GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, */« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Celjski list »Deutsche Zeitung« piše dne 21. januarja 1934 v članku, povzetem iz nemškega inozemskega časopisja, naslednje: »Renegati (narodni odpadniki), ki zatajijo svojo narodnost, vedno trpijo škodo na svojem značaju. Narodnost je dar in naloga od Roga za vsakega posameznika. Tega daru ne sme nikdo nekaznjeno zlorabljati, tej nalogi se nikdo ne sme nekaznjeno odtegniti. Ljudstvo, ki stremi za tem, da dobi renegate, ne bo s temi ljudmi doseglo nobenega notranjega dobička. To so ljudje z zlomljeno hrbtenico, ki so jih svojci izločili, drugi pa ne priznali, čeprav se napram novemu narodu obnašajo kot 150odstotni narodnjaki, kar moramo tolikokrat doživeti.«
Te besede podpišemo v polnem obsegu. Renegati = narodni odpadniki niso značajni ljudje, ker so se izneverili materinemu jeziku in tistemu narodnemu značaju, ki so ga po božji volji prejeli od svojih staršev. Karkoli ima človek po svoji naravi, je dar božji: tudi narodnost je božji dar. Vsak dar Rog člo-,veku podeli kot nalogo, ki jo mora vršiti, kot talent, ki ga mora uporabljati. Kdor tak dar prezira, kdor tak talent zametuje, ravna proti božji volji ter ne more ostati brez kazni. Narodni odpadniki so ljudje z zlomljeno hrbtenico, moralne spake in pokveke. Od njih nima ljudstvo, ki jih pridobi za se, nobenega dobička in nobene časti. Tudi njim ne daje časti, čeprav se v novem ljudskem krogu, ki so se mu pridružili, ponašajo s 150odstotnim patriotizmom. K večjemu jih izrabljajo tako, kakor so ¡Turki porabljali svoje janičarje.
Članku, ki v njem o tem nelepem pojavu razpravljamo, smo dali naslov: Hinavščina. In to s podtalno zavestjo in s-popolno pravico. Naslovljeno je namreč to na nemške nacionaliste, ker to uganjajo, kar obsojajo. Narodno rene-gatstvo (odpadništvo) obsojajo, obenem ga pa tudi gojijo. Nemška nacionalna politika v naših krajih je vedno bila .usmerjena v pravcu germanizacije (po-nemčevanja): tako je bilo v nekdanji avstrijski državi, tako je tudi danes. V svežem spominu nam je še, kako se je sv slovenskih krajih ohranjalo in množilo nemštvo. Pravih, v tej zemlji vzni-klih Nemcev je bilo prav malo. Kar jih je bilo, so po večini bili nemški uradniki, od vlade poslani v naša mesta in trge. Drugo, kar se je dičilo z naslovom nemštva, so bili nemškutarji = srake, iki so se dičile z ukradenim pavovim perjem.
Takšna je bila prej nemško-nacional-na politika v naših krajih. Sedaj pa je takšno nemško manjšinsko varstvo, kakor ga pojmujejo Nemci v naši slovenski domovini. To varstvo naj bi se raztezalo ne samo na prave Nemce, ki jih je bore malo, marveč tudi na posili-nemce, kakor smo nekdaj vsled pritiska na naše časnike morali olepševalno imenovati neznačajne nemškutarje. Nemci dobro vedo, da jih je premalo, da bi mogli dati zadostno število nemških otrok za manjšinske šole. Zato lovijo otroke slovenskih staršev.-ki so ali nezavedni ali pa pod nemškim gospodarskim pritiskom. Kako daleč gre to nelepo lovljenje slovenskih otroških duš v nemške mreže, se vidi iz tega, da služijo temu namenu ne samo nemške kulturne prireditve, marveč tudi od Nemcev prirejena obdarovanja otrok o praznikih in drugih prilikah.
