge pa tudi vse šibkejše potrese v tem času. Poskušali smo ugotoviti, kako se čuti razstreljevanje v jami na površini in prišli smo do ugotovitve, da je seizmični vpliv razstreljevanja pod ravnijo šuma, ki ga povzročajo na primer vlak ali vozila na cesti. Primerjava seizmogramov zabeleženih šibkejših potresov in zabeleženih stebrnih udarov v jami Pesje in jami Preloge pokaže, da je jakost zelo močnega stebrnega udara v jami na površini v povprečju trikrat manjša od potresa, ki se čuti kot rahlo tresenje tal. Opazili smo tudi, da imamo za približno polovico dogodkov pojasnjen izvor: bodisi je to zabeležen stebrni udar bodisi zabeležen potres
javno prireditev na cesti najpozneje 30 dni pred javnim shodom oziroma javno prireditvijo.
V Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je javni shod opredeljen kot zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom, izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih politične nar-
Za javne prireditve se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, organizirane tako, da je dostop k prireditvi dovoljen vakomur.
Na javnem shodu oziroma javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: javni prireditvi), kot so veselice in druga zbiranja občanov, kjer se opravlja gostinska dejavnost, upravna enota opozarja organizatorje na nekatere spremembe, ki so nastale zaradi nove zakonodaje na področju gospodarskih družb in gostinstva (Zakon o gospodarskih družbah, Ur.
Republiške uprave za geofiziko. Vzrok druge polovice dogodkov pa je verjetno rušenje krovnine nad odkopi. To potrjuje tudi frekvenčna razdelitev dogodkov vzdolž dni v tednu, ki kaže po več deset zabeleženih dogodkov ob delavnikih in enega ali dva v soboto in nedeljo.
Smernice za nadalnje delo in načrtovane aktivnosti
Da bi lahko točno ugotovili lokacijo vira seizmičnega dogodka, nameravamo postaviti mrežo štirih seizmografov, ki bodo simultano beležili dogodke. Tako bo možno za vsak seizmični dogodek določiti vrsto dogodka (potres, stebrni udar ali drugo), lokacijo tega dogodka (udar na odkopu, rušenje krovnine nad odkopom) in obliko vira (linijski ali ploskovni vir). Tako bomo lahko tudi ugotovili, kateri odkop predstavlja največji vir seizmičnih dogodkov in jakost dogodkov, ki jih posamezni odkop povzroča.
Janez Mayer, dipl.ing. rud.
list RS št. 30/93, Zakon o gostinstvu, Ur. list RS št. 1/95, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Ur. list št. 15/95). Na javnih prireditvah lahko gostinsko dejavnost opravljajo samo fizične ali pravne osebe, ki so za to registrirane in imajo dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti- v nadaljnjem besedilu gostinci. Samostojni podjetniki morajo imeti priglasitveni list, pravne osebe pa odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Nobeni drugi fizični ali pravni osebi ni dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti na javni prireditvi. Organizatorji javnih prireditev so pogosto društva, krajevne skupnosti, posamezniki in druge fizične ali pravne osebe, ki niso registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in nimajo za to dejavnost ustreznega dovoljenja. V primeru, da bodo na javni prireditvi, ki jo organizirajo, nudili gostinske usluge, morajo za te usluge skleniti pogodbo z gostincem ali kakršenkoli drugi pisni dokument, iz katerega je razvidno, da bo opravljal gostinsko dejavnost na javni prireditvi gostinec. To pogodbo ali drug ustrezen dokument priložijo organizatorji javnih prireditev k priglasitvi oziroma k vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev.
V večini primerov bodo opravljah gostinci na javnih prireditvah
gostinsko dejavnost izven svojih poslovnih prostorov in preko dovoljenega obratovalnega časa. Zato si morajo gostinci pridobiti naslednja soglasja in dovoljenja:
L soglasje zdravstvene inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozna-je 8 dni pred prireditvijo na Ministrstvo za zdravstvo RS, Zdravstvena inšpekcija Dravograd -izpostava Velenje),
2.	soglasje lokalne skupnosti za podaljšanje obratovalnega časa (vlogo je potrebno vložiti na pristojno lokalno skupnost- mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki),
3.	odločba za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (vlogo je potrebno vložiti na Upravno enoto Velenje).
Za dodatne informacije lahko pokličete Upravno enoto Velenje na tel. št. 856-151 gospo Metko Oštir in gospoda Ivana Petroviča.
Milena Pečovnik, dipl. prav.
Načelnica Upravne enote Velenje
PRIPIS
Ker se zaradi novosti že pojavljajo nejasnosti, se lahko za pomoč in posredovanje pri pridobitvi dovoljenj obrnete tudi na OBČINO ŠOŠTANJ (tel. 881-267).
\/ N/
GORICE NAD ŠOŠTANJEM SKRIVAJO GROROVE PO VOJNI POBITIH
asilna izguba življenja, še zlasti po končani 2. svetovni vojni, je globoko prizadela človekovo dostojanjstvo in kar petdeset let so starejši Šoštanjčani nosili v sebi te povojne grozote, še posebej tisti, ki so te ljudi poznali, ki so bili njihovi sosedje, celo sorodniki.
Na severnem predelu Šoštanja, tam okoli opuščenega vodnega rezervoarja, na hribu imenova-
v
nem Gorice, ležijo pobiti Šoštanjčani, ki so jih vojni zmagovalci želeli čisto preprosto izbrisati iz našega spomina.
Vemo, da se sprava s pogrebno slovesnostjo pobitih v Kočevskem Rogu ne končuje, temveč šele začenja. Sprave ni brez popolne resnice, do te resnice pa je še dolga pot. Pri odkrivanju bomo prišli do najrazličnejših grozot, ki so bile storjene ljudem že po končani vojni in verjetno ni
občine v Sloveniji, kjer ne bi imeli takšnih grobov.
Vprašanje je, kako dolgo bodo še lahko v miru pokopani na Goricah, saj je v bližini grobov rudniška jamska vrtina, in če bi le-to locirali samo tri metre bolj severno, bi bila to vrtina v grobišče 23. maja 1945 postreljenih Šoštanjčanov.
Sprava je eno najtežjih in zahtevnejših moralnih dejanj. Zahteva velik osebni napor in zavestno odločitev, veliko politične zrelosti, veliko mero strpnosti in medsebojnega spoštovanja.
Na začetku mojega zbiranja podatkov so bili ljudje do mene zelo nezaupljivi, bilo jih je strah. Bolj ko se nam je bližala slovenska pomlad, lažje sem prihajal do podatkov, jih preverjal.
Ustreljeni so bili 23. maja 1945 med 23. in 24. uro na Goricah nad
Šoštanjem. Pred tem so jih istega dne med 10. in 11. uro dopoldne s tovornim avtom odpeljali od doma. Rekli so, da jih peljejo na zaslišanje, in da se bodo kasneje že vrnili, če niso nič krivi. In potem gorje. Najprej so si morali skopati jame. Pred ustrelitvijo so bili zaprti v Grilovem hlevu, katerega danes ni več. Tod še živeči pa vedo povedati, kako so prosili, naj jih pustijo živeti, saj niso med vojno nikomur storili nič hudega. Skupaj je bilo ustreljenih 27 Šoštanjčanov.
