Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 119-126 (2000)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HMnenjeH

Kliniena psiholo.ka in nevropsiholo.ka diagnostika v lue
mednarodnih smernic za uporabo testov#4

ALENKA SEVER
¶ 

Klinieni Center, Nevrolo.ka klinika, LjubljanaH

Povzetek: Potreba po urejanju in poenotenju uporabe psiholo.kih testov ter standardov uporabe iU 
kvalifikacij psihologov v Evropi in v svetu je privedla do oblikovanja skupine strokovnjako
. 
(mednarodna komisija za teste ali Intermational Test Commission . ITC), ki so izdelali smernice z
a 
uporabo psiholo.kih testov, uvajajo pa tudi standarde uporabe. Namen prispevka je osvetliti nekater
a 
podroeja smernic, kjer kliniena psihologija in nevropsihologija najbolj odstopata. Prispevek se nana.
a 
na nekatera podroeja, ki jih mednarodne smernice za uporabo testov urejajo, v Sloveniji pa jim gledI 
na stanje na podroeju psihodiagnostike v klinieni psihologiji in nevropsihologiji zlasti odrasle populacijI 
te.je zadovoljimo. Opozarjamo na nekatera pereea vpra.anja in probleme, ki lahko ovirajo strokovn
1 
korektno delo
o 

Kljuene besede: psihodiagnostika, testi, priredba, psihometriene znaeilnosti, ITC smernice, etieni kodek. 

Clinical and neuropsychological diagnostics in the light of4the international guidelines for test-use4

ALENKA SEVEQ 

University Medical Center Ljubljana, Neurological Clinic, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The need for regulation and uniformity of the standards of test-use in psychology and of thI 
obligatory qualifications and competencies of psychologists led to the formation of the expert group o
. 
the International Test Commission (ITC), which developed the International Guidelines for test-use
o 

Among other things, the Guidelines implicate clear and concise standards of test-use. The aim of thi. 
paper is to highlight some of the topics in the Guidelines, in which psychodiagnostics in clinical psyN 
chology and neuropsychology deviates the most from the usual procedures. We focused on those area. 
covered in the Guidelines that are most difficult to be implemented in Slovene clinical and neuropsyN 
chological psychodiagnostics of the adult population. Some critical questions regarding test-use tha1 
*Naslov / address: dr. Alenka Sever, klinieni psiholog specialist, Klinieni Center, SPS Nevrolo.ka klinika, Zalo.ka 2,H1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: alenka.sever@kclj.siH

#Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpoziju .ProblemiHuporabe psiholo.kih testov..H


1204A. SeverH

can easily hinder the professional work of psychologists are particularly stressed
o 

Key words: psychodiagnostics, tests, adaptation, psychometric properties, code of etic. 

CC=222â 

Mednarodne smernice za uporabo testov, ki so jih pripravili v mednarodni komisijo 
za teste (International Test Commission . ITC) in ki smo jih letos v dobili 
. 
slovenskem prevodu (Mednarodne smernice za uporabo testov, 1999; podrobneje s
1 
predstavljene v tej .tevilki Psiholo.kih obzorij - Buear Markie, 2000), se nana.aj
1 
na pogoje, ki jim mora zado.eati uporabnik testov . psiholog, t.j. znanje, ve.eine
¸ 
zmo.nosti in druge osebnostne karakteristike. Urejajo kljuena podroej
a 
psihodiagnostike kot so vzdr.evanje in razvijanje profesionalnih in etienih standardo
. 
v testiranju, upo.tevanje pravic tistih, ki jih testiramo, (v nadaljnem besedilu klientov)
¸ 
oziroma vseh, ki so v proces uporabe testa vkljueeni; urejajo tudi podroeje izbire iU 
vrednotenja alternativnih testov. Posredno pa smernice postavljajo tudi standardI 
konstrukcije testov, standarde testne dokumentacije (tehniene podatke o testu) iU 
standarde, ki regulirajo preskrbo in dosegljivost testov ter informacije o testih
o 

Globalni namen smernic je razviden iz naslednje navedbe: »Ustrezn
1 
usposobljen uporabnik testov bo teste uporabljal primerno, strokovno in na etieno 
naein, pri eemer bo pazil na potrebe in pravice tistih, ki so vkljueeni v proces testiranja
¸ 
na razloge oziroma namen testiranja in .ir.i kontekst, v katerem se testiranje opravlja? 
(Mednarodne smernice za uporabo testov, 1999, str. 7)
o 

