263997 LETNIK 3 ji. Z 6 3 <3 S if- naša skupnost JANUAR 1977 številka 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE NAČRTI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ZA UREDITEV JURČIČEVE DOMAČIJE (MUZEJA NA MULJAVI) V občini Grosuplje imamo tri muzeje: muzej ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča v Prapročah, muzej lončarske obrti v gradu Podsmreka pri Višnji gori in muzej v naravi - domačijo z rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi. Z vsemi tremi muzeji upravlja Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane. Prostori Adamičevega in Jurčičevega muzeja so še zasebna last. V Jurčičevi rojstni hiši živi pisateljev pranečak Jože Jurčič in njegova sedem članska družina. Mh sliki: rojstna hiša Josipa Jurčiča z3# '/S&si Odnose med Slovenskim etnografskim muzejem in lastnikom Jurčičeve hiše ureja pogodba iz leta 1967, katero pa je Jože Jurčič v lanskem letu odpovedal in zahteval rešitev svojega stanovanjskega problema, ali pa bo muzejske prostore začel preurejati v stanovanje za potrebe svoje družine. Svojo odločitev opira na dejstvo, da so stanovanjske razmere v prizidku hiše za njegovo družino nevzdržne. Na osnovi take zahteve, je Slovenski etnografski muzej izdelal načrt za ureditev Jurčičeve domačije na Muljavi, po katerem je potrebno: ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ - odkupiti celotno domačijo in sedanjemu lastniku zgraditi nov stanovanjski objekt; - odstraniti prizidek, v katerem stanuje sedanji lastnik z družino; - rojstno hišo pisatelja urediti in opremiti izvirno, kot je izgledala v času njegovega življenja; - za prikaz Jurčičeve literarne zapuščine urediti nov prostor, za kar je predviden leseni del hiše, ki je rabil za kaščo, kaščo, ki stoji poleg gospodarskega poslopja pa prestaviti za približno 10 m proti hiši, s čemer bi bil pridobljen prostor za ureditev sanitarij, hkrati pa bi kašča učinkovala mnogo bolj reprezentativno; - sedanjo drvarnico preurediti v prepotrebne sanitarije; - zagotoviti sredstva za vzrdževanje vseh objektov (hiša, gospodarsko poslopje, kašča, čebelnjak, kozolec-toplar, terilna jama in Krjavljeva koča). Ureditev Jurčičeve domačije bi potekala v treh fazah: v letošnjem letu je predvidena rešitev stanovanjskega vprašanja družine Jožeta Jurčiča. V drugi fazi bo sledila ureditev sanitarij in popravilo streh na kozolcu, kašči, čebelnjaku in Krjavljevi koči. V zaključni fazi pa je predvideno rušenje prizidka, obnova fasade pri hiši in ureditev vseh prostorov v hiši, vključno prostora za razstavo pisateljeve literarne zapuščine. Stanovanjski problem Jožeta Jurčiča in njegove družine ne bi bil tako pereč, če ne bi bil vezan na Muljavo. Nudili bi mu lahko družbeno stanovanje, vendar tega noče, ker želi ostati na Jurčičevi kmetiji in obdelovati zemljo. Za rešitev Jurčičevine je bil že v lanskem letu ustanovljen poseben odbor. Ta je določil strokovno komisijo za ocenitev vrednosti vseh stavb, ki predstavljajo muzej. Po oceni komisije je gradbena vrednost teh nepremičnin 188.301,00 din. Tolikšna sredstva seveda ne zadoščajo za zgraditev druge ustrezne stanovanjske hiše, ki bi po ceni strokovne komisije veljala približno 800.000,00 dinarjev. V občini, poleg vseh drugih obveznosti, ne moremo zbrati dovolj denarja za odkup domačije in ureditev muzeja. Skupaj bi potrebovali 1,200.000,00 dinarjev. Zato mora akcija zajeti širši slovenski prostor, saj je bil navsezadnje tudi Jurčič pisatelj najmanj slovenskega slovesa. S predstavniki izvršnega sveta skupščine SRS, Republiške kulturne skupnosti in Skupščine občine Grosuplje je bilo dogovorjeno, da bomo polovico sredstev zbrali v občini, polovico pa v okviru republike. V