Da bi izvedel še več, sem se oglasil tudi pri Cveti Z., ki je bila takrat zaposlena na občini v Šoštanju, ki
v
pa se tega, da so bili v Šoštanju ustreljeni ti ljudje, ne spominja.
v
Ve pa, da so bili nekateri Šoštanjčani takoj po osvoboditvi zaprti ter kasneje verjetno odpeljani v Celje ali drugam.
Lojze Ojsteršek (Z željo avtorja povzeto po NC, 12. julij 1990)
USTRELJENI OBCASII(-KE) ŠOŠTANJA PO VOJNI 1945
Ivan Erhart.................................................zasebni sedlar in tapetnik
Rudolf Ferder...............................................zasebni mesar
Ivan Florjančič.............................................zasebni trgovec
Fani Grudnik................................................gospodinja
Karel Hofer.................................................delavec
Ivan Jelen..................................................strojevodja
Friderik Kajba..............................................zasebni urar
Alojz Koje..................................................zasebni vrtnar
Anton Kosi..................................................zasebni trgovec
Marko Novak.................................................uslužbenec
Roza Orel...................................................zasebna gostinka
Edmund Petan................................................voznik
Jozefina Petan..............................................gospodinja
Neli Peunik.................................................uslužbenka
Ivan Pirmanšek..............................................zasebni trgovec
Kristina Pirmanšek..........................................zasebna fotografinja
Ivan Pleteršek..............................................trgovec
Gvido Premelč...............................................zasebni trgovec
Franc Roglovitz.............................................uslužbenec
Jože Skornšek...............................................trafikant, invalid
Rudolf Tičer................................................zasebni krojač
Ferdinand Vasle.............................................delavec
Franc Virbnik...............................................zasebni krojač
Franc Zelič.................................................zasebni klepar in vodovodni inštalater
Marija Zelič................................................gospodinja
Štefka Zelič................................................zasebna učiteljica klavirja
Spisek je sestavil Detlef Tičer.
Z GORIC
Tihi dom z Goric preti svojo sodbo nekončano, kakor črn ptič lebdi nad slednjo dušo neoprano.
Veter strele še raznaša, krike padlih duš zgroženih, čuk pa v mraku oponaša grozne prošnje postreljenih.
Niti kamna, križa ni, kot, da zemlja nič ne krije kakor, da le dež, ki lije
bil sodnik bi ovaduhom, vse pa s tankočutnim sluhom zgodovina razjasni.
Peter Rado ja
FOTO: PETER MARINŠEK
Ob koncu
sezone
s
v
s\ ill
4
4
estro sezono 1994/95 je Šaleški oktet zaključil z več nastopi. V maju smo peli na otvoritvi nove spominski' sobe ob 50- letnici podpisa kapitulacije v Topolšici. Ob koncu
meseca smo na predvečer 4. kongresa SDSS v hotelu Vesna s pesmijo pozdravili goste kongresa in predsednika Janeza Janšo, V juniju smo sodelovali na otvoritvi prostorov Krekove banke v Kajuhovem domu. Tudi letos smo se udeležili proslav ob 3. juliju, prazniku
rudarjev. Letos praznuje Premogovnik Velenje 120 let izkopavanja premoga, zato je bila prireditev z naslovom “Okteti rudarjem” še toliko bolj slavnostna. Po posameznih nastopih smo zapeli še združeni okteti.
V Šaleškem oktetu pojejo (od leve
proti desni): Simon Gorišek in Boštjan Oštir prvi tenor, Maks Cigale in Janez Oštir drugi tenor, Alojz Kajba, Marko Meža in Miro Perovec bariton, Rudi Pirečnik in Janko Movh bas.
MiP
SOSTANJSKE MAZORETKE
erjetno je že marsikdo opazil, da se je v prvih mesecih lanskega leta v Šoštanju osnovala mažoretna skupina. Glavni pobudnik te dejavnosti je bil gospod Viktor Zivkovič, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, pod katerega tudi spadamo. Ker je mažoretna dejavnost zelo privlačna, se je vanjo včlanilo veliko deklet. Število pa se je kmalu zmanjšalo
za več kot polovico. Na to je vplivalo predvsem trdo delo in nepotrpe-žljivost deklet, saj na začetku nismo znale čisto nič. Mnoge so mislile, da bomo postale mažoretke kar čez noč. Mažoretke, ki še vedno vztrajamo, vadimo pod vodstvom Ksenije Urbanc, ki je naša članica, hkrati pa nas neprestano nadzoruje in uri. Glavno koreografsko besedo pa ima gospa
Ivica Knaus, ki zahteva veliko discipline in trdo delo. Gospa Ivica prihaja k nam iz Ljubljane enkrat tedensko; ko pa se bliža pomemben nastop, si vzame za nas še kakšno uro več.
V letu in pol smo naredile kar veliko. Imele smo že veliko nastopov. Pred kratkim smo s Pihalnim orkestrom gostovale tudi v Avstriji, kjer smo bile deležne velike gostoljubnosti.
Naši zastavljeni cilji za prihodnost niso skromni, zavedamo pa se, da bo potrebno še veliko vaje in trdega dela, da bomo uspešne mažoretke. Vse vas pa vabimo na naše prihodnje nastope, kjer boste lahko sami presodili in ocenili, kaj znamo.
Mažoretna skupina Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj
vale™ heindl
Skoraj ne poznam prireditve narodnozabavnega značaja v Sloveniji, kjer ne bi s svojimi znanimi petelinčki pestril programa naš rojak - rojen Šoštanjčan, kot rad tudi sam poudari - Valentin Heindl.
Pot do njega je bila v pričakovanju polne mere humorja, zbadljivk, predvsem na račun njegovih petelinčkov. Kot sam pravi, ne kljuvajo in niso ženskam nevarni, saj so rezani.
■‘Gospod Heind, vaši petelinčki so znani po celi Sloveniji kot zaščitni znak dežele, katere prebivalci radi pojejo. Predvsem pa se radi poslavljajo pred množicami, da ne rečem kokoškami. Vendar segajo vaši začetki daleč nazaj, hi vami je precej trdega dela, s katerim ste se uveljavili na slovenski narodnozabavni estradi. Kdaj se je vse skupaj sploh pričelo?"