V najsvetlejšo luč pa postavlja poče-njanje Nemcev usoda koroških Slovencev v Avstriji. Politiko narodno-manj-šinskega varstva, za katero se tako toplo zavzemajo, ko gre za Nemce, izvajajo napram koroškim Slovencem z brezobzirnim in doslednim ponemčeva-njem. Slovence hočejo obvarovati ne za slovenstvo, marveč jih pridobiti za ngmštvo s tem, da jih pretvorijo v nemškutarje. To je cilj njihove politike. Ob desetletnici nesrečnega koroškega plebiscita so vse nemške stranke jasno izpovedale, da je njih skupni cilj, priteg-
niti Slovence v nemški kulturni krog, po slovensko rečeno: njih ponemčiti. Temu svojemu vrhovnemu cilju podre-jujejo vse ukrepe in vse ustanove na slovenski koroški zemlji: vse šole, ki so same ponemčevalnice od prve do zadnje, vse naprave gospodarske in socialne politike, celo tudi hiše božje, kjer naj bi Slovenci Roga častili na nemški način:
Kako daleč gre hinavstvo take politike, dokazuje poročilo celjske »Deutsche Zeitung« v številki z dne 18. januarja tega leta o »slovenskem zasebnem pouku na Koroškem«. Ker se na Koroškem v vseh šolah slovenski otroci samo ponemčujejo, ker se ne učijo slovenskih črk, da bi znali citati slovenski katekizem, ker se vobče ne učijo latinice, da ne bi prišli do sposobnosti slovenskega čitanja, je Slovenska krščansko-socialna zveza prosila deželno vlado za dovoljenje, da sme prirejati zasebne tečaje za slovenske otroke od 12. leta naprej. Tozadevno dovoljenje je celjski hitlerjevski list raztrobental kot dokaz »dalekosežnih pravic, ki jih uživa slovenska manjšina v Avstriji«. V resnici pa je to dokaz za to, da so vse koroške šole za slovenske otroke samo ponemčevalnice, z namenom, da se v njih vzgojijo narodni odpadniki. In kaj so narodni odpadniki? Po opredelbi hit-lerjevskega lista ljudje brez značaja, ker so zatajili svojo narodnost;" ljudje, vredni kazni, ker zlorabljajo božji dar ter se odtegujejo od Roga danii nalogi; ljudje z zlomljeno hrbtenico, ki nikomur ne služijo v čast.
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada Milana Srskiča je podala ostavko dne 25. januarja. Novo vlado je sestavil dne 27. januarja Nikola Uzuno-vič takole:
predsednik ministrskega sveta Uzuno-
vič Nikola, minister za zunanje zadeve Jevtič Ro-goljub,
minster za notranje zadeve Lazič Živo-jin,
minister za vojno in mornarico armij-
ski general Stojanovič Dragomir, minister za finance dr. Djordjevič Mi-lorad,
minister za pravosodje Maksimovič Ro-židar,
minister za prosveto dr. Šumenkovič Ilija,
minister za trgovino in industrijo ter zastopnik ministra za gozdove in rudnike Demetrovič Jurij, minister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj Ivan, minister za gradnje in zastopnik ministra za kmetijstvo dr. Srikulj Stjepan, minister za telesno vzgojo naroda dr.
Hanžek Lavoslav, minister brez portfelja dr. Andjelinovič Grgur,
minister brez portfelja dr. Kojič Dra-gutin,
minister brez portfelja dr. Karamehme-
dovič Hamdija, minister brez portfelja dr. Kramer Albert.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Ostavka francoske vlade. Pod pritiskom javnega mnenja vsled afere goljufa Staviskega je podal francoski ministrski predsednik Chautemps "ostavko celokupne vlade dne 27. januarja.
Anglija in Francija za neodvisnost Avstrije. Nemčija širi neprestano svoj hitlerizem tudi po Avstriji. S pomočjo nemških hujskarij se vršijo pa Avstriji dnevne demonstracije proti Dollfusso-vemu režimu, atentati in vsakojaki nemiri. Radi teh vznemirjanj se je obrnila Avstrija na Društvo narodov, naj to uredi odnošaje med Avstrijo ter Nemčijo. Omenjena avstrijska pritožba je rodila ta uspeh, da sta se postavili Anglija ter Francija za avstrijsko popolno neodvisnost in tla so že pričela mednarodna pogajanja za gospodarsko pomoč Avstriji.
Bolgarski kralj in kraljica sta se odpeljala v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova in z več zastopniki dvora dne 24. januarja v Bukarešto, kjer sta bila slovesno in prisrčno sprejeta od romunskega kralja, vlade ter dvora. Listi naglašajo, da gre pri tokratnem kraljevem obisku za ureditev bolgarskega manjšinskega vprašanja v romunski Dobrudži in za romunskega na bolgarskem ozemlju. Posvetovanja se bodo tudi b.avila z ustanovitvijo direktne letalske proge med Bukarešto in Sofijo.