teku je tudi akcija za zbiranje "Jurčičevega dinarja", v katero so bo vključila šolska mladina Slovenije. Iz delo občinske skupščine URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE ZAOSTAJA Preteklo je leto dni, odkar so se nosilci kadrovske politike v občini dogovorili, da bodo načrtno pristopili k reševanju kadrovske problematike v svojih sredinah. Analiza uresničevanja družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini za pretečeno obdobje, ki so jo obravnavali tudi zbori skupščine občine v mesecu decembru je pokazala, da -so delovne organizacije s premajhno zav zetostjo in odgovornostjo začele izvajati dogovorjene naloge na tem področju. Iz govori na čakanje sprejetja zakona o združenem delu in drugih predpisov, ki terjajo uskladitev samoupravnih aktov, niso več prepričljivi. Čas je, da delovne or ganizacije brez odlašanja v svojih samoupravnih aktih konkretizirajo določila sprejetega družbenega dogovora in jih prično izvajati. 0 uresničevanju kadrovske politike v občini je stekla razprava tudi v predsedstvu OK SZDL, ki je vodila do ugotovitve, da nemalo delovnih organizacij nima izdelanih niti letnih načrtov kadrov, če pa ti so, so nerealni in nepopolni Predsedstvo OK SZDL je zato zavzelo stališče, da morajo delovne organizacije prvenstveno ponovno proučiti načrte kadrovskih potreb za srednjeročno obdobje 1976 - 1980 in jih vskladiti z razvojnimi programi, v samoupravnih aktih opredeliti delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti ter ustrezno organizirati svoje kadrovske službe. Taka stališča so v celoti podprli tudi delegati v zborih skupščine občine in sprejeli sklepe, ki podpisnike družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini zavezujejo, da morajo: - sočasno z obravnavanjem zaključnih računov za leto 1976 oceniti tudi uresničevanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v svoji delovni skupnosti in sprejeti ukrepe za njegovo izvajanje; - takoj pričeti z ustanavljanjem ustreznih kadrovskih služb in najkasneje do 28/2-1977 posredovati kadrovski službi skupščine občine tozadevne odločitve; - takoj začeti s postopkom za uskladitev samoupravnih aktov z družbenim dogovorom in istočasno tudi z zakonom o združenem delu. SKRB ZA RBK (RADIOAKTIVNO/ BIOLOŠKO/ KEMIČNO) ZAŠČITO Novo sprejeta zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi poklanjata veliko pozornosti skrbi za zaščito prebivalstva. Eden izmed ukrepov civilne zaščite je tudi radiacijska, biološka in kemična zaščita. Namen izvajanja tega u-krepa je, da bi se v primeru napada s takimi orožji preprečile, odpravile ali omilile posledice. V skladu z zveznimi in republiškimi predpisi so tudi zbori skupščine občine Grosuplje sprejeli odlok, po katerem so občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi dolžni nabaviti sredstva za osebno in kolektivno RBK zaščito do 31/12-1980. Kompleti za takoimenovano RBK zaščito morajo vsebovati: - za delovne ljudi in občane: zaščitna maska (civilna maska MC-1 , otroška maska DM-1 ali priročna maska), prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo ali dekontaminacijo, ki vsebuje: 100 g mila, 25 g sode bikarbone. 