Valentin Heindl
Leta 1984 je bila v Mariboru “Lojterca domačih”. Ker me tovrstne prireditve zelo privlačijo, sem se odločil, da se tega festivala ne bom udeležil zgolj kot obiskovalec, ampak bom poskusil za to prireditev narediti spominček. Nekaj podobnega sem že videl po avstrijskih izložbah, pa sem se hitro lotil dela in po nekaj desetih “peteiinih invalidih” jc nastal izdelek, ki bi že bil vreden naziva “izvirni spomin”. Takšen razvoj oblikovanja je trajal nekako eno leto. Nato sem zasledil razpis Nedeljea za Osino podoknico. Tu sem videl svoje mesto s petelinčkom na lestvi. Ko sem se prvič pojavil z izdelkom na “Podoknici” sem bil še nekoliko skeptičen glede kvalitete. Ko pa sem opazil, da se moj petelinček na okrašeni lestvi neprimerno bolj šopiri od podokničarja Franca Pistotnika, ki se mu pred vsako “kokoško" tresejo noge, sem se s hrabrostjo priporočil ekipi Nedeljea, da me vzamejo za svojega, kar se je tudi zgodilo. Poklicali so me v Ljubljano, kjer sem svoje izdelke predstavil in jih na Gospodarski zbornici tudi potrdil kot zaščitni spominček v Sloveniji. Sedaj imam za sabo že čez 50 prireditev. Našel sem tudi svoje mesto v knjigi z naslovom “Pa po lojterei gor” ki jo je izdal Nedeljski. Bil sem gost prenekaterc oddaje na TV, med njimi Galičeve Po domače, kjer sem delal petelinčke v živo. “Petelinil” pa sem se tudi v oddajah Veselo v Kamnik, Video meh, na Marjanci, v Slakovi oddaji “Pridi gledat, boš videl, kaj dela Dolenje”, na srečanju gasilskih zborov ter na Orfejekovi paradi večglasnega petja s spreml javo frajtonaree na Ptuju in še in še.
Sedaj je moj petelinček že tako priznan, da delani samo še po naročilu, pa še to mi komaj uspe-
va.
'‘Kaj pa veseli dogodki, ki jih je ob vašem delu verjetno obilo?”
Valentin Heindl
Ja. Predvsem se rad spominjam, da sem bil takorekoč glavni krivec za podoknico v Šoštanju, ki je bila zame ena najlepših. Na to podoknico sem vabil Pistotnika skoraj dve leti. Prepričeval sem ga, da v mojem rojstnem kraju, kjer sem živel prvih 18 let, sedaj pa sem se vanj spet vrnil, rasejo resnično “lepi cvetovi”. Pri nas je ta cvet sinonim triglavskih jezer, to je Zinka Kostajnšek. Moram pripomniti, da sem nekaj časa živel v Velenju, vendar me Velenjčani nikoli niso vzeli za svojega, saj sem jo tudi po nakupih pobrisal kar v Šoštanj. Tu se sedaj spet počutim kot pravi meščan in sem pripravljen za kraj, ki me spoštuje, narediti vsako delo.
Veseli dogodki? Eden takih je tudi ta. da podokničar venomer ponavlja, da “ko pogleda mene, ugotavlja, da si je Slovenec besedo lakota izmislil”. Hudomušno pa mi tudi včasih doda, da delam peteline za humanitarne namene, se pravi, da napolnim družinski proračun. Da temu ni tako, dokažem vedno, ko vse dobrote pogrnjenih miz na podoknicah varno shranim v svoj “bobenček” za lastne potrebe.
“Sliko vašega petelina - gasilca smo objavili v 2, številki našega Usta, Kakšen pa hi bil opis vašega izdelka bralcem, ki ga še niso videli?”
Valentin Heindl
Osnova je iz lipe in naravnih materialov, se pravi iz simbola slovenstva.
En izdelek delam okoli 15 minut in manj. Največji petelinček, velik 1,3 m, se nahaja v Gasilskem muzeju Valenci v Velenju. Naredil
pa sem jih že nekaj tisoč.
“Kaj pa načrti za prihodnost?”
Valentin Heindl
Poln energije, nameravam sodelovati še naprej povsod, kamor me bodo povabili. Želim urediti razstavo svojih petelinčkov, kokošk, vpreg in vseh različic mojega dela v Šoštanju. Odzval se bom na vsa povabila narodnozabavnih ansamblov, kateri so mi podarili že preko sto kaset s posvetili.
“Torej ste znana osebnost na področju narodne glasbe v Sloveniji. Gospod Heindl, čisto na koncu še eno vprašanje: Ali ste naročnik Listo občine Šoštanj?”
Valentin Heindl
Prebral, naročal in položnico takoj plačal.
Podnapis k fotografiji:
Valentin Heindl je poklonil spominek na 4. kongresu SDSS v Topolšici tudi Janezu J auši
Veselo sta kikirikala Valentin Heindl in Peter Radoju.
TURIZEM - 1VEPOŽETA
Drugo srečanje objezerskih krajev Slovenije v Velenju, 8. 7. 1995 Okrogla miza o razvoju turizma in povezovanju objezerskih krajev
?
uristično društvo Velenje je pripravilo letošnje srečanje objezerskih krajev Slovenije, na katerem se je zbrala vsa smetana s tega področja. Na srečanju je sodelovalo enajst slovenskih krajev. Okrogla miza se je pričela s podelitvijo petelinov-turistov, sledila pa je strokovna razprava, G. Srečko Meh je poudaril, da je osnova za razvoj turizma v Šaleški dolini realizacija ekološkega sanacijskega programa, ki zajema očiščenje zraka, vod in zemljišč. To naj hi bila povrnitev dolga v naravi. TRC naj bi v bodočnosti sprejel do 10.000 gostov in postal s tem pomemben dobičkonosni dejavnik v občini. Vsekakor pa mora razvoj centra temeljiti na priporočilih strokovnjakov za namembnost izkoriščanja vod in proučenih možnostih za pridobitev kapitala, ki se lahko na tem prostoru zbere.
Peter Vesenjak, sekretar za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavosti, je razgrnil nekaj statističnih ugotovitev, med njimi dejstvo, da je turizem najhitreje rastoča dobičkonosna panoga v svetu. Naša majhnost in raznolikost ter naravne danosti so glavne privlačnosti za pridobitev kapitala. Po nedavno izvedeni javnomnenjski anketi pa je ravno obvodni turizem najzanimivejša panoga za obiskovalce. Zaradi ekonomske učinkovitosti se v zadnjem času pojavljajo nove pobude za vzpodbujanje obvodnega turizma, prav tukaj pa uravnovešenost privat-
nega in javnega interesa omogoča izvedbo dobro zastavljene vizije na tem področju.
Iz Ministrstva za okolje in prostor RS je mag. Mitja Rricel poudaril, da gospodarjenje z jezeri nikakor ni lahko delo ali stvar posameznikov, še posebej ne na ekološki ravni. Jezero je kot živo bitje, ki se rodi, živi in lahko tudi umre, je dejal. Na to bistveno vphvajo neurejena komunalna infrastruktura in sanacije v prostoru, ki ne potekajo v smislu ohranjanja narave, vehk potencialni sovražnik jezer pa je tudi kmetijstvo z uporabo kemičnih sestavin, ki jih deževnica nazadnje odplakne tudi v pritoke jezer. Žetev dohodka je torej odvisna tudi od ekološke zasnove jezer. Na koncu je mag. Bricel izrazil veselje ob spoznanju, da so strukture lokalne skupnosti in države s sanacijskim programom uspešno skočile z mrtve točke. V Pako in Velenj-sko jezero se že vrača življenje. Tako bodo v bodočnosti dani ustrezni pogoji za razvoj turizma ob in na samem Ve-lenjskem jezeru.
