v _
POSTRZEK
Naslov razstave je bil "Rodovniki, viri in metode". Avtorica rodovnika je Nadjjl Gartner Lenac, emologinjn, oblikovalec pa Miha Dobrin, arhitekt i/ Ljubljane in potomec obravnavane dni zine. Pano z rodovnikom bo v letu 1996 prenesen v stalno čevljarsko zbirko v Polakovi kajži v Tržiču, njegovo prvo promocijo pa je omogočila Slovenska znanstvena fon-clacija v World Trade Centru oktobra 1995 v Ljubljani.
Muzej Velenje
V Muzeju Velenje v letu 1995 ni bilo etnoloških razstav.
Skupina etnologov muzealcev pri Slovenskem etnološkem društvu
Pri SED je pred leti muzejska sekcija delovala Zelo živahno. Na novo so jo obudili spomladi leta 1994 kot skupino etnologov muzealcev. Glavni cilj je bil ponovna vzpostavitev stikov med kolegi v muzejih in medsebojno spoznavanje, saj je bilo v zadnjih petih letih precej kolegov zaposlenih na novo, najstarejši kolegi - prva generacija etnologov v muzejih - pa so se tudi že upokojili. Vseh etnologov v muze jih po Sloveniji je danes 45, kar predstavlja številčno najmočnejšo poklicno skupino v stroki, čeprav niso vsi zaposleni kot kustosi, pač pa tudi kot knjižničarji, dokumentalisti itd.
Skupina se je v letu 1994 sestala trikrat in v letu 1995 dvakrat Del pogovorov je bil namenjen medsebojnemu obveščanju o tem, kaj vsak posameznik dela na svojem službenem mestu, s kakšnimi pro blemi se srečuje in kaj načrtuje izpeljati. Etnologi muzealci so vsi močno vpeti v delo in projekte svojega muzeja. Zahteve na delovnem mestu kustosa etnologa so številne in mnogovrstne skrbi za stalne postavitve, pri čemer je najobsežnejše
vodenje skupin po muzeju, pripravlja nove razstave in publikacije ob njih, odgovarja na zahteve okolja ¡ni pripravi različnih lokalnih publikacij, zbornikov, turističnih in zabavnih prireditev, piše članke, svetuje organizatorjem in jim pomaga pri pripravljanju razstav, oh tem pa kar nekaj kolegov vpeljuje raču-nalniško dokumentacijo predmetov, ob skrbi za predmete jim je pogosto nalo-žcna tudi konsetvacija ek sponatov, ¡»manj- kanje depojskih prostorov pa jim otežuje izvajanje temeljne odgovornosti kustosa. Pogovori so pokazali, kako zelo specifi-čne so razmere v vsakem muzeju.
Na enem od srečanj je Alenka Sitnikič, ki se ukvarja z muzejsko dokumentacijo in sodeluje tudi v tovrstni mednarodni komisiji ((J DOK), predstavila svoje delo in načrte. Predstavila je anketo, ki jo je pripravljala za CIDOK in jo je Želela preveriti najprej v Sloveniji. Vendar pa ta anketa med kolegi ni obrodila pričakovanih sadov, ker je bila za naše razmere verjetno prezahtevna, V slovenskih muzejih je \ prašanje dokumentacije še vedno precej obstranska tema.
Etnologi muzealci so pretresali tudi možnosti za skupno delovanje hodisi pri praznovanju obletnic v stroki v letu 1995 ali pri oblikovanju skupnih stališč glede posebnosti etnologije v muzejih z ozirom na objavljene teme srečanja muzealcev v Idriji v oktobru 1995 (nove stalne postavitve, pridobivanje gradiva, vpraša nje tehniške dediščine, interak-tivnOst v pedagoški praksi, pridobivanje finančnih virov). Irena Keršič je predstavila delovanje evropske mreže etnoloških muzejev, kamor so se vključili tudi slovenski etnologi muzealci, ter možnosti za objavljanje v njenem biltenu Nel.