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva, 100 ml alkohola, 5o g vate, 1 zavitek papirnih robčkov in 1 sireto atropina; za organe in organizacije: na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila in komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih po en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo stvari, ki vsebuje: 100 g koparita ali klorovega apna na m2 površine in 10 g pralnega praška na m2 strojne površine. Vsak organ in organizacija mora imeti čitalec osebnega dozimetra, radiološki detektor, kemijski detektor in en osebni radiološki do-zimeter. Za zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah pa so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, dolžni do tega roka nabaviti: na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in eno priročno lekarno, za vsako stanovanje po en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo in sicer: 250 g koparita za stanovanje oziroma 1 kg koparita za individualno hišo. DELEGATSKO VPRAŠANJE Delegat DPZ tov. Zgonc Edi je v imenu Krajevne skupnosti Dobrepolje postavil vprašanje, zakaj Komunalno podjetje Grosuplje pobira vodarino od potrošnikov vode dobrepoljskega vodovoda, čeprav vodovod še ni končan, ker vasi Podgorica, Mala vas in Podpeč niso priključene na vodovodno omrežje in še ni opravljen tehnični prevzem vodovoda. Komunalno podjetje Grosuplje je dalo naslednji odgovor: "Regionalni vodovod Rob - Dobrepolje - Struge je doslej največja komunalna investicija v občini (vrednost znaša 13,500.000 din) in se zato gradi po etapah glede na zagotovljena finančna sredstva. V skladu z dogovorom z gradbenim odborom in zaprosilom zainteresiranih, je Komunalno podjetje sproti priključevalo na vodovod vse, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Prvi priključki so bili na Rašci v letu 197^. Z dnem priključitve na vodovod je za koristnika nastopila tudi obveznost plačevanja vodarine po odobreni ceni. Zaradi velikih vlaganj v zadnjih petih letih v razširitev obstoječih in izgradnjo novih vodovodnih sistemov (Zagradec - Krka, razširitev vodovoda v okoliških vaseh Grosupljega, Stična - Izirk, Rob - Dobrepolje - Struge, Velike - Male Lipljene ter Podtabor - Ponova vas - Spodnja Slivnica - Račna) je bilo za te investicije koriščenih 15,271.^00 din kreditov, od tega za dobrepoljski vodovod 4,960.000 din, za katere je potrebno odplačevati 1,764.394 letnih anuitet. Del teh anuitet odplačuje delovna enota "Vodovod" iz sredstev vodarine. V občini je oskrbljenih z vodo iz javnih vodovodov približno 72 Z občanov vključno z Dobrepoljem, kar pomeni, da 28 Z prebivalcev še vedno nima zdrave pitne vode. Po načelu vzajemnosti in solidarnosti plačujejo koristniki vodovodov v ceni vode tudi del sredstev za graditev in razširitev vodovodov za občane, ki vodovoda še nimajo in tiste, za katere je bil vodovod zgrajen v zadnjih petih letih, torej tudi za občane krajevne skupnosti Dobrepolje. Z vodarino upravlja v delovni enoti "Vodovod" Komunalnega podjetja Grosuplje družbeni organ upravljanja, ki zahteva, da podjetje vestno pobira vodarino od vseh potrošnikov vode ne glede na vodovodni sistem, ker nepobiranje vodarine pomeni dvig cene za vodo za vse ostale uporabnike vodovodov, ki že vrsto let solidarnostno v ceni vode prispevajo del sredstev za razširitev vodovodov. Je vprašanje delegata nepremišljeno, ali pa v KS Dobrepolje resno menijo in pričakujejo, da bomo vsi ostali uporabniki vode iz javnih vodovodov, še vnaprej do njih vzajemni in solidarni? ZAKAJ? Saj so s plačevanjem vodarine le izenačeni z ostalimi potrošniki vode. Prepričani smo, da bi vsi tisti občani, ki še nimajo vodovoda, brez negodovanja izpolnjevali svoje obveznosti, če bi imeli zdravo pitno vodo. Vodovod obratuje, občani imajo vodo, za tehnični prevzem vodovoda pa bodo potrebna še dodatna vlaganja. Odločitev krajanov samih je, ali vodovod zapreti, kar najbrže ni v njihovem interesu, ali dobivati vodo pod izenačenimi pogoj i." ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SE BODO V LETU 1977 PRVIKRAT SESTALI 9. FEBRUARJA IN OBRAVNAVALI: - predlog odloka o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je izdala SO Grosuplje in njene pravne predhodnice - izvajanje srednjeročnega plana občine v letu 1976 in 1977 - poročilo o realizaciji programa dela zborov za leto 1976 in osnutek programa za leto 1977 - poročilo o solidarnostni akciji za Posočje - zaključno poročilo občinskega štaba za vpis posojila za ceste v SR Sloveniji - osnutek odloka o pogrebnem obredu - osnutek odloka o minimalnem poslovnem času - poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje september 1975 - j'ul ij 1976. VOLITVE IN IMENOVANJA Zbori skupščine občine so na skupnem zasedanju dne 29/12-1976 dali so- glasje k: - razrešitvi - razrešitvi - postavitvi - postavitvi Lj ubljan i. ROM Cirila, občinskega javnega tožilca v Ljubljani CUNDER Primoža, namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani JANHUBA Boža za občinskega javnega tožilca v Ljubljani HABIČ-LOGAR Tatjane za namestnika občinskega javnega tožilca v Iz delo izvršnega sveta ODBOR ZA SANACIJO REKE KRKE Pri Območni vodni skupnosti Novo mesto je ustanovljen koordinacijski odbor za sanacijo reke Krke. V odboru so predstavniki občin Brežice, Grosuplje, Krško in Novo mesto. Na izvršni svet je v ta odbor imenoval Jožeta JAVORNIKA, dipl.ing. agr., člana izvršnega sveta, Mileta SOJARJA, dipl.ing.agr., občinskega kmetijskega in vodnogospodarskega inšpektorja ter Lojzeta ORLA iz krajevne skupnosti Zagradec, ki je hkrati predstavnik občinske konference SZDL Grosuplje. PREDLOG ZA PREKATEGORIZACIJO CESTE Cesta Videm-Struge-Smuka, ki povezuje občine Grosuplje, Kočevje in Novo mesto je sedaj kategorizirana kot lokalna cesta. Ta cesta, po naši občini poteka v dolžini 7,5 km, povezuje manj razvita območja Suhe krajine, ki bi se mogla ob sodobnejši cesti razviti ali vsaj ohraniti. Cesta je že sedaj izredno obremenjena, promet pa iz dneva v dan še narašča, zlasti tovorni promet. Zaradi tega je izvršni svet skupščine občine Kočevje na pobudo krajevne skupnosti Struge, predlagal republiški skupnosti za ceste, da to cesto prekategorizira v regionalno cesto. Predlog je na svoji seji obravnaval in podprl tudi izvršni svet skupščine občine Grosuplje, saj tudi predstavniki krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL Dobrepolje menijo, da bi morala biti ta cesta kategorizirana kot regionalna. Pričakujemo, da bo tak predlog dal tudi izvršni svet skupščine občine Novo mesto. KOMISIJA ZA PROUČEVANJE PROBLEMATIKE VRAČANJA ZDOMCEV Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je na seji dne 13. 1. 1977 ustanovil komisijo za preučevanje problematike vračanja delavcev iz dela iz tujine. Komisija bo pripravila akcijski program za reševanje postopnega in organiziraneg vračanja delavcev z dela iz tujine in njihovega ponovnega vključevanja v zaposlitev na območju občine. Spremljala bo številčno stanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini ter spremljala vračanje teh delavcev. Prav tako bo komisija spremljala reševanje zahtevkov teh delavcev v zvezi z izdajo lokacijskih, gradbenih in obrtnih dovoljenj ter zahtevkov v zvezi z urejanjem osebnih zadev. Predsednik te komisije je Vinko KOBILCA, član izvršnega sveta SOb Grosuplje, tajnica pa Marta ZAKRAJŠEK, referentka za obrt. Člani komisije so KRALJ Marija, referentka za osebna in državljanska stanja, Bogdan KOROŠEC iz SGP Grosuplje, Ludvik KRIŽMAN, predsednik upravnega odbora komunalnega sklada, Marija KOŠMRL iz zavoda za zaposlovanje delavcev, Ema POTOKAR iz ekspoziture Ljubljanske banke na Grosupljem in Slavko ZUPANČIČ, načelnik oddelka za skupne in družbene službe ter član izvršnega sveta občinske skupščine. ZAZIDALNI NAČRT ŠMARJE - SAP Izvršni svet skupščine občine je na seji 13/1-1977 sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok P 2 v Šmarju - Sap, ki ga je izdelal urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana. Zazidalni načrt zajema 11,70 ha površin. V tem predelu je že zgrajenih 19 individualnih stanovanjskih hiš ter samopostrežna trgovina. Zazidalni načrt pa predvideva še gradnjo 83 individualnih stanovanjskih hiš ter štirih vrstnih blokov. V pritličnih prostorih teh blokov je predviden upravno oskrbovalni center naselja ter po štiri stanovanjske etaže. Temu centru bodo zagotovljeni potrebni parkirni prostori. Poprečna velikost parcel za individualno stanovanjsko gradnjo pa bo znašala cca 750 m2. Predlog zazidalnega načrta bo na vpogled 30 dni po objavi sklepa v Uradnem listu in sicer v prostorih krajevne skupnosti Šmarje ter na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. V tem času lahko dajo pripombe občani in zainteresirane delovne in druge organizacije. UPORABA PRESEŽKA POSOJILA ZA CESTE V srednjeročnem programu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji za obdobje 1976-1980 je predvidena modernizacija 29,8 km cest, 6,4 km ojačitev in 3 km rekonstrukcije regionalnih cest. Poleg tega pa bo tudi presežek na območju občine vplačanega posojila za ceste uporabljen v občini. Predlog za u-porabo presežkov vplačanega nad planiranim zneskom posojila mora občina dati republiški skupnosti za ceste. Presežek vpisanega posojila nad planiranim znaša 3,188.600 din. Seveda je tudi še vprašanje, če bo presežek v taki višini nad planiranim zneskom tudi dejansko vplačan. Izvršni svet skupščine občine je na svoji seji dne 11/1-1977 sprejel predlog, da bi presežke vpisanega posojila uporabili za modernizacijo cest Radohova vas - Litija do meje občine v dolžini 1,6 km in na cesti Grosuplje - Blato v dolžini cca 1,5 km. Seveda bi bil za modernizacijo teh odsekov potreben še dodatni prispevek krajanov. Pripombe na ta predlog sprejema izvršni svet do 31/1-1977, končni predlog republiški skupnosti za ceste pa bo sprejela skupščina občine na seji v začetku februarja. Iz delo krajevnih skupnosti USTANOVITEV SKUPNOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI SUHE KRAJINE Medobčinski odbor za pospeševanje razvoja Suhe krajine, v katerem sestavu so predstavniki občin Novo mesto, Trebnje, Grosuplje, in Kočevje in na svoji 6. seji sprejel sklep o izdelavi srednjeročnega programa razvoja Suhe krajine in ugotovil, da je potrebno večje samoupravno organiziranje tega področja. Predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih konferenc SZDL z območja Suhe krajine vseh štirih občin so na svojem prvem sestanku obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma in delovne programe za leto 1977. Iz občine Grosuplje so bili vabljeni predsedniki iz naslednjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Zagradec, Krka, Muljava in Dobrepolje. Upamo, da bodo prizadevanja vseh štirih občin, kakor tudi krajevnih skupnosti iz območja Suhe krajine, uspela s prepričljivimi podatki in samoupravno organiziranostjo dokazati Republiškemu izvršnemu svetu, da so zahteve za uvrstitev Suhe krajine med manj razvita območja v SR Sloveniji utemeljene. PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA - POT DO CILJA V KS Šmarje bo koncem junija letošnjega leta potekel samoprispevek, ki so ga krajani plačevali tri leta za sofinanciranje vzgojno varstvenega zavoda in telovadnice v Šmarju. Ker doslej zbrana sredstva ne zadoščajo za izvedbo obeh planiranih investicij, je zbor delegatov KS sprejel sklep o podaljšanju samoprispevka do konca leta 1980. Referendum za podaljšanje samoprispevka nameravajo v KS Šmarje izvesti v mesecu marcu in so že pričeli s pripravami. Zbor delegatov je zadolžil svet KS, da imenuje odbor za izvedbo referenduma o podaljšanju