Prvo obletnico Hitlerjeve vlade v
Nemčiji so svečano proslavili dne 30. januarja in jo ovekovečili z objavo no-
S posmehom o Bogu. V Avstriji je vlada izdelala nov ustavni načrt, ki naj pretvori avstrijsko republiko v krščan-sko-stanovsko državo. Ta ustavni načrt se začenja z besedami: »V imenu Boga.« Ob teh besedah so se spotaknili kajpada avstrijski socialni demokrati, ki nočejo nič slišati o Bogu, ker pričakujejo odrešenje od nemškega židovskega pisatelja Karla Marksa. Socialnim demokratom so se v zasmehu Boga pridružili čehoslovaški narodni socialisti, ki so zapisali v svojem listu »Češke Slovo« te besede: »Stara avstrijska tradicija (izročilo) je, da se v težavnih položajih zatečejo k božji pomoči. Zato hoče Avstrija sedaj ustanoviti v imenu božjem novo ustavo, ki naj deželo spremeni v krščansko-sta-novsko državo. Po božji milosti se je, kolikor se spominjamo, v Avstriji že mnogo začelo, kar pa ni tako milostno poteklo. Tudi novo podvzetje v imenu božjem daje malo jamstva kakor proti Hitlerju, tako proti pojavom razpada v Heirmvehru. S pomočjo socialnih demokratov in sploh vseh protifašističnih struj bi se dalo več doseči, kot pa z milostjo božjo.« Češki narodni socialisti so torej na istem stališču kot avstrijski socialni demokrati: rajši z Mar-ksom ko z Bogom. Menda živijo na tem svetu z zaprtimi očmi, da ne vidijo, kam je Marks danes dovedel svoje vernike: komuniste in socialiste. Če se že ogrevajo za Marksa in njegovo zavezništvo, pa bi naj to storili na način, ki ne zasmehuje Boga. Da bi Bog danes ne bil potreben narodom in državam, more misliti in trditi samo kak svobo-domislec, ki v svoji zagrizenosti pod-
ve upravne razdelitve države na šest upravnih okrožij. Pri vsem tamtamu, katerega so uganjali hitlerjevci ob tej priliki s paradami svojih napadalnih čet, se mora pribiti dejstvo, da preživlja hitlerizirana Nemčija težavno krizo. Proti narodnim socijalistom se dviga vedno bolj po razpršitvi marksistov kapitalistična desnica, ki se skriva za mo-narhizmom in širi nezadovoljstvo. Drugi očiti nasprotniki hitlerizma, ki se upajo nastopati proti vtikanju Hitlerja v zgolj verske in cerkvene zadeve, so nemški katoličani. Ob prvi obletnici Hitlerjeve vlade je pričel v Nemčiji kulturni boj, ki bo lahko imel nedogle-dne posledice.
Pogodba o nenapadanju med Nemčijo in Poljsko. Dne 26. januarja je bila med Nemčijo in Poljsko sklenjena pogodba o nenapadanju za deset let. Dogovor se mora odpovedati šest mesecev pred potekom. Ako se to ne zgodi, se podaljša pogodba za nadaljnih deset let. Obe državi sta se zavezali, da medsebojnih spornih vprašanj ne bosta reševali z orožjem, ampak le mirnim potom.
Zedinjene ameriške države bodo le gradile 120 novih vojnih ladij. Proračun za zgraditev tega brodovja znaša 616,250.000 dolarjev.
cenjuje nevarnosti sedanjega časa ter se prilagodi načinu ptiča noja, ki v največji nevarnosti potisne glavo v pesek. V imenu Boga se vladajo večje države, kot so Avstrija in njene sosede. V imenu Boga se začenjajo temeljni zakoni Zedinjenjh držav. V zaupanju v Boga vrši predsednik Roosevelt svoje orjaško delo preosnove ameriškega gospodarstva. V imenu Boga se začenjajo, da omenim samo še eden zgled, ustavne in osnovne zakonske določbe Švice, ki je boljše urejena država, kakor pa marsikatera druga.