Franc Potočnik iz Zavoda za prostorsko planiranje je dejal, da ima Slovenija prednost, ker zaradi svoje nerazvitosti na področju turizma še ne pozna negativnih posledic turizma. Imamo torej vse možnosti, da se jim izognemo z ureditvijo v skladu z danes znanimi svetovnimi normami ter na ta način preprečimo probleme, ki so jih drugod že spoznali in jih morajo sedaj reševati. Dejal je še, da je njihova naloga ohranjanje prostih predelov za
razvoj turizma v smislu kasnejših usklajevanj različnih interesov glede namena izrabe prostora.
Prof. Vrhovšek je navrgel nekatera dejstva z biološkega vidika. Med drugim to, da je pri nas več kot 23.000 vrst živih bitij in se tako uvrščamo med vodilne svetovne rezervate. Poudaril je, da je vsako jezero ekosistem zase in jih je zato treba ločeno obravnavati. Naša jezera so poleg tega znana kot počivahšča ptic selivk. Vse to je treba imeti pred očmi, ko snujemo turistični razvoj. Zato bi tudi pri nas, kot je v svetu že v navadi, morali izvesti klasifikacijo jezer z opredelitvijo dejavnosti. Tako bi ohranjevah uravnovešene jezerske ekosisteme.
Emil Strbenk je nato slikovito prikazal problematiko jezer v Šaleški dolini, ki so nastala v porečju Pake. Ta je bila pred štirimi leti že v IV. kakovostnem razredu. Z uspešnim potekom ekološke sanacije, predvsem z izvedbo zaprtega krogotoka za pepelovod iz TEŠ na deponijo pepela, se je stanje v Velenjskem jezeru in Paki izboljšalo, tako da se vanju že vrača življenje. Predstavnik Premogovnika Velenje, dr. Milan Medved, je nakazal smeri nadaljnjega razvoja in ureditveni načrt turističnih objektov na bregovih Velenjskega in Škalskega jezera, kjer se že sedaj pojavljajo ribištvo, konjereja, športni objekti ipd.
Predstavnik TD Most na Soči je dejal, da je njihova lokalna skupnost preko javnega razpisa naročila študijo o namenski uporabi objektov ob jezeru. Ta
investicija se sedaj že izplačuje, kraj pa je ponovno pridobil nekoč že izgubljena delovna mesta.
Pri zasnovi obvodnega turizma imajo turistična društva zelo veliko vlogo. Predstavnik TD Maribor je prisotne seznanil s podatki, da je Lent s svojo preureditvijo oživil turizem do te mere, da se na obrežju Drave zvrsti letno preko 200 prireditev. Nanje privabijo tudi preko 2000 tujih turistov, dobiček
pa po grobih ocenah znaša letno tudi do osemdeset milijonov tolarjev. Teodor Gorogranc iz Šoštanja je razgrnil problematiko organiziranega usposabljanja turističnih vodičev. Tudi to je, po njegovih besedah, pogoj za uspešno predstavitev turistične ponudbe vsakega kraja.
Ob zaključku okrogle mize so izbrali še organizatorja naslednjega srečanja. To bo mesto Ptuj, saj bo TD Ptuj pri-
hodnje leto slavilo 110. obletnico obstoja.
Po končani okrogli mizi je udeležence v preddverju pričakala godba Zarja iz Šoštanja s prikupnimi mažoretkami, turistična društva pa so na stojnicah na Cankarjevi prikazala ponudbo in značilnosti svojih objezerskih krajev.
KORENINE ODBOJKE
3.	številki Lista me je med zanimivimi prispevki, lahko rečem z rahlo nostalgijo, pritegnil prispevek prof. Darka Meniha. Z njegovo vsebino se je začel v meni odmotavati film nepozabnega časa, ki sem ga prebil v Šoštanju, in se strnil v celoto, v stvarnost, ki je ne bom nikoli pozabil.
Strinjam se z navajanjem težav, podobne smo imeli tudi mi, odbojkaši in navdušeni navijači, ob naših igrah. Vendar pa pisec ni mogel vedeti in imeti dovolj približnih informacij o športnih dejavnostih mojega časa. Dobronamerno dopolnjujem praznino, ki je z drugo svetovno morijo pretrgala našo mladost in marsikoga odtrgala od naših športnih prizadevanj.
Takratna sokolska društva so združevala mladino predvsem s telovadnimi nastopi v šolah in gostovanjih širom Dravske bano-vine. Doraščajoči in starejši člani so
uvajali športne panoge lahke atletike, kot so krogla, disk, kopje, tek na kratke in dolge j>roge, začelo seje igrati odbojko, Šoštanj in Velenje pa sta ljubosumno tekmovala tudi v nogometu.
Odbojka se je kot zelo priljubljen šport začela uveljavljati po letu 1932. V Topolšici jo je kot rekreacijsko dejavnost med delavci bolnišnice uvedel dr. Vladimir Vajngrl, član šoštanjske odbojkarske ekipe, ki je bil na stažu leta 1950. Pri tem sta sodelovala tudi dr. Stojan Frank in njegova žena.
V Šoštanju je bil za razvoj odbojke zaslužen in delovno zagnan predvsem Bogomir Lužnik z vzdevkom Fridolin, ki je kot vojni ujetnik nemškega okupatorja leta 1942 umrl za tifusom. Na njegovo iniciativo smo pri sokolskem domu v Šoštanju splanirali teren in ga ogradili. Leš je navozila TUŠ, les za ograjo je bil z žage Hauke. Do
mreže smo menda prišli s pomočjo bogatih trgovcev Senica - Šumer, za drese so poskrbele naše mame. Za žogo smo zbrali po 50 para in če se je usnje strgalo med igro, nam je kar čez cesto priskočil na pomoč tapetnik Hans Erhart. Stalnih igralcev med počitnicami je bilo mnogo. Najboljša ekipa se je vozila s kolesi na gostovanja v Velenje, Braslovče, Slovenj Gradec, vrhunec tekmovanj pa je bil sokolski zlet v Mozirju. Tja je prispelo več deset ekip, ki so med seboj tekmovale pod vodstvom še nedavno odlikovane voditeljice telesne vzgoje in takratne načelnice sokolskega društva Pavle Troger iz Mozirja, še danes kar krepke v osmem desetletju. Nadvse borbeno pa je bilo leta 1938 na banovinskem tekmovanju v Celju. Kapetan ekipe je bil Majcen, navajam pa še ostale člane ekip, katere so igrale medsebojno, v gosteh ali kot rezerva: Maks Dvornik, Savo Žnideršič, Janko Vrabič, Dušan Mravljak, Božo Mravljak, Vlado
Vajngrl, Valter Muhovec, Zlatko Naglič, Rudi Lorbek, Karel Destovnik, Janez Platzer, Valter Galof, Pepi Kompan, Biba Roeck, Bogomir Lužnik, Herbi Končan, Stojan Zalar, Lidi Lane, Vladko Skubin, Joco Slomšek, Ivo Rahten, Jože Podpečan, Žohar, Slavko Vrečko.