Psiholog mora sprejeti odgovornost za etieno uporabo testov4

(Mednarodne smernice za uporabo testov, 1999; poglavje 1Ö 

Sku.ajmo se usmeriti na uporabo testov v klinieni psihologiji in nevropsihologiji
o 
Psiholog (torej tudi klinieni psiholog in nevropsiholog) mora v odnosu do klient
a 
(recimo bolnika) delovati profesionalno in etieno (poglavje 1.1); zagotavljati mora
¸ 
da je za delo s testi primerno usposobljen (poglavje 1.2); spremljati mora spremembI 
in razvoj testov, ki jih uporablja, vkljueno z zakonodajo, ki bi lahko vplivala na testI 
in uporabo le-teh. Sprejema odgovornost za uporabo testov (poglavje 1.3), kar pomeni
¸ 
da uporablja le tiste teste, za katere je dovolj usposobljen, sprejema odgovornost z
a 
svoj izbor testov, ki jih pri klientu uporabi; posreduje mu ustrezne informacije 
1 
etienih principih in zakonskem urejanju psiholo.kih testov; poskrbi, da klient dobr
1 
razume naravo sodelovanja, pozoren je na nehotne posledice testov in se pri svoje
. 
delu izogiba izpostavljanju klienta stresu. Zagotavlja, da je testni material varovaU 
(poglavje 1.4), torej mora skrbeti, da tehnike testa niso javno opisane na naein, ki bo 
zmanj.al uporabnost testa; spo.tovati mora zalo.ni.ke ter avtorske pravice in soglasja
¸ 


Psihodiagnostika v luei ITC smernicH1214

vkljueno z razmno.evanjem materialov, omogoeanja dostopnosti drugim ljedem, nI 

glede na to ali so usposobljeni ali ne. Zagotavljati mora zaupno obravnavanje testni
. 
rezultatov (poglavje 1.5) in omejiti dostop do rezultatov; pred posredovanje
. 
rezultatov drugim osebam si mora pridobiti soglasje klienta; v bazi podatkov mor
a 
odstraniti informacije, ki bi omogoeale identifikacijo klienta. Opredeliti mora, kd
1 
ima dostop do podatkov in kdo ne
o 
Z vidika klinieno psiholo.ke in nevropsiholo.ke prakse zgornje smernicI 
zaslu.ijo kratek komentar. Glede na .tevilo novih testov v svetu je razvoj testov 
. 
Sloveniji zelo upoeasnjen. V veliko veeji meri je odvisen od pobud posamezniko
. 
kot pa je rezultat jasne strategije, ki bi doloeila, kateri testi so nujno potrebni z
a 
korektno delo, katere teste v soglasju z zalo.nikom oziroma avtorjem lahk
1 
uporabljamo le v slovenjeni verziji, oziroma kateri testi bi bili uporabni ob priredbo 
in standardizaciji na slovenski populaciji in za katera podroeja bi morali imeti lastnI 
teste (kot npr. teste za analizo govornega sistema). Klinieni psiholog, zlasti p
a 
nevropsiholog, te.ko sprejemata odgovornost za ustrezen izbor testov, saj v Slovenijo 
razpolagamo le z omejenim izborom testov, ki ne omogoea ustrezne celovite analizI 
vseh mentalnih sistemov. Dokler ne bomo imeli zakona o psiholo.ki dejavnosti, ostaj
a 
pravna za.eita oziroma regulacija uporabe testov pomanjkljiva in dopu.ea razlienI 
interpretacije, zlasti ee gre za domnevno (zlo)uporabo psiholo.kih testov s strano 
nepoobla.eenih oseb, na primer nepsihologov. Tako stanje omogoea nekateri
. 
sklicevanje na prakso v tujini, kjer so nekateri sicer psiholo.ki testi dostopni tudo 
nepsihologom, npr. zdravnikom
o 

Mo.nost na.ih strokovnjakov za nakup testov v tujini je po izku.njah avtoricI 
zelo odvisna od naklonjenosti posameznih zalo.nikov, zdravstvenih organizacij iU 
drugih organizacij, kjer delujejo klinieni psihologi; tako kolegi pogosto ostanej
1 
»praznih rok«, ko morajo odgovoriti na vpra.anja, ki so za klienta izjemno pomembna.