Skupina etnologov muzealcev je v dveh
letih obstoja predvsem odprla pot za medsebojno sodelovanje, zbrali so. naslove vseh svojih kolegov in ugotovili, da jih je kar precej. Doživeli so tudi Že pi vo krizo, ko se v mitju 1995 niso odzvali povabilu kolegov iz ptujskega muzeja, ki so se z veliko skrbjo pripravili na velik obisk
Na srečanju jeseni leta 1994 so se dogovorili, da bodo pregledali, kaj je bilo dotlej že narejenega v etnološkem muzealsivu. Skupina etnologinj muzealk se |e odločila, da bo zbrala tn objavila podatke o Stalnih postavitvah z etnološko tematiko, o občasnih razstavah in izdanih publikacijah za leto 1995. ter o razstavnih ua-črtih kolegov v letu 1996. Pomemben združevalni dejavnik bi lahko bilo tudi delo ob selitv i SEM v nove prostore oz. skupni pogovori o postavljanju njegove stalne razstave. Etnologi muzealci izSEM-a in drugih muzejev na Slovenskem naj bi se ustvarjalno povezali in prevzeli svoj del odgovornosti za razvoj etnologije.
Možnost načenjanja muzealsko-et-no loški h problemov bodo ponudile tudi objave v tematskih številkah o muzealsivu (Etnolog) in materialni kulturi (Tra-ditiones) v letu 1996.
\ letu 1996 naj bi se skupina predvidoma sestala štirikrat:
-	IH 5 1996 - pogovor o opravljenem delu posameznih kustosov oz. etnoloških oddelkov v letu 1995 in o načrtih za leto 1990. pogovor z Mojco Terčelj o varstvu kulturne dediščine in njenem izvozu (organizirata I. Pučkai in T Dolžan):
-	13. S. 1996 - predavanje in pogovor o osnovnih konservatorskih posegih na etnoloških predmetih (organizira 1 Gnilšak);
-7. 10.1996-aktualnosti (organizirata I. Počkar in T Dolžan):
-25. 11. 1996 - predstavitev Etnologa, letnik 1996, v Novi Gorici (organizirata uredništvo Etnologa in 1, Brezigar).
DEJAVNOSTI ETNOLOGOV KONSERVATORJEV V LETIH 1994 IN 1995
Delovna skupina za etnološko koiiservatorstvo pri SED v letu 1994 in 1995
Etnologi konser vato rji se že od leta 1993 srečujejo enkrat mesečno na delovnih srečanjih - vsakič na območju drugega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine - kamor povabijo tudi tamkajšnje kustose etnologe. Na srečanjih se pogovorijo o izvajanju
skupnih nalog, ogledajo pa si tudi obje kte in območja etnološke dediščine.
Od začetka osemdesetih let, ko so se zavodi okrepili Z etnologi konservatorji, je njihovo skupno delo usmerjeno predvsem V:
-	izpopolnjevanje, nadgradnjo etnološke konservatorske metodologije;
-	usklajevanje projektov in akcij; reševanje praktičnih vprašanj varstva
in
- popularizacijo, zaokrožitev našega dela.
V letu 1994 so izvedli večji projekt, .1 katerim so sodelovali pri aktivnostih Sveta Evrope z naslovom Dnevi kulturne dediščine. Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki je nosilec omenjenega projekta za Slovenijo, leta 1994 posvečenega ljudskemu stavbarstvu, i1* pripravila od 22. do 24. septembra skupni z etnologi konservatorji lz posameznih
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
POSTRŽEK
regionalnih zavodov za varstvo naravne m kulturne dediščine strokovne ekskurzije z ogledi in predstavitvami najpomembnejših obnovljenih spomenikov ljudskega stavbarstva.
V septembru je izdala tudi slovensko -angleško knjižicOs plakatom "Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije", ki predstavljala temeljno strokovno in popularizacijsko delo etnologov kon servatorjev o tej zvrsti spomenikov. V njej je objavljen k: izbor varstvenih uspehov etnologov kon.servatorjev, ki jih kljub veliki občutljivosti te zvrsti spomenikov glede na druge stroke na splošno ni malo
Drug" večji projekt, pri katerem so sodelovali etnologi konservatorji in je bil v prvi lazi leta 1995 tudi zaokrožen, je priprava informacijsko - dokumentacijskega sistema za varstveno dejavnost, ki ga izvaja URŠKO. Kot testni Zavod je nosil še posebno teži) zavod iz Gorice. Eden izmed poglavitnih vzrokov za intenziviranje srečanj etnologov konservatorjev je bila prav želja po poenotenju dokumentacije.