Po vojni 1945 je Herbi Končan organiziral prijateljsko tekmo še živečih igralcev šoštanjske odbojke na prostoru ob železniški progi in takratni Cvetlični ulici. To je bila moja zadnja odbojkarska igra, odšel sem na študij v Zagreb.
Tako, filmski trak se je odvrtel. Vsem odbojkarjem se opravičujem, če sem jih s čimerkoli nehote prizadel s to preveč, (morda pa celo premalo), podrobno razlago odbojkarskih korenin Šaleške doline.
Ivo Naglič, dr. vet. med.
POT JE KOMPANA, ZAČENJA SE NOVA
Razmišljam, se sprašujem, je sploh mogoče, da se mi izteka čas, prebit v osnovni šoli. Ne! Ne morem verjeti, saj se mi zdi, da ni dolgo tega, ko me je mama za roko pripeljala pred šolo s težko torbo na ramenih.
Se dobro se spominjam prvih šolskih dni, kako lepo nas je sprejela in v šolski svet popeljala tovarišica Anica Ožir. Najbolj pa so mi ostali v spominu prvi dnevi na šolskih hodnikih. Saj si nisem upal iz razreda, tako sem se bal starejših, predvsem osmošolcev, ki so včasih kot veter drveli po hodnikih. S težavo sem se prebil do stranišča, kjer dostikrat nisem mogel v miru opraviti fiziološke potrebe. Pa kljub temu, lepi so bili prvi šolski dnevi, kot vsi ostali
vse do osmega razreda. Seveda so bili dostikrat tudi težki in moreči.
Sedaj sem na pragu moje prve prelomnice, kjer se ho svet, vsaj tako mislim, popolnoma spremenil. V sebi čutim veselje, da sem uspešno premagal vse ovire skozi osemletko. Na drugi strani pa se je vame prikradel strah pred novim okoljem na srednji šoli v Celju. Predvsem pa, kdo bodo moji novi sošolci in prijatelji.
Prvi zrelostni izpit sem opravil, a zastavil sem si še dolgo in naporno pot. Upam, da jo bom tudi uspešno prehodil. Prepričan sem, da sem s svojim trudom in trudom učiteljev zgradil trdne temelje za šolo življenja.
Tomaž Žula, 8.a
SREČANJE UČENČEV l GOSPODOM ŽUPANOM
Bil je lep sončen dan. Sonce je zelo pripekalo in rahel vetrič je upogibal drevesa ter vsaj malo omilil neznosno^ vročino. Ta dan smo se srečali v Vib Široko osmošolci obeh šol v Šoštanju, ki smo bili vsa leta odlični. Ne učimo se za šolo, marveč za življenje. To je zelo pomembno, saj vsakdo misli, da se učimo zgolj za ocene, ki pa ničesar ne pomenijo. Pomembnejše je znanje. To, kar vemo mi, je kapljica, česar ne vemo, je morje. Pred nami je še nova, težja in daljša preizkušnja.
Na to prijetno srečanje nas je povabil župan dr. Bogdan Menih. Udeležilo se ga je enajst učencev, dva sta bila
zadržana. Med povabljenimi so bili tudi vsi razredniki in ravnatelja obeh šol. Pogovarjali smo se o nadaljnem šolanju in raznih drugih temah. Med prijetnim kramljanjem smo se gostili z obloženimi kruhki. Zupan nam je poklonil knjigo dr. Boruta Koruna Kača in jaguar. Naposled nas je presenetil sam avtor. Na kratko nam je orisal potovanje, ki ga je popisal v tej knjigi. Izvedeli smo veliko novega. Dr. Korun se nam je tudi podpisal v knjigo, ki nam je dragoceno darilo. Učenci se zahvaljujemo gospodu županu za prijetno preživeto popoldne.
Matej Rožic
Potovanje je končano, pot se začenja
Pustinja.
Prazen prostor v tvojem srcu je čedalje večji.
Brezno, ki se je šele pred nedavnim odprlo, ti grozi s svojo veličino. Prepad, ki zazija pred teboj,'je treba preskočiti.
Prostor v tvojem srcu, ki so ga zapolnjevali tvoji prijatelji, je treba ponovno zapolniti, kljub temu, da se je tvoja barka ustavila na zadnji postaji, na kateri je treba izstopiti. Prijetne vožnje je konec, povratna karta v tvojih rokah je zmečkana.
Ozri se okoli sebe in se zamisli. Koliko presenečenj ti lahko prinese življenje. Na križišču stojiš mehak kot glina, ki se pregiba v rokah okolja. Toda ne dovoli, da drugi odločajo o tvoji usodi. Svoboden si kot ptica v letu; odloči se za pot, za katero misliš, da je zate najboljša, Pa naj bo to pot posuta z mehkim ižametnimi peskom ali pa pot, ki jo zastavljajo ovire, ovite s trnjem. Odloči se in kreni!
Strah te je in v tvoji notranjosti je tako čudno tesno. Toda ni pomoči; pograbiš kovčke, pogledaš levo, desno in kreneš. Tvoja prava pot se je šele začela. Veliko sprememb te čaka v življenju, veliko presenečenj in razočaranj. Vendar ne obupaj že na začetku poti, veruj vase in v svoj trden značaj in si reci: iZmogel bom.i Boš videl, tvoja pot bo lažja. Pa tudi... saj ne boš sam; našel si boš nove prijatelje, ki ti bodo pomagali- če so pravi prijatelji. Bodi previden, ne imej za prijatelja vsakega, ki ti podari lep nasmeh, rdečo vrtnico ali kaj podobnega. Počakaj in spoznaj njegovo notranjost. Ne zaupaj vsakemu, prevečkrat se boš opekel. Prevečkrat doživeti stres in razočaranje ni dobro za tvojo dušo. Pusti prevelike brazgotine v tvojem značaju in to se za nadaljnje življenje pozna.
Pred tabo bo še veliko odločitev in še velikokrat bo treba na postajah prestopiti. Trden značaj bo k tvoji odločitvi veliko pripomogel. Vendar pa boš tudi starejši in bogatejši za nekaj izkušenj.
Laže boš odšel na pot kot tokrat.
Helena Vreča
KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA
8. a
Od leve proti desni čepijo: Mirjana Sevčnikar, Petra Podkrižnik, Marko Krivec, Boštjan Roglšek, Damjan Roglšek in Elvis lluremovič; stojijo spredaj: Vesna Špegelj, Damjana Juvan. Karmen Klanfer, Tina Vrabič, Da-nela Sarčevie, Franja Tamše, Bojana Lesnik, Tomaž Zida; 2. vrsta: Damjan Uranjek, Vinko Goličnik, Tomaž Skornšek, Goran Kijanovič, Mirko Andrejc, Nusmir Spahič in Marko Cepelnik. Razredničarka: Danica Vitez.