V tak.nem polo.aju si sku.ajo sami pomagati na razliene naeine. Logiena posledic
a 
take situacije je dokaj raz.irjena uporaba piratskih verzij testov. Pri tem ne gre le z
a 
kr.enje avtorskih in sorodnih pravic (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, 1995)
¸ 
ampak je taka uporaba problematiena predvsem zaradi tega, ker je »test« uporabljaU 
neustrezno. Obieajno klinieni psiholog ali nevropsiholog razpolaga le s tistim delo
. 
testa, ki ga je najla.je razmno.iti, to pa so testni protokoli, narisan ali tiskan testno 
material in podobno. Praviloma v piratski verziji ni testnih priroenikov s teoretienimo 
izhodi.ei testa, tehnienimi podatki o testu in predvsem ni normativov. V takem primerß 
psihologu ostaja le kvalitativna analiza storitev, ki pa v primeru subtilnih, a za klient
a 
pomembnih sposobnostnih odklonov, seveda ni dovolj (Assessment: NeuropsychoN 
logical testing of adults: Considerations for neurologists, 1996) in je tako dana velik
a 
mo.nost napaenih psiholo.kih ocen ali/in zmotnih interpretacij. Uporaba takih testo
. 
ne le izpostavlja psihologa strokovnim napakam, ampak je tudi etieno vpra.ljiv
1 
(Kodeks poklicne etike psihologov, 1998). V Sloveniji, kolikor je avtorici znano
¸ 
razen teeaja iz Rorschachove psihodiagnostike, ki poteka na In.titutu za klinien
1 


1224A. SeverH

psihologijo v Ljubljani in podiplomskega teeaja iz psihodiagnostike v okvirß 
specializacije iz klinieno psiholo.kega svetovanja, ni sistematienega podiplomskeg
a 
izobra.evanja. Tako je tekoee spremljanje razvoja psihodiagnostike na klinien
1 
psiholo.kem, .e zlasti pa nevropsiholo.kem podroeju, in usposabljanje za zahtevnej.
I 
diagnostiene postopke psihologom manj dostopno
o 

Psiholog mora slediti dobri praksi pri uporabi testov4

(Mednarodne smernice za uporabo testov, 1999; poglavje 2Ö 

Psiholog mora ovrednotiti oziroma ustrezno oceniti potencialno uporabnost testiranj
a 
v ocenjevalni situaciji (poglavje 2.1); utemeljiti mora upravieenost uporabe testov
¸ 
zagotoviti mora celotno analizo klientovih potreb, diagnostienih kategorij, stanja alo 
dela, zaradi katerega je bil klient poslan na psiholo.ko oceno; ugotoviti mora, alo 
test, ki ga namerava uporabiti, glede na klientov problem meri relevantne sposobnosti
¸ 
ve.eine, karateristike; oceniti mora prednosti in pomanjkljivosti testa in si pri te
. 
zagotoviti zadostne informacije. Glede na situacijo in klientov problem mora izbrato 
ustrezne teste (poglavje 2.2); tako mora pred pregledom proueiti celoten razpoU 
potencialno relevantnih testov; preveriti, ali je pri testu na voljo ustrezna tehnien
a 
dokumentacija; izogibati se mora testom, ki te dokumentacije nimajo ali pa ni ustreznae 
test lahko uporabi le za namen, za katerega test ka.e zadovoljivo stopnjo veljavnostie 
ne sme uporabiti testov le na osnovi priporoeila ali nasveta ljudi, ki imajo pri te
. 
komercialni interes; vsem zainteresiranim v diagnostienem procesu je dol.aU 
posredovati informacije, tako da lahko razumejo, zakaj se je odloeil za izbrane teste
o 
Ee psiholog testira pripadnike razlienih skupin, ki se razlikujejo glede na etnieno alo 
kulturno pripadnost, izobrazbo itd. (poglavje 2.3), mora uporabiti teste, kjer bo vpli
. 
teh grupnih razlik minimalen. Psiholog mora poskrbeti, da razpolaga s testi v jezikovno 
verziji pregledovanca oziroma mora upo.tevati njegov dialekt. Ee uporabljamo tes1 
pri ljudeh s sposobnostnimi o.kodovanostmi, naj bi se psiholog posvetoval z eksperto 
o mo.nih vplivih sposobnostne okrnjenosti na testne storitve, poskrbel naj bi z
a 
ustrezne pogoje med opravljanjem testa; ee je potrebna modifikacija postopka, na
. 
bo minimalna, tako da bo vpliv na veljavnost rezultata minimalen, sicer pa naj bo 
psiholog raje izbral alternativne teste; seveda pa je to modifikacijo potrebno upo.tevato 
v interpretaciji rezultatov. Psiholog mora klienta tudi ustrezno pripraviti za sodelovanjI 
v testni seansi; bolnik oziroma njegov skrbnik ali legalni zastopnik mora bito 
seznanjem z namenom pregleda, prav tako mora biti seznanjen s svojimi pravicami
o 
Pregled mora potekati v mirnem okolju in primerni emocionalni klimi, v klientove
. 
primarnem jeziku. Strokovnjak - uporabnik testov mora nataneno raeunati in analizirato 
testne rezultate (poglavje 2.6), zato mora pazljivo upo.tevati standardne postopke
o 
Pri pretvarjanju surovih rezultatov mora izbrati najprimernej.e pretvorne naeine iU 
lestvice ter na testnem protokolu tudi jasno oznaeiti, kateri tip norm, lestvic ali naeiU 