Ze tretje leto pripravljajo seznani izmerjenih in izrisanih objektov ljud skega stavbarstva, ki ga nameravajo objaviti v Varstvu spomenikov 37. Na začetku leta 1995 so oblikovali za vse sprejemljiva navodila za pripravo omenjenega seznama: akcija je v zaključni fazi.
Po nadvse ugodnem odzivu uredništva Slovarja etnologije Slovenec v so etnologi konservatorji pripravili dodatne izraze s področja ljudskega stavbarstva, pode želja m konscrvalorslva. Po večkratnih sestankih m usklajevanjih so izdelali delovni seznam s približno 300 izrazi, ki je potreben še dodelave; obdelali jih bodo konca leta 1996. Leta 1994 so oblikovali etnološko konsei vatorsko komisijo v sestavi Vito Hazletj Vladimir Knitic in Zvezda na Koželj, ki bo usklajevala načrtovanje ^kcij, izdelala kriterije za pridobitev sredstev, nadzorovala izvedbo posegov. oh koncu pa bo preverila sklepno Poročilo. Zaenkrat so se ukvarjali precU vsem s problemi načrtovanja in izva lunja posameznih akcij, še posebej s Pripravo normativov in standardov za delo etnologa konservatorja. Konec leta 1995 sla Zve zda na Koželj in Hazler pripravila osnutek gradiva z naslovom "Standardi v varstveni delavnosti: poudarek na delu etnologa kon-^'rvatorja", s katerim želijo etnologi konservatorji natančneje opredeliti delo m vlogo etnologa v spomeniški službi. Po Uskladitvi z drugimi etnologi konserva-tor)š ga bosta avtorja posredovala priprav-
Ijalcem nove varstvene zakonodaje.
Skupina etnologov konservatorjev aktivno sodeluje pri priprav i nove varstvene zakonodaje. Izhajajoč iz dela etnologa konservatorja in spccifike varstva ljudskega stavbarstva kot nedeljive podobe načina življenja skušajo la profil vključili v splošen in sodoben varstveni kontekst.
Pripravili so interni seznam z delovnim naslovom "Referenčni seznam obrtnikov", s katerimi zgledno sodelujejo pri obnovi kulturnih spomenikov. Sčasoma načrtujejo njegovo objavo v Varstvu spomenikov, kakor tudi v posebni publikaciji.
Na delovnih srečanjih rešujejo sprotne probleme financiranja in usklajevanja projekta "Mreža regionalnih muzejev na prostem na Slovenskem", ki poteka na naslednjih lokacijah Brdo pri Kranju, Plelerje. Račji Dvor pri Mariboru. Rogatec in Sečoveljske soline.
Komisijo-SED za kadre in Skupnost zavodov za varstvo narav ne in kulturne dediščine s: > seznanili s kadrovskim primanjkljajem etnologov po zavodih. Obenem so dali I udi pobudo za oblikovanje modela celovite Študentske prakse v spomeniški služIli.
Kol dobitniki Murko ve listine so etnologi konservatorji iz Delovne skupine za etnološki' kc inservatc >rsi v< i pri SP.i i na t >k-lohrskem Etnovečeiu leta 1994 v Klubu CD predstavili svoje delo. Drugi dobitnik Murkove listine je bila njihova upoke »jena kolegica Ada bar Janša, ki se jim je na predstavitvi tudi pridružita.
Na pobudo restavratorske in gozdarske stroke so etnologi konservatorji načelno podprli sodelovanje pri raziskovalnem projektu s področja dendrokro-nologijc Z delom naj bi pospešeno začeli v letu 1996,
Etnologi konservatorji aktivno sodelujejo pri izvedbi strokovnih posvetov, bodisi kot soorganizalorji kakor tudi referenti, kot npr Plan.šarske stavbe V Vzhodnih Alpah, ki ga je organiziral ISN ZRC SAZtJ. Vključujejo se tudi v projekte in posvetovanja v okviru 1)S Alpe - Jadran. Pripravili so tudi posamezne članke za kongres in skupni prispevek za razstavo o delu etnologov ob "Trilogiji", ki jo je organiziral SEM.
Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino
t i prava RS za kulturno dediščino organizira "informacijski sistem kulturne dediščine" s sistemom podatkovnih faz na več ravneh (centralni register dedišči
ne, popisna podatkovna baza. upravna podatkovna baza in meta podatkovna baza - z raziskovalnimi, tekstovnimi, foto, piano in kartografskimi podatki), ki bo v končni fazi povezan z regionalnimi zavodi. Zvezd a na Koželj je sode lovala pri pripravi vsebine obrazcev za centralni register dediščine. Delo na tej podatkovni bazi je potekalo na nivoju obdelave podatkov za 340 enot najpomembnejše etnološke dediščine in kontrole že vnesenih podatkov o razglašenih etnoloških spomenikih
Obsežno delovno področje dela na I pravi je spremljanje varstva dediščine na vseh vrednostnih ravneh. Zvezdana Koželj .se je v obravnavanem obdobju ukvarjala s problemi vrednotenja, neustreznih posegov, črnih gradenj, samih oblik in možnosti varstva (tudi npr. pri sanacijah ujm) s sedmimi objekti oziroma območji najpomembnejše etnološke dediščine.
Ob pripravi ocene ustreznosti koridorjev in posameznih projektov avtocest, ki jo s siališča varstva kulturne dediščine vodi 1 Jprava, |e pripravila gradiva z vidika varovanja najpomembnejše etnološke dediščine za območja tras na Koprskem, v smereh Maribor Madžarska in šentja- -kob - Blagovica.
Uprava vodi projekt Mreža regionalnih muzejev na prostem, ki se izvaja na štirih lokacijah; Brdo pri Kranju, Rogatec, Račji dvor pri Marihoru in Plelerje Delo ji- bilo usmerjeno predvsem v koordiniranje programov in financ, urejanje problematike lastništva, v udeležbo na sejah Svetu MNP Rogatec, predstavitev projekta ekspertni komisiji Ministrstva za kulturo ipd. Omenjena je pripravila referat "Projekt religioznih dejavnosti na primeru MNP Rogatec" (skupaj s kolegom liaz.tcrjem) in se v preteklem letu udeležila 17. konference Zveze evropskih muzejev na prostem na Severnem Irskem.
Zvezdana Koželj v okviru delovne skupine za etnološko konscrvaiorstvo, organizira delovna srečanja etnologov konservatorjev in muzealcev, ob tem ureja in pripravlja poircbna gradiva in zapisnike s srečanj, še posebej pa povzetke in redakcije skupnih tekstov, kol npr. priprava gradiva o problematiki varstvene zakonodaje za pisce strokovnih osnov za novi zakon o naravni in kulturni dediščini.
Ob koordinaciji izvoznih dovoljenj za predmete kulturne in Se posebej etnolo ške dediščine pripravi ja gradivo o problematiki prodaje in izvoza premične kulturne dediščine in sodeluje pii pripravi vsebine obrazcev za izvozna dovoljenja.
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
63
71/ \ P^IJ 7 #7 TS
FUblKZhK
i ii.:-. .''J - i = "'■ W;1- =1 - i'.- --. - ■
Sredi leta 1995 je naloge v zvezi z izvozom prevzela mag, Mojca Terčelj.
\?a Ministrstvi) za kulturo Koželjeva deluje v komisiji za narodnostne .skupnosti na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo se je udeleževala sej komisije za skupne in planinske pašnike, na Ministrstvu za okolje in prostor je sodelovala pri pripravah sanacijskega PUP-a za območje Triglavskega narodnega parka Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, natančneje turističnem sektorju je posredovala pobudo za izdajo seri je razglednic na temo posnetkov iz publikacije "Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije".
Popularizacijskim nalogam Uprave je prispevala svoj delež s pripravo dveh prispevkov za Varstvo spomenikov 36, ki je v tisku, za Šolski atlas je posredovala seznam in lokacije objektov in območij najpomembnejše etnološke dediščine. Udeležila se je posveta Turistične zveze Slovenije o možnostih razvoja turizma na podeželju s prispevkom o problematiki varstva naravne m kulturne dediščine.
1'ul >likacijo"Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije" je predstavila Dmštvii za razvijanje prostovoljnega in preventivnega dela.