samoprispevka, vse družbenopolitične organizacije v kraju pa, da takoj začno krajane seznanjati s sprejetim sklepom zbora delegatov in jih pripravljati na glasovanje za uspešen izid referenduma. BOLJŠE CESTE TUDI NA VELIKEM VRHU Vaščani Velikega vrha so se odločili, da bodo asfaltirali krajevno pot. Z odločitvijo so seznanili organe KS Šmarje in predlagali imenovanje gradbenega odbora, v katerega so bili na njihovo pobudo imenovani: Polajžar Franc, Pucihar Franc in Frbežar Viktor. Zemljiška dela, dovoz gramoza in nasutje nameravajo opraviti vaščani sami ter zbrati z enkratnimi prispevki vaščanov tudi pretežni del sredstev. Krajevna skupnost Šmarje bo prispevala 20 % od predračunske vrednosti del. ZAČELA SE JE GRADNJA VODOVODA P0DTAB0R-S POD NJA S L I VN I CA-RAČ NA Po dograditvi regionalnega vodovoda Rob-Dobrepolje-Kompolje je še edini večji neoskrbovani predel z zdravo pitno vodo v krajevnih skupnostih Podtabor, Spodnja Slivnica in Račna. Občani v navedenih krajevnih skupnostih so predčasno ustanovili gradbeni odbor in sprejeli krajevne samoprispevke za sofinanciranje gradnje skupinskega vodovoda. Po načrtih se bo zajezil vodni vir v Medvedici. Sredstva za izgradnjo prve etape od zajetja do Ponove vasi so zagotovljena v višini 9,190.000 din. Od tega zneska je kredit Ljubljanske banke in Zavarovalnice Podtabor z vrbiške ceste. Upamoj da bodo prebivalci te krajevne skupnosti, ki je ena izmed največjih v občini, kmalu pridobili vodovod. Sava 6,000.000 din, preostanek pa je iz zbranega samoprispevka. Celotna predračunska vrednost vodovodnega sistema znaša 26.000.000 din. Najeti krediti za gradnjo vodovoda niso najbolj ugodni in bo zato odplačevanje anuitet naša skupna solidarnostna pomoč temu predelu občine. Ponovno pa se bo zaostrilo vprašanje cene vode zaradi velikih investicijskih vlaganj v zadnjih letih v vodovodne sisteme v občini. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da sami krajani vlagajo ogromna sredstva in je začetek gradnje tako pomembnega komunalnega objekta uresničevanje njihove dolgoletne želje in pogoj za hitrejši razvoj. Ker denarja za gradnjo druge etape do Spodnje Slivnice in Račne ni, bo imel gradbeni odbor v naslednjem obdobju še veliko dela, da bo skupinski vodovod, kot je narčtovan, tudi izpeljan. V BREZJU PRI GROSUPLJEM Sl ŽELIJO NAPREDKA Vaščani Brezja pri Grosupljem želijo v letošnjem letu asfaltirati krajevno pot v dolžini 1.066 m. Doslej so v ta namen zbrali že približno 80.000 din, z zbiranjem denarja pa bodo še nadaljevali. Pri delih nameravajo sodelovati tudi s prostovoljnim delom. Pomembni dogodki ZAČETEK ZBIRANJA SREDSTEV ZA GRADNJO ŠOLSKIH OBJEKTOV Pooblaščeni, predstavniki temeZjnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti so 11. t.m. svečano podpisali samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini Grosuplje za obdobje 1976 - 1980. Sklepe o sklenitvi tega sporazuma pa so delavci večinoma sprejeli ze v juliju 1976. Temeljne in druge organizacije zdruzenga dela bodo za gradnjo šolskih objektov prispevale 2 % od bruto osebnih dohodkov, samoupravne interesne skupnosti pa 1 % od dohodkov, doseženih s finančnim načrtom skupnosti za preteklo leto. Denar bodo ti podpisniki nakazovali v enkratnem znesku do 31. marca za preteklo leto v obdobju petih let. Krajevne skupnosti Ivančna gorica, Videm-Dobrepolje in Ponikve naj bi po sporazumu prispevale 5-letni krajevni samoprispevek. KS Ambrus, Krka, Metnaj, Muljava, Stična in Zagradec, učenci s teh območij bodo hodili v Ivančno gorico v višje razrede osnovne šole in v usmerjeno šolo, naj bi prispevale 70 % petletnega krajevnega samoprispevka. KS Dob, Šentvid pri Stični, Temenica in Višnja gora, učenci s teh območij