Psihodiagnostika v luei ITC smernicH1234

pretvarjanja je izbral. Testne rezultate mora ustrezno interpretirati (poglavje 2.7) iU 
dobro razumeti tehnieno dokumentacijo testa ter lestvice, ki jih uporablja; poznato 
mora tudi znaeilnosti skupinskih norm. Ustrezne norme mora uporabljati, ee je lI 
mogoee; poznati mora vpliv pretvorb rezultatov in norm na interpretacijo; interpretirato 
mora rezultate v luei informacij, ki jih ima o klientu ob upo.tevanju tehnienih omejite
. 
testa ter konteksta psiholo.kega ocenjevanja. Sku.a se izogibati prekomernemß 
posplo.evanju rezultatov, ki jih je zbral na enem testu, na lastnosti, ki jih s testom no 
meril. Rezultate interpretira na naein, s katerim se izogiba negativnim socialni
. 
stereotipom
o 

Z vidika klinieno psiholo.ke in nevropsiholo.ke diagnostike je tudi pro 
smernicah, navedenih v poglavju 2, potreben komentar. V Sloveniji na podroejß 
kliniene psihologije, .e zlasti pa nevropsihologije, strokovnjaki razpolagajo z izjemn
1 
omejenim obsegom testov, ki so poveeini stari (.ali, 1979; Wechsler, 1967) in jih 
. 
taki obliki kliniena psihologija v tujini ne uporablja vee, nismo pa sledili revizija
. 
teh testov (npr. Wechsler, 1981, 1987). Pri tem gre za spremembe testov, ki s
1 
usklajene s sodobnim vedenjem o organizaciji mentalnih sistemov in mo.ganov
¸ 
predvsem pa je spremenjen normativni del, ki zajema starostni razpon od 16. do 89
o 
leta. Testov, ki bi omogoeali psiholo.ko oceno intelektualnih sposobnosti doloeeni
. 
skupin populacije, kot so npr. starostniki, tako praktieno nimamo. Za oceno tak
1 
pomembnih sistemov, kot je npr. pozornost, imamo na voljo Test pozornosti iU 
koncentracije (Djurie, Bele Potoenik in Hru.evar, 1985), katerega .ibkost je .
I 
teoretieno izhodi.ee, .e zlasti pa normativni del, eeprav bi omogoeal zelo dobr
1 
informacijo o ueinkovitosti delovnega spomina. Res pa je, da ti testi niso bili narejeno 
za skupine, izhajajoee iz kliniene populacije, in da nimamo potrebnih klinienih .tudij
¸ 
s katerimi bi rezultate, ki veljajo za normalno populacijo, prilagodili specifieni
. 
klinienim populacijam. Dobili smo Ravenove progresivne matrice (Raven, Raven iU 
Court, 1999a), vendar pa je za slovensko odraslo populacijo normativni del man
. 
ustrezen . ni namree ustreznih norm. Ee primerjamo uvr.eenost rezultata, dobljeneg
a 
na Standarnih progresivnih matricah (Raven, Raven in Court, 1999b), z uvr.eenostj
1 
na normativnem delu »starih« Progresivnih matric po Ravenu (PM, 1990), se isto 
rezultat uvr.ea bistveno razlieno, kar bi .e lahko pomembno vplivalo na interpretacijo
¸ 
pa tudi na diagnostieno oceno
o 