K nalogam s področja mednarodnega sodelovanja v okviru Sveta Evrope prišteva leta 1994 udeležbo na posvetu o "Integralnem varstvu kulturne dediščine" in pripravo prispevka o problematiki prenove na podeželju, ki je v okviru zbornika s tega posveta v tisku, v sklopu komisije Sveta Evrope za lehnično pomoč je pripravila gradivo o problematiki varstva Štanjela in se udeležila dveh sestankov ekspertov, ki nam naj bi nudili strokovno pomoč pri celovitem varstvu naselja. 1 .'deležih se je tudi oddaje o Štanjelu na TV KOper (Priinorski razgledi).
Prevedla je zaključke posveta Sveta Evrope v Bourglmstnt z naslovom "Stavbna dediščina in podeželski razvoj".
Leta 1994 je bil njen prispevek k skupnem projektu etnologov konservatorjev "Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije" v priprav i uvodnega prispevka, korekturi tekstov ostalih etnologov konservatorjev, v pripravi dodatnih seznamov za publikacijo, predstavitev publikacije na tiskovni konferenci o tem projektu in na predstavitvi same publikacije.
Kot predstavnica Slovenije v Projektni skupini za zgodovinska središča Delovne skupnosti Alpe - Jadran se je trikrat letno udeleževala sestankov skupine. Izvedla je zadnje korekture tekstov in pripravila gradivo za predstavitev "Drugega skupnega poročila o zgodovinskih središčih" na tiskovni konferenci v WTC. Na njeno pobudo je v pripravi "Tretje skupno
30
poročilo" o problematiki stanja in varstva ljudskega stavbarstva; zanj je že izdelan tekst Za potujočo razstavo o problematiki vasi dežel Alpe - Jadran je sodelovala pri pripravi scenarija razstave in s kolegom Hazlerjem pripravila slovenskegi delež razstave - Transformacija vasi Gomilsko.
Dopolnila in korigirala je tekst za slovensko - nemški Glosar ljudskega stavbarstva, kise tiska v Celovcu. Z referatoma se je udeležila 4. in 5. mednarodne konference o ljudski arhitekturi v prostoru Alpe - Jadran, ki poteka vsako jesen v Gozd Martuljku.
Z referatoma o problematiki varstva in prenove na podeželju se je udeležila dveh mednarodnih srečanj, in sicer F.urope Nostre in ECOVASTA na Madžarskem; prispevka sta v tisku.
Za posvet "Razvoj slovenske etnologije od Stre kija in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj" je pripravila referat z naslovom "Etnologija v dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine" in gradivo o konservaiorskem delu za razstavo v SEM-U o delu etnologov.
V	sklopu sodelovanja pri izobraževanju pripravnikov je pripravila vsebino dela za pripravnico kraj marko, posredovala je Študijske teme pripravnicama etnologin-jama in pripravila seznam literature za pripravnike etnologe v varstveni službi.
V	okviru raziskovalnega dela je za ZriT pripravila poročilo O svojem deležu pri raziskovalnem projektu "Prezentacija spomenika". Za OEIKA FF je pripravila kandidaturo za potrditev nove raziskovalne naloge etnologov kon servatorjev "IjUtiska topo noma stika".
Kot članica Slovenskega etnološkega društva je sodelovala pri organizaciji mednarodnega posveta "Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah" (Stavbna tipologija in varstvo stavbne dediščine), ki ga je organiziral ZRC SAZl - ISN. ()r-ganizirala je tiskovno konferenco o el-nološkem tisku za letu 1994 v KlC-u.
V	okviru Slovenskega kon.servator-skega društva je vodila komisijo za Stele-love nagrade in sodelovala na podelitvi.
Priključek na Internet Uprave je v pripravi; E - mail: zrsvnkd@cvi.sigov.mai!..SI
ZVNKD Maribor
- Kronološki pregled strokovnih ekskurzij in etnoloških projektov:
12. september 1994: Ogled avstrijske Koroške.
II. oktober - 16, oktober 1994: Ek skurzija v Alzacijo 4. april 1995: Sodelovanje na projektnih dnevih OŠŠ Deslrnik pri Pluju
S, april - 9. april 1995: Ogled razstave v Parizu o vprašanju varovanja in zaščite kulturne dediščine.