bodo hodili v Ivančno gorico v usmerjeno šolo, pa naj bi prispevale SO % sredstev zbranih s krajevnim samoprispevkom v obdobju petih let. Medtem, ko je večina temeljnih in drugih organizacij še podpisala sporazum ali pa bodo to storile v kratkem, je sporazum podpisalo šele 6 krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da bo mogoče s primerno politično aktivnostjo vendarle doseči popolno enotnost in podporo prizadevanjem za hitrejše urejanje problematike na tem področju. KLUB SAMOUPRAVLJALCEV JE PRIČEL Z DELOM Na ustanovni skupščini dne 10. januarja 1977 je bil ustanovljen klub samoupraoljalcev občine Grosuplje. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo dobra, saj je od 69 izvoljenih delegatov seji prisostvovalo 50 delegatov ali 72,4 %j od 132 možnih podpisnikov pa je do ustanovne skupščine pristopilo k samoupravnem sporazumu 94 ustanoviteljev ali 71,2 %. Delegati ustanoviteljev so na ustanovni skupščini obravnavali in sprejeli poročilo o delu iniciativnega odbora, sklep o zagotovitvi sredstev za ureditev prostorov za delovanje kluba samoupravljaleev, osnutek programa družbenopolitičnega izobraževanja v okviru kluba samoupravijalcev za leto 1977, ki je v razpravi do 31. 1. 1977 ter izvolili predsednika skupščine, namestnika, tajnika in člane izvršnega odbora. Za predsednika skupščine kluba je bil izvoljen GLAVAN Mihael, ravnatelj Gimnazije "Josipa Jurčiča" 'Stična - delegat OK SZDL Grosuplje. Za namestnika tajnika kluba je bil izvoljen Slana Anton, ravnatelj Osnovne šole Stična, delegat KS Krka, za člane izvršnega odbora pa: - Ahlin Rezka, delegatka občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje - Bernaršek Zlatko, delegat Delovno varstvenega zavoda Ponikve - delegat delavske univerze "Boris Kidrič" Ljubljana - Eršte Julijana, delegatka skupščine občine Grosuplje - Munih Iztok, delegat IMF Ljubljana - TOZD Livarna Ivančna gorica - Vlahovič Marjeta, delegatka občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje - Vovk Jože, delegat KS Spodnja Slivnica. PRIPRAVE MLADIH NA NOVO AKCIJSKO LETO Izhajajoč iz izkušenj minulega leta, je center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS pričel s pripravami za novo akcijsko leto. Steklo je evidentiranje kandidatov za mladinsko delovno brigado Jožeta Kovačiča. Za pokroviteljstvo brigade smo zaprosili SGP Grosuplje, Motvoz in platno. Instalacije Grosuplje, Kovinastroj in IMF Livarno Ivančna gorica. Zavedati se moramo, da so mladinske delovne akcije preizkus za vsakega mladinca, kjer se prekali kot fizični delavec in samoupravijalec ter sotovariš. Vsakemu aktivnemu mladincu, ki se je z delom že izkazal v svoji sredini in na delovnem mestu, smo zato dolžni omogočiti udeležbo v mladinski delovni akciji. Mladinsko prostovoljno delo pa ne sme ostati omejeno le na tri poletne mesece in samo na manj razvitih območjih Slovenije in Jugoslavije, pač pa mora postati sestavni del našega vsakdana. Tudi V naši občini se mladi lahko vključujemo v delo krajevnih skupnosti, pri popravljanju cest, gradnji vodovodov, šol, kulturnih domov, športno rekreacijskih centrov, urejanju okolja in podobno. Center za mladinske delovne akcije ima za to v letošnjem letu V svojem programu tudi organiziranje lokalnih mladinskih akcij, ki se bodo odvijale po dogovorih z osnovnimi organizacijami mladih, krajevno skupnostjo in občinsko skupščino. Za uspešno in vsebinsko izvedbo lokalnih mladinskih delovnih akcij se bo center povezal tudi s področnimi konferencami mladih v krajevnih skupnostih, v izobraževanju, z družbenimi organizacijami in društvi. Mirjana Križman MARJAN KOTAR - VRŠILEC DOLŽNOSTI SEKRETARJA KOMITEJA OK ZKS Dosedanji sekretar komiteja občinske