8. b
Cepijo: Andrej Veternik, Srečko Stropnik, Peter Bricman, Jožek Strožič, Jožek Turinek, Ivi Plešnik, Jasmina Jelen; stojijo: Davorin Aram, Alenka Kompan, Barbara Friškovec, Beni Mlakar, Zdenka Brglez, Magda Strožič, Dijana Bečirovič, Jelena Markovič, Barbara Kumer, Nadja Ograjenšek, Gordana Ograjenšek, Nina Ledinek. Razredničarka: Jelka Koren.
8. c
Cepijo: Iris Nahtigal, Sandra Peršak, Branka Pocajt, Natalija Kompan, Matjaž Tajnik, Aleš Škrobar; stojijo spredaj: Lidija Goltnik, Darja Sušeč, Vesna Juvan, Sandra Šabanovič, Melita Mešl; 2. vrsta: Donald Abrič, Martin Medved, Peter Pirečnik, Uroš Duplišak, Stanko Anželak, Helena Vreča; 3. vrsta: Jakob Napotnik, Oki Blatnik, Tomaž Kompan, Maksi Jelenko, Maja Medved. Razrednik: Franc Petek.
(M. RIBE ROCKA
8. a
Sedijo: Janez Ramšak, Tomo Flis, Maja Kotnik, Monika Slapnik, Mateja Praznik, Mateja Potočnik, Helena Dobnik, Ervin Drev; stojijo spredaj: Boštjan Jevšnik, Jani Strigi, Lidija Ciglar, Marko Krumpačnik, Anita Sovič. Matej Rožič, Anita Mašek, Matjaž Kurnik, Boštjan Plešnik; 2. vrsta: Marko Školč, Mitja Hočevar, Kristjan Videmšek. Razreničarka: Mija Žagar.
8. b
Cepijo: Nina Napotnik, Tanja Rotovnik, Marko Dobnik, Gregor Meh, Mitja Kolačko, Tadeja Atelšek, Sonja Mikuljan; stojijo: Matevž Perovec, Maks Kvas, Robert Glušič, Matej Gjerkeš, Tilen Potočnik, Marko Kumer, Denis Švare, Matjaž Kumer, Janez Jevšnik, Matjaž Katič, Urška Volk. Andreja Hosner, Sabina Jurkovnik, Vesna Stropnik, Sonja Navodnik, Maja Cepelnik. Razredničarka: Vida Rehar.
8. c
Sedijo: Sanela Numanovič, Jasna Medved, Iztok Penšek, Marjan Kotnik, Mitja Stropnik, Anita Jezernik, Polonca Kukič; stojijo: Aleš Rezoničnik, Miran Šumečnik, Drago Goršek, Gregor Jelenko, Marko Banovšek, Bojan Gavez, Primož Berložnik, Marko Plaznik, Adrijana Kadič, Mateja Miklavžina, Jožica Rihter, Tea Težak; manjka Andrej Goličnik. Razredničarka: Marica Rožič.
ROKAVIC
TOPLIFIKACIJA METLEČ
ot mnogo investicij v preteklosti, se je tudi toplifikacija Metleč izvajala precej po domače in kljub trkanju po prsih tistih, ki se danes predstavljajo kot najzaslužnejši za vse, kar je bilo dobrega v preteklosti in pozabljajo, da je bilo v veliko projektov vključenih veliko ljudi. Tudi pri toplifikaciji Metleč. Danes gre ljudem težko z jezika, da je eno močnejših finančnih injekcij za ta projekt zagotovil takratni sekretar za javne gospodarske zadeve g. Viktor Robnik, ki je s šolskim primerom ekološke presoje projekta, ki jo je pripravil takratni vodja odseka za varstvo okolja g. Peter Rezman (oba zaposlena takrat na občini Velenje), pridobil nepovratna sredstva iz sekretariata za okolje in prostor občine Velenje.
Kljub trkanju po prsih je pri topli-fikaciji Metleč še nekaj drugih težav, ki se zdijo bežnemu opazovalcu zanemarljive, v resnici pa kažejo vso bedo pravne zaščite naših državljanov, kadar ti iščejo, kot hlapci Jerneji, svojo pravico. Zgodba je poučna in na videz nerešljiva, upajmo pa vsaj to, da se v prihodnje takšni primeri ne bodo več ponovili!
22. marca letos je okrožni državni tožilec poslal pismo z naslednjo vsebino v.d. načelnici upravne enote Velenje. Iz tega kratkega in jedrnatega zapisa je jasna vsa zgodba in nemoč ipristojnihi. tožilec piše:
“Na tukajšnjem Zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje se je zglasil občan F.H. in v imenu stanovalcev treh blokov v Metlečah št. 16, št. 20 in št. 24 opozoril na nepravilnosti pri gradnji in upravljanju treh podpostaj.
Nenavadno je predvsem to, da pri vseh treh podpostajah ni bil opravljen tehnični prevzem in delujejo brez uporabnega dovoljenja, ter da so v upravljanju Stanovanjskega podjetja, ne pa Javnega komunalnega podjetja Velenje. Zaradi tega so stanovalci vseh treh blokov prikrajšani oz. oškodovani, saj električno energijo
plačujejo dvakrat, prvič pri plačilu obratovalnih stroškov pri stanarini in drugič pri plačilu toplotne oskrbe, saj so črpalke podpostaj priklopljene na števce posameznih blokov. Javno komunalno podjetje Velenje pa prevzem podpostaj v upravljanje pogojuje s pomanjkljivostmi, ki jih je potrebno odpraviti. Glede na številčnost pomanjkljivosti se postavlja celo vprašanje varnosti delovanja podpostaj.
Stanovalci so se doslej obračali na številne inštitucije in tudi inšpekcijske službe, vendar do sedaj neuspešno.
Ker vse tri podpostaje spadajo pod krajevno pristojnost vaših inšpekcijskih služb, ki bi tudi morale sodelovati pri tehničnem prevzemu, tega pa sploh ni bilo, prosimo za odgovor, zakaj ni bil opravljen tehnični prevzem in ni bilo izdano uporabno dovoljenje za vse tri podpostaje.” V.d. načelnice UE Velenje je okrožnemu državnemu tožilcu odpisala 20. 4. 1995 naslednje: .
U
Investitor izgradnje sekundarnega vročevoda, ki je zajemalo razvod od TPP do posameznih stanovanjskih objektov pa je bila Krajevna skupnost Šoštanj, ki si je za predmetni objekt prav tako pridobila tako gradbeno dovoljenje (...), kakor tudi uporabno dovoljenje (...). Za priključitev individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi blokov na vročevodni sistem, je potrebno prilagoditi tudi interno instalacijo ogrevanja v objektih, kar pomeni, da je potrebno vgraditi v objekte interne toplotne podpostaje. Te preureditve so morali izvesti lastniki objektov sami in sicer pred priključitvijo objekta na vročevodni sistem. Pred priključitvijo objektov na vročevodni sistem bi si morali lastniki - bodoči odjemalci pridobiti tudi končno soglasje upravl-jalca vročevoda, v katerem bi bdi določeni pogoji glede same izvedbe internih podpostaj, kakor tudi drugi pogoji v zvezi z dobavo toplotne energije.