3- julij - 13. julij 1995; Etnološka delavnica - Kačji dvor
1.3. september - 17. september 1995 Ekskurzija v Dresden in Prago. 30. oktober - 3- november 1995. Priprava biltena v okviru projekta Muzej na prostem Račji dvor.
v začetku aprila 199S sta Suzana Bar-birič in krajinski arhitekt Miran Krivec sodelovala na projektnih dnevih v OŠ Deslrnik Ena od skupin se je odločila za raziskavo problematike ekologije bivanja v Dcslrniku. Tako so raziskovali način bivanja v p rele k los ti in sedanjosti
v	izbranih hišah v njihovem kraju. Rezultate dela so predstavili ob sklepni razstavi in tudi na "Sejmu učil v Ljubljani
Od 5. aprila do 9. aprila 1995 sta si Suzana Barbirič in Jelka Skalickv ogledali t. i. salon v Parizu, posvečen zaščiti in varstvu kulturne dediščine. Udeležili sta se razprav o problemih, povezanih s prenovitvijo in oživljanjem spomenikov v privatni lasti ter revitalizacijo mestnih Četrti na področju Francije. Na omenjenem mednarodnem sejmu so bili na voljo raznovrstna literatura. fotografije in video posnetki, povezani s prenosom in ponovno postavitvijo stavb in z rekonstrukcijo oz. restavriranjein tako ali drugače poškodovanih stavb oz. notranjega inventarja. Od 3. julija do 13, julija 1995 se je v okviru projekta Muzej na prostem Kačji dvor odvijala prva etnološka delavnica. Gre za eno od temeljnih dejavnosti, predvidenih za bodoči muzej na prostem na tem koncu Slovenije. Delavnice so se udeležili Osmošolci in srednješolci mariborskih šol. Raziskovalno tlelo je potekalo v okviru treh tematskih skupin. V vsaki skupini sta bila dva oz. trije mladi raziskovalci Ukvarjali so se s problematiko življenja
vi	ni carjev, kovačev in vrtov na podeželju v času med obema vojnama. Pri terenskem delu so se osredotočili na področje Maribora in njegove okolice Rezultati raziskovalnega dela v okviru navedenih tem bodo pomembna izhodišča za urejanje vsebine posameznih hiš in okolice muzeja. Celoten polek raziskovalnega dela smo predstavili z razstavo, ki so jo postavili v prvi preneseni hiši iz Trčove.
Delo in izobraževanje etnologov na mariborskem Zavodu ni potekalo le v okviru omenjenih ekskurzij. Zavod jt-vzel pod svoje okrilje projekt regional-
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
POSTRŽEK
nega muzeja na prostem za severovzhodno Slovenijo na Kačjem dvoru V okviru tega projekta so se dosedaj končala vsa načrtovana konservatorska deta na dvoru samem. V bodoči muzej
na prostem so prenesli prvo hišo iz Trčove, "Wagnerjevo kočo". Na terenu so nabrali in odkupili nekaj inventarja za Wagneijevo hišo in bodočo vaško gostilno, ki so jO načrtovali v nekdanjem
dvorskem svinjaku.
Izšla je druga ševilka biltena omen je neg a projekta, ki je posvečena prvi etnološki delavnici.
Poročila so poslali: Mar/cika Batkovec Debevec (Gasilski muzej), Suzana Barhirič (ZVNKD Maribor), Andreja Brancelj Bednaršek lBelokranjski muzej), Ralf Čeplak Mencin (Slovenski etnografski muzej - Muzej neevropskih kultur/, Tatjana Dolžan gorenjski muzej. Skupina etnologov muzealcev pri Slovenskem etnološkem društva), Mojca Ferle (Mestni muzej Ljubljana). Zvezdana Koželj (Ministrstvo za kulturo. Uprava RepublikMUovenije za kultMtipjjclediŠČinai Delovna skupina za etnološko 'konservatorstvopriSŠO), Magda PerSič(Notranjski muzejJ. Meta Sterie in Mojca ŠifrerBulovec (Loški muzej). Zora Žagar (Pomorski muzej Seigej Mašera).
Poročila uredili. Tita Ovsena r Porenta in Mojca Ramšak ter Raj ko Muršič.
GLASNiKSED 36/1996, št, 1
65