Proti krematoriju. Krematorij je zavod za sežiganje mrličev. V naši državi doslej takšnega zavoda še ni. Kdor torej hoče biti deležen dvomljive sreče, da ga po smrti zažgejo, mora se v to svrho dati prepeljati v inozemstvo. V Gradcu je bil pred nekaj več ko enim letom zgrajen in otvorjen krematorij, kojega vrata so na stežaj odprta tistim našim državljanom, koji med življenjem gorijo želje, da se po smrti zažge njihovo telo. Vto svrho je kajpada treba dosti denarja, ki ga pa danes ni. Zato pa graški iiežigalni aparat precej počiva. Za naše svobodomislece, ki so tako željni posmrtnih plamenov, je lasten krematorij san, ki še ni uresničen in ki po njegovem uresničenju hrepenijo. Društvena oblika teh teženj se imenuje »Ogenj«, ki ima svoje člane po raznih krajih naše države. Tudi Maribor ni brez njih. Beogradski člani društva »Ogenj« so se zadnji čas odločili, da bodo počeli z graditvijo krematori-ja v Beogradu. Neki njihov član jim je namreč v to svrho zapustil 1 milijon dinarjev. Proti tej nakani pa so se začeli puntati tisti ljudje, ki naj bi bili sosedje nameravanega krematorija. Prebivalci predmestja kraljeviča Andreja, kjer naj bi stal krematorij, so priredili zborovanje ter so ostro prote-
stirali proti temu, da bi se v njihovem okolišu zgradil krematorij. Sklenili so energično resolucijo, ki so jo poslali beogradski občini, ministrstvu zgradb, ministrstvu narodnega zdravja in patriarhu Varnavi. Pravoslavna cerkev namreč v tem oziru soglaša s katoliško, da se tistemu, ki se po lastni volji da po smrti zažgati, odreče cerkveni pogreb.
Kako vero sovražijo. Framasonsko geslo se glasi: Vse javno življenje se mora laizirati = poposvetnjačiti, raz-kristjaniti. To svoje geslo izvaja fra-masonska loža povsod, kjer le more. Izvaja ga zlasti na Francoskem, kjer je sedaj na krmilu vlada, ¡ki je z ložo istega duha. Framasoni so vplivali na sedanjo vlado, naj podržavi radio. Fra-masonska organizacija »Svobodna misel« je že leta 1927 na svojem zboru v Parizu sklenila recolucijo, naj se radio podržavi in naj se zakonsko prepove prenos verskih govorov po radiu. Sedanja vlada je akuratflo izpolnila framasonsko zapoved: podržavila je pariški radio ter prepovedala prenos verskih govorov. Vsako nedeljo je namreč v Parizu kak dober cerkveni govornik — zadnji čas jezuitski pater Peter Lhan-de — v radiu imel verska predavanja,' ki so jih radi poslušali ne le v Fran-, ciji, marveč tudi v Belgiji, Švici, Nizo-' zemski in Angliji. Framasone so ta predavanja strašno bodla v ušesa. Zato; niso mirovali, dokler niso dosegli pri sedanji vladi prepoved takih predavanj. Proti tej uredbi je protestiral pariški nadškof kardinal Verdier. Protestiral je maršal Lyautey, veliki tvori-telj francoskega kolonialnega cesarst-1 va, ki je na protestnem zborovanju katoliških študentov v Nancyu izjavil: »Za to prepoved se moramo zahvaliti framasonstvu.« Protestiral je za Katoliško akcijo njen predsednik sivolasi general Castelnau, ki si je med svetovno vojno pridobil nesmrtne zasluge za francosko domovino. Protestne besede, in sicer jako ostre protestne besede je zapisal najuglednejši pariški list »Le temps« (»Čas«), ki ne stoji na krščanskem stališču. List se zgraža nad tem, da se v času, ko se s Staviskyjevim škandalom ponižuje ugled Francije v svetu, valda trudi, da na vsak način oslabi to, kar bi moglo doprinesti k šir-« jenju duh. vpliva Francije. Ker se vlada sklicuje v navedeni uredbi na zakon, ki je izšel pred 30 leti o ločitvi države od cerkve in ki baje nalaga državi nevtralnost (nepristranost) do vere, piše »Le temps« doslovno: »Framasonska vlada pravi: Država je nevtralna. Država jp torej nevtralna, ko gre za to, da radio prenaša razprave o najvišjih vprašanjih iz ust najsposobnejših predstavnikov religije. Ni nevtralna, ko gre za to, da se vpliva na pravosodje, je pa nevtralna, ko gre za dvig morale (poštenosti)! Ali obstoji nevtralnost države v tem, da stoji nepremično in kri-žem-rok, ko gre za to, da se proti napadom na red poudarjajo in poveličujejo duhovne vrednote, s katerimi razpolagamo? Ali, si vlada domišljuje, da' bomo mi Francozi dalje trpeli to neumno komedijo državne nevtralnosti, ki povzdiguje kot dogmo (versko resnico) slabost, ohromljenje in moralno «d-
stavljenje Francije?« List poživlja vse moralne in razumske sile, naj se mobilizirajo v obrambo tega, kar je najlepše v francoskem bistvu.
Novi stolni prosi
Sv. oče Pij XI. je imenoval dosedanjega stolnega dekana dr. Maksa Vra-berja za prošta lavantinskega stolnega kapitlja.