konference ZKS Grosuplje tov. Edo Gale je na izredni seji komiteja, ki je bila dne 18/12-1976, odstopil s te funkcije. Komite je zaradi tega imenoval za vršilca dolžnosti sekretarja tov. Marjana Kotarja, sodnika občinskega sodišča Grosuplje. To funkcijo bo opravljal do izvolitve novega sekretarja, ki bo izvoljen najkasneje do 31/3-1977. Redni kandidacijski postopek je v teku. VEST, KI JE BOLEČE ODJEKNILA Ob tragični izgubi velikega državnika, politika in gospodarstvenika — predsednika zveznega izvršnega sveta Skupščine SFR Jugoslavije tov. Dzemala Bi-jediča, so se 19. januarja sestali na žalni seji vodstva družbenopolitičnih organizacij občine, predsedstvo in izvršni svet skupščine občine ter počastili njegov. spomin. Zveznemu izvršnemu svetu Skupščine SFRJ so poslali sozalno brzojavko z izrazi iskrenega sožalja. Globoko presunjeni so žalostno novico sprejeli tudi vsi delovni ljudje občine, ki so se na žalnih svečanostih po delovnih organizacijah in šolah poklonili spominu tov. Dzemala Bijediča. Obvestila O O O O O O O POZIV k vložitvi napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1976 Napoved za odmero davka morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1976 presega 70.000 dinarjev, ne glede na olajšave, katere bodo priznane v odmernem postopku. V skupen čisti dohodek se všteva: izplačani osebni dohodek iz medsebojnega razmerja v združenem delu, - izplačani osebni dohodek iz delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih, - letni znesek pokojnine, letni znesek nadomestil osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju, - letni čisti osebni dohodki od katerih se plačuje: davek iz osebnega dohodka delavcev pri drugih izplačevalcih, - davek iz kmetijstva, - davek iz obrtnih dejavnosti, - davek iz intelektualnih storitev, - davek iz avtorskih pravic, doseženi čisti dohodek, od katerih se plačuje davek na dohodke od premoženja. Rok za vložitev napovedi je 31- januar 1977* Predpisane obrazce je možno dobiti na davčni upravi skupščine občine. Skupščina občine Grosuplje Davčna uprava VPLAČILO POSOJILA ZA CESTE Po podatkih službe družbenega knjigovodstva smo v naši občini do 31/12-1976 vplačali 2,97^.420 din posojila za ceste. ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Oddelek za notranje zadeve SOb Grosuplje obvešča občane - imetnike voz niških dovoljenj, da je s 15. januarjem 1977 pričel z zamenjavo vozniških dovoljenj, ki mora biti opravljena do 31. decembra 1980. Vozniška dovoljenja bodo za menjavali ob podaljšanju veljavnosti, ali drugem postopku za izdajo vozniškega dovoljenja (izguba, okvara, sprememba podatkov, itd.). Zahtevek za zamenjavo vozniškega dovoljenja vloži prosilec v dvojniku na predpisanem obrazcu "evidenčni list voznika" EOP 31/4, ki mora biti kolkovan z državnim kolekom za 10 din. Predpisani obrazec je moč dobiti v sprejemni pisar ni SOb. Zahtevku za zamenjavo vozniškega dovoljenja je treba priložiti staro voz niško dovoljenje in dve fotografiji v velikosti 35 x 45 mm, ki ne smeta biti sta rejši od šest mesecev. eIeIeIeIeIeISbISeIeIeIeIeIeISeIeIeIeIeIeIbIbIbIšIbIbIbIbIbIsIb] DEŽURNI REPORTER pil ZELENEM TELEFONU V DOGOVORU Z NOVINARJI LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA BO 2. FEBRUARJA 1977 OD 10, DO 12. URE V OBČINI GROSUPLJE "ZELENI telefon". OBČANI BODO NA TEL. ŠTEV. 771-107 LAHKO POVPRAŠALI O VSEM KAR JIH ZANIMA IN ŽULI PRI VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU. eIeIbIeISeIeISeISeIeIeIbIbIbISeIbIeISeIeIeIbIeIbIeIeIbIeIeIS Redakcija je bila končana 26. 1. 1977. - Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk * grosuplje; naklada 3.000 izvodov. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.