Poleg tega soglasja pa bi si morali posamezni investitorji pridobiti pri
tukajšnjem upravnem organu tudi ustrezno dovoljenje za vgraditev internih toplotnih podpostaj.
Pri pregledu dokumentacije v arhivu ni razvidno, da bi si bila Tovarna usnja Šoštanj, kot takratni lastnik stanovanjskih blokov Metleče 16, 20 in 24, pridobila za vgraditev internih toplotnih podpostaj ustrezno dovoljenje, ki bi bilo osnova za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. Verjetno so si pridobili le soglasje upravljalca vročevoda, t.j. Komunalnega podjetja Velenje, kar je bila pogosto praksa pri starejših objektih oz. pri tistih, kjer se je vro-čevod napeljeval naknadno. Vprašanje je tudi, ali so bili pri izvedbi internih podpostaj upoštevani pogoji soglasja upravljalca vročevoda.”
In medtem, ko si državni organi vljudno dopisujejo in eni drugim postavljajo vprašanja, namesto da bi ukrepali vsak na svojem področju pristojnosti, ljudje še vedno dvojno plačujejo porabljeno elektriko za nekaj, kar birokratsko vzeto, sploh ne obstaja.
Poleg tega lahko nazorno ugotovimo, da so bila pri tem projektu potrebna tri različna gradbena dovoljenja: za primar, za sekundär in za interne podpostaje. Koliko predsoglasij, vmesnih soglasij in končnih soglasij je kdo med tem izdal, najbrž ni možno ugotoviti, vemo pa, da Javno komunalno podjetje Velenje teh soglasij ne daje zastonj!
Kdo vse se je pasel po denarju toliko opevanih samoprispevkov! Treba bo vztrajati na tem, da se s tem načinom socialističnega financiranja projektov, ki bi jih morali zagotavljajti proračuni, enkrat za vselej konča. Tudi gornji primer toplifikacije Metleč, ki se je že prenesel na novo občino Šoštanj, kot eden iz vrste podedovanih problemov, kaže na to, da bi bil marsikateri projekt iz preteklosti namesto samovšečnega hvalisanja potreben resne finančne in strokovne revizije.
PerE
TEDI V PEAKE SE MARSIKAJ GODI
»a ne boste mislili, da so pri nas zanimive samo šoštanjske zdrahe, toplifikacija Topolšice in neurejne ceste tako-rekoč sredi Šoštanja! Ne, tudi v našem ljubem Penku se marsikaj zgodi.
Penk, ki je pred mnogo leti razveseljeval ribiče, je postal odtočni kanal Šaleške doline. Ribe so poginile, stanovalci pa smo bili obdarjeni s smradom in umazanijo, ki jo je v Penk prinesla Paka. A naprezanja za ekološko sanacijo, čistilne naprave in drugi podobni projekti so premaknili stvari na bolje. Mnogi že upamo, da bodo kmalu ribe spet same plavale v Paki, tudi proti toku. Vse to pa je še vedno povezano z ekološko osveščenostjo ljudi, ki je na zelo nizki ravni.
Pa pustimo Pako; Paka je pač mrtva reka, ki ni sama kriva, da nas včasih poplavi čez in čez.
A tudi naša cesta ni več podobna cesti. Pred leti, ko še ni bilo magistrale skozi Lokovico, je ves promet veselo hrumel skozi Penk. Tovornjaki, avtobusi, avtomobili pa tudi kolesarji. No, slednji so ostali, ves drugi promet pa se je skoraj v celoti preselil na magistralo. Ampak cesta skozi Penk je ostala. Toda kakšna cesta! Vsepovsod luknje, jame, ponekod odseki, kot da nikoli niso bili asfaltirani. Včasih res komu iz cestnega podjetja pade kakšna lopata asfalta na cesto v Penku, toda temu še zdaleč ne moremo reči redno vzdrževanje.
Saj vemo, da se je promet skozi Penk res močno razredčil, toda tudi tu živimo ljudje, ki imamo avtomobile pa tudi kakšen avtobus še zatava tu mimo. Skrb za to cesto pa v celoti kažeta prometna znaka pri železniškem nadvozu. Na tej in na oni strani sporočata voznikom isto in sicer: nimaš prednosti!
A da ne bom samo nergala.
Dobili smo vodovod. Lepo se je začelo spomladi, počasi napreduje; cevi so položene in upamo, da bo po njih tudi voda stekla. Pa bo že. Saj ljudje v Penku smo potrpežljivi, navadili smo se na smrdljivo Pako, luknjasto cesto, da imamo samo en program slovenske televizije. Celo podjetje Pup nam je obljubilo smetnjak pred vsako hišo, prav kakor v mestih. Tako bomo lahko vanje zmetali vse isortei smeti. Tudi tiste, ki jih bomo pometli pred lastnim pragom.
Milojka Komprej Skorno 20 a, Šoštanj
HEDOKRMIK
Leta 1987 je bil kmečki kolovoz od Primorske 7 do kmeta Pušnika na Primorski 13 v Šoštanju prenovljen v cesto. Prenova je med drugim povzročila spremenjeno obnašanje desetletja mirnega in čistega studenca. Več sto kubičnih metrov zemlje, kamenja, drevesnih panjev in vejevja je bilo ob rekonstrukciji ceste z buldožerjem zrinjenih v strugo studenca. Zaradi tega se je med drugim nasuto kamenje z zemljo ob deževjih včasih privalilo celo do ceste Šoštanj - Penk. Poleg tega nam je vse to kalilo vodo v hišnem rezervoarju.
Na našo pritožbo je žal pokojni, cenjeni gospod Vlado Gorlov takrat zapisal, da
je bilo dogovorjeno, da se kmečki kolovoz prenovi z “delnim sofinanciranjem KS Šoštanj”. Na našo poizvedbo pa je g. Natek takrat med drugim zapisal, “da zadeva ni v pristojnosti KS Šoštanj, da je v pristojnosti GG Nazarje”, ter še: “KŠ je s svojimi sredstvi le sofinancirala ta dela, zato se ne čuti dolžna kakorkoli poškodovan teren sanirati”. Toliko za takrat - leta 1987.
Šest let kasneje je moj pokojni mož predlagal KS Šoštanj sanacijo hudournika nad hišo. Šlo je le za delno odpravo trajnih posledic - tistega, kar je po prenovi kmečke ceste povzročilo spremenjeno obnašanje studenčka. To je finan-
cirala KS. Če so plačah precej oziroma preveč, kot je svet KS navedel v dopisu pred časom, zakaj delajo praviloma vedno z istim izvajalcem? Toliko k točnosti podatkov, ki šo bili objavljeni v 3. številki Lista občine Šoštanj.
Pavla Rogelšek
Ni res, da je bil na naslovnici 3. številke LISTA napačen datum samo zgoraj desno, ampak je res, da je bil napačen tudi spodaj levo.