Prav tako je ocenjevanje tako obse.nega in za elovekovo kvaliteto .ivljenj
a 
pomembnega mentalnega sistema kot je spomin, na voljo Wechslerjeva spominsk
a 
lestvica (Wechsler, 1967), ki je z vidika teoretienih izhodi.e zastarela in ne omogoe
a 
zadostnega diferenciranja med posameznimi komponentami sistema, normativni de× 
pa ne upo.teva vpliva starosti in izobrazbe, kot to omogoea test kakr.en je Spominsk
a 
lestvica po Williamsu (Williams, 1991), ki sicer ne omogoea natanene analizI 
posameznih komponent spominskega sistema, pae pa z razlienimi normami glede n
a 
starost in izobrazbo in normami splo.ne populacije, omogoea dobro klinieno oceno
¸ 
kot tudi predikcijo delovne uspe.nosti. .al nimamo testov, ki bi pri odraslem elovekß 


124A. SeverH

omogoeali analizo govornega sistema; brez veejih te.av (ob urejenih avtorski
. 
pravicah) bi lahko prenesli presejalni test, kakr.en je Test .etonov (Token test; McNei× 
in Prescott, 1978), ki je konstruiran tako, da je ga je mogoee uporabiti v razlieni
. 

govornih podroejih. Prena.anje drugih testov , kot je npr. PALPA test (Psycholinguisti
¬ 
Assessment of Language in Aphasia; Kay, Lesser in Collheart, 1992) in podobnih
¸ 
pa bi zaradi pomembnih razlik med slovenskim in drugimi jeziki zahtevalo tolik.eU 
poseg v strukturo in vsebino testa, da bi bilo morda bolj smotrno izdelati lasten test
o 
Tako pa ostajamo odvisni le od klinienega vtisa, kar bistveno vpliva na na.
I 
diagnostiene ocene
o 
Izjemno pomembno je tudi podroeje »frontalnih« funkcij, oziroma izvr.itveni
. 
sposobnosti (Lezak, 1993; Walsh in Darby, 1999), ki v bistveni meri doloeaj
1 
uspe.nost psihosocialne integracije pri eloveku z disfunkcijo mo.ganov. Psihometrieno 
testi, ki jih pri nas uporabljamo, niso bili ob nastanku namenjeni populaciji s prizadeti
. 
delovanjem mo.ganov (Assessment: Neuropsychological testing of adults: ConsidN 
erations for neurologists, 1996; Sohlberg, Mateer in Stuss, 1993) in so doka
. 
neobeutljivi za prizadetost teh sposobnosti. Mo.nost la.no negativnih rezultatov jI 
tako prevelika, obenem pa »omogoeajo« napaeno oceno klientovih te.av ko1 
psihogenih, s tem pa tudi za klienta neustrezen naein pomoei
o 

Poseben problem so norme, ki so pri testih starostno preozke (.ali, 1979e 
Wechsler, 1967), ali pregrobe (Djurie, Bele Potoenik in Hru.evar, 1985). Danes imaj
1 
mnogi testi norme, ki starostno obsegajo razpon od pred.olskega obdobja preko adoN 
lescence do visoke starosti, z upo.tevanjem vpliva starosti in izobrazbe ter tudi tip
a 
po.kodbe (De Filippis in McCampbell, 1997; Heaton, Chelune, Talley, Kay in Curtiss
¸ 
1993; Wechsler, 1981, 1987; Williams, 1991). Zato klinieni psiholog ali nevropsiholo
. 

glede na klientov problem zelo te.ko izbira med ustreznimi testi, saj uporabi katereg
a 
od tistih testov, ki so sploh na voljo. Na ta naein te.ko zadosti kriterijem tako gledI 
izbora testov kot uporabe ustreznih normativov. Odnos do varovanja podatkov urejat
a 
tako Zakon o varovanju osebnih podatkov kot Kodeks psiholo.ke etike; vendar pa sI 
pogosto dogaja, da ostajajo testni protokoli v skupnem popisu, mapi klienta, na volj
1 
laieni interpretaciji nepsihologov. Po mnenju avtorice za to ni odgovoren le ohlapeU 
odnos klinienih psihologov do rezultatov svojega strokovnega dela, ampak sI 
varovanju podatkov nasploh v zdravstvu morda posveea premalo pozornosti
o 
Pogled na klinieno psiholo.ko in nevropsiholo.ko diagnostiko pri nas v lue
o 
t.i. ITC smernic lahko sklenemo takole: na podroeju diagnostike v klinieni psihologijo 
in nevropsihologiji imamo poveeini zastarele in neustrezne teste, s katerimi je mo.n
1 
zajeti le nekatere vidike mentalnih sistemov. Manjkajo kakovostni testi za analiz
1 
tako pomembnih sistemov kot je spomin, govor, pozornost, izvr.itvene sposobnosto 
itd. Sedanje probleme bi v nekaj letih vendarle lahko izbolj.ali z jasno strategij
1 
razvoja testov, nad katero pa morajo bedeti strokovnjaki. Nujno potrebujemo tudo 
podiplomsko izobra.evanje, pa tudi delavnice, teeaje in podobno, kjer bi klinieno 
psihologi in nevropsihologi tekoee dograjevali svoje strokovno znanje in sI 