Ni res, da je novinar Našega časa uspel slikati zastavo občine Šoštanj, ampak je res, da ni uspel napisati članka o proslavi.
Ni res, da predsednik sveta občine ni član strank slovenske pomladi, ampak je res, da se raje druži s prijatelji iz svoje pomladi.
Ni res, da v Velenju nimajo prometnih študij o Šoštanju, ampak je res, da jih g. Peter Kosi noče posoditi Šoštanjčanom.
Drage bralke, dragi bralci
Z veseljem bomo objavili, vaša mnenja, ki nam jih boste poslali.
UREDNIŠTVO
KR OWI
s
ZA ČISTEJŠI ZRAK V ŠALEŠKI DOLEVI
Hodno je pričela obratovali čistilna naprava za razžveplovanje dimnih plinov na hloku 4 Termoelektrane Šoštanj
CERKEV SV. VIDA M SLEMENU
S postavitvijo razžveplovalne naprave bloka I je bil storjen pomemben korak k izboljšanju kvalitete zraka, kajti obratovanje prispeva k zmanjšanju emisije žveplovih oksidov iz TK Šoštanj za .'50 do 35 tisoč ton letno.
Izločanje škodljiv ib žveplov ib oksidov iz dimnih plinov je v svetu poznano že več kol dvajset let. \ tem času so najbolj razširjeni postopki dosegli v isoko stopnjo tehnološke zrelosti. Tak» se je v svetu za izločanje žveplov ib oksidov iz. dimnih plinov velikih termoenergetskih naprav močno uveljavil mokri kalcitni postopek. Poglavitni prednosti omenjenega postopka sla visoka učinkovitost in uporaba cenenega absorpcijskega sredstva, to je mletega apnenca, ki je v narav i dokaj razširjen. Produkt procesa je sadra, ki jo je možno brez težav odlagati na ustrezno urejenem odlagališču. Sadra je primerna tudi za uporabo v cementni, po morebitni dodatni obdelavi pa tudi v gradbeni industriji.
Izločanje žveplov ib oksidov iz dimnih plinov bloka 1 v TP Šoštanj poteka po klasični mokri kalcitni tehnologiji, kjer v eni stopn ji v pralniku stolpne izvedbe potekajo vse glavne laze procesa razžvrplovanja. Zanesljivost tehnologije potrjujejo obratovalne izkušnje iz številnih referenčnih naprav.
Koncentracija žveplovega dioksida pri v stopu dimnih plinov v čistilno napravo znaša povprečno 6300 mg/nni . Vii drugače: povprečna količina škodljivih snovi na vstopu v razžvepljevalno napravo znaša 3000 kg(S0\) na uro in 765 kg drugih trdnih delcev na uro.
Na vstopu v dimnik pa pri obratovanju čistilne naprave beležimo,do 100 mg(S02)/nm3 oz. 385 kg(S()\ I na uro in 63 kg drugih trdnih delcev na uro. S tem je pri povprečni v stopni koncentraciji SU2 v dimnih plinih bloka I TK Šoštanj doseženo 03.6 c/( izločanje žveplovih oksidov iz dimnih plinov, kar v celoti izpolnjuje načrtovane zahteve za čiščenje žvepla iz. dimnih plinov bloka I TK Šoštanj.
Naročilo opreme za čistilno napravo je bilo izdano 18. 11. 1002. naprava pa je po zaključku preizkusnega obratovanja pričela redno delati maja 1005! Predračunska v rednost naprave je znašala 112 milijonov DEM. pri projektu pa so bili slovenski izvajalci z. deli. dobavami in storitvami udeležili z 42 %. Ves investicijski inženiring in strokovni nadzor je opravila firma CKE Ljubljana, v kateri dela vrsta strokovnjakov, ki so se kalili v TK Šoštanj.
Povzeto po tiskovini: \oprava za razžveplovanje (Umilili plinov izdali: Hill in CEE Ljubljana tev TE Šoštanj
ajstarejši zapis o cerkvi na Slemenu najdemo v vizi-tacijskem zapisniku iz leta 1545. Po cerkvi je okoliški zaselek dobil ime Šentvid.
Cerkev Sv. Vida, kije bila na novo pozidana v sedemdesetih letih 19. stoletja, so partizani zažgali v noči na 24. april leta 1945. V nekaj povojnih letih se je sled za cerkvico v Šentvidu popolnoma izbrisala. O njej govorijo le sklepni kamni, ki so vidno vgrajeni v Andrejev dom na Slemenu.
Leta 1990, eno leto pred osamosvojitvijo Slovenije, je bilo izdano gradbeno dovoljenje za zgraditev nove cerkvice Sv. Vida po načrtih arhitekta Petra Požauka.
Leta 1991 je bila cerkev zgrajena in mariborski pomožni škof dr. Jože Smej jo je blagoslovil v nedeljo, 13. oktobra. Istega dne je bil posvečen tudi nov zvon za šentviško cerkev.
V novi cekvi je dobil mesto tudi kip sv. Vida, ki je bil rešen iz nekdanje cerkve in je imel nekaj let zavetišče v Javorju pri Sv. Joštu, zadnja leta pa v zavodenjski župnijski cerkvi. Podobe novega krilnega oltarja je naslikal slikar Jože Zel. Predstavljajo pa sv. Vida, sv. Lenarta in sv. Ano. Tem svetnikom so bili posvečeni oltarji v požgani cerkvi. Na ta način se lahko novo svetišče v polni meri imenuje spominska cerkev.
Jože Pribožič
ZUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE
28.	junija je bilo lepo sončno popoldne. V Vili Široko so se začeli zbirati gosti, ki jih je povabil župan občine Šoštanj. To so bili osmošolci, ki so vse razrede končali z odhčnim uspehom, njihovi razredniki in ravnatelja šoštanjskih osnovnih šol.
Ko smo se zbrali, nam je župan najprej zaželel dobrodošlico, nam čestital in izrekel nekaj lepih besed ter pohval. Kasneje se nam je pridružil še gospod Borut Korun, avtor knjige Kača in jaguar, ki smo jo prejeli za nagrado, in nam povedal nekaj več o svojem delu. Nato smo se pogovarjali o naših načrtih za nadaljnje šolanje in se hkrati pogostili.
Ta sprejem nam veliko pomeni. Da ga ne bi pozabili, smo se tudi fotografirah.
Anita Mašek
^..........................
I \ 1 0 l I Ai fi
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME______________PRIIMEK___________
NASLOV_____________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,63325 Šoštanj
I C
Osemkrat odlični so bili: Petra Podkrižnik, Nina Ledinek, Oki Blatnik, Maksi Jelenko, Tomaž Kompan, Maja Medved, Helena Vreča, Anita Mašek, Matej Rožič, Maks Kvas, Urška Volk, Sabina Jurkovnik in Saela Numanovič. Tudi v prihodnje jim želimo veliko petič!


• •••••
• • • • • • • •
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 881-396 • Trg svobode 12, p.p. 4, 63325 Šoštanj • V.d. odgovornega urednika: PETER REZMAN • Urednik fotografije: PETER MARINŠEK • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.