Psihodiagnostika v luei ITC smernicH12f


izpopolnjevali v zahtevnih diagnostienih postopkih
o 

Literatura:4

Assessment: Neuropsychological testing of adults: Considerations for neurologists (1996)
o 
American Academy of Neurology, Report of the Therapeutic and Technolog 
Assessment Subcomittee. Neurology, 47, 592-599
o 
Buear Markie, S. (2000). Uvodna predstavitev mednarodnih smernic za uporabo testov
o 
Psiholo.ka obzorja, 9 (3), 95-102
o 
DeFilippis, N.A.in McCampbell, E. (1997). The Booklet Category Test. Odessa, FLç 
Psychological Assessemnt Resources
o 
Djirua, T., Bele Potoenik, .. in Hru.evar, B. (1985). Test pozornosti, Priroenik [Test ofHattention: Manual]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela
o 
Heaton, R.K., Chelune, G.J., Talley, J.L., Kay, G.G. in Curtiss, G. (1993). Wisconsin carB 
sorting test: Manual. Odessa, FL: Psychological Assessment Resources
o 

Kay, J., Lesser, R. in Collheart, M. (1992). Psycholinguistic assessment of language inHaphasia. Hove: Lawrence Erlbaum
o 
Kodeks poklicne etike psihologov (1998) [Code of professional ethics for psychologists]
o 
Ljubljana: Dru.tvo psihologov Slovenije
o 
Lezak, M. (1993). Newer contributions to the neuropsychological assessment of executivI 

functions. Journal of Head Trauma Rehabilitation, 8, 24-31
o 
McNeil, M.R. in Prescott, T.E (1978). RTT Revised Token Test. Austin, TX: PRO-ED Inc
o 
Mednarodne smernice za uporabo testov (1999) [ITC Guidelines for Test Use]. InternaN 
tional Test Commission
o 

PM (1990). Ravenove progresivne matrice: informacije o testu [Raven.s ProgressiveHmatrices: Information about the test]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije z
a 
produktivnost dela
o 

Raven, J., Raven, J.C. in Court, J.H. (1999a). Priroenik za Ravenove Progresivne matriceHin Besedne lestvice: splo.ni pregled [Manual for Raven.s Progressive matrices andHVocabulary scales: General overview]. Ljubljana: Center za psihodiagnostien
a 
sredstva
o 

Raven, J., Raven, J.C., in Court, J.H (1999b). Standardne pogresivne matrice: priroenikH[Standard Progressive Matrices: Manual]. Ljubljana: Center za psihodiagnostien
a 
sredstva
o 

Sohlberg, McK. M., Mateer, C.A. in Stuss, D.T. (1993). Contemporary approaches to thI 
management of executive control dysfunction. Journal of Head Trauma Rehabilita-Htion, 8, 45-58
o 

Walsh, K. in Darby, D. (ur.) (1999). Neuropsychology: A clinical approach. Londonç 
Churchill Livingstone
o 

Wechsler, D. (1967). Wechslerjevi Spominski lestvici I in II: priroenik [Wechsler MemoryHScales I and II: Manual]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela
o 

.ali, B. (1979). Wechslerjev test inteligentnosti za odrasle in mladostnike - popravljenaHoblika II: priroenik [Wechsler Adult Scale of Intelligence . revised verison:HManual]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela
o 


1264A. SeverH

Wechsler, D. (1981). WAIS-R Manual. New York: Psychological Corporation
o 
Wechsler, D. (1987). WMS-R Manual. New York: Psychological Corporation
o 
Williams, J.M. (1991). Memory assessment scales: Professional manual. Odessa, FLç 

Psychological Assessment Resources
o 
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (1995) [Copyright Law]. Uradni list RS, .t. 21/95
o 

Prispelo/Received: 04. 08. 200a
Sprejeto/Accepted: 15. 09. 200a