Novoimenovani g. prošt se je rodil 9. 10. 1877 na Kapli ob severni meji. Po odlično končanih srednješolskih in bogoslovnih študijah je bil posvečen v Mariboru 25. 7. 1901. Kaplanoval je v Makolah, odkoder ga je poslal škof Na-potnik v Rim, kjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Z naslovom pravnega doktorja je bil kaplan na Vidmu, v Žalcu, v Novi cerkvi ter v Celju. Nadalje je še opravljal ravnateljsko mesto na zavodu šolskih sester v Trstu, bil je obče priljubljen spiritual v mariborskem bogoslovju in profesor cerkvenega prava. Dne 1. decembra 1918 je bil imenovan za stolnega lav. kanonika in februarja 1931 je postal infulirani stolni dekan.
Novi stolni prošt slovi kot cerkveni govornik ter je veščak v vprašanjih cerkvenega prava in cerkvene uprave. Izven cerkve je pridno na delu z vodilnimi nasveti, saj je po smrti blagopo-kojnega prošta dr. M. Mateka predsednik Katoliškega tiskovnega društva in Spodnještajerske ljudske posojilnice.
Z baš prav na kratko opisanim imenovanjem se raduje vsa lavantinska duhovščina in verniki v zavesti, da je odgovorno mesto lavantinskega prošta (prvega za škofom) v najboljših rokah.
Novemu proštu želi »Slovenski gospodar« kot predsedniku Katoliškega tiskovnega društva največ blagoslova ter uspehov na odličnem mestu in pred vsem trdnejšega zdravja!
Novejše poulične vesli.
Banovinski svet sklican. Banovinski svet dravske banovine je sklican na zasedanje v pondeljek, 5. februarja. Na
Osebne -vesti.
90 let je dočakal dne 19. januarja v župniji Nova cerkev nad Celjem g. Fr. Jankovič. Rodil se je v Stari Loki pri Škofji Loki. Izučil se je klobučarstva in se je naselil po pomočniški dobi v ¡Vitanju kot samostojen klobučar. Oče Jankovič je bil delaven, pravi krš.č£yi-ski mož in v dobi procvita nemškutari-je zaveden Slovenec. Po smrti prve žene se je poročil z gospo Antonijo Lešnik, vdovo Tevž. Izročil je svoje posestvo v Vitanju sinu Viktorju, sam se je preselil v Novo cerkev, kjer še sedaj ži-vL Krepka slovenska korenina je oče g. dr. Fr. Jankoviča, znamenitega zdravnika v Mariboru in ministra v pokoju. Zaslužnemu možu naše iskrene častit-k"e k redkemu jubileju!
KRASTE PRI OTROCIH
(ekceme), prisadi, lišaji itd. se zelo zanesljivo zdravijo z izkušenim zdravilom »Fitonin«. 1— Razkužuje, odstranjuje srbež, a bolečine prav hitro izginejo. — Steklenica 20 Din v apotekah. Po pošti s povzetjem 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno: Fiton, dr. z o. j., Zagreb 1—78.
dnevnem redu je:l. obravnava predloga banovinskega proračuna za 1. 1934-35; 2. sklepanje o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje; 3. sklepanje o uvedbi občinskih uslužbencev.
Balkanska konferenca v Beogradu. Na Svečnico se sestanejo v Beogradu v svrho nadaljnih razgovorov o balkanskem paktu (pogodbi) romunski zunanji minister Titulescu, turški zunanji minister, grški zunanji minister in naš zunanji minister g. Jevtič.
Bolgarski kralj Boris se je vrnil iz Bukarešte v Sofijo dne 29. januarja.
Mandat za sestavo nove francoske vlade je prejel od predsednika republike Lebruna dne 29. januarja radikal Daladier, ki je že bil pred kratkim ministrski predsednik. Daladier je iste stranke kakor prejšnji Chautemps, ki je moral odstopiti radi goljufij Stavis-kega.
MMMm kmetov In de-narnl zavodi.
Na razna vprašanja pojasnujemo:
Nekateri so oglas denarnih zavodov, naj kmetje predlože denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni, tako razumeli, kot da mora vsak kmet prinesti vsakemu zavodu, kjer je dolžan, predpisano potrdilo občine. Toda mnoge zadruge svoje kmete-dolžnike natanko poznajo in v takih slučajih ni potreba nikakih potrdil. Bilo bi škoda denarja za kolke. Kmet naj torej pri posojilnici povpraša, če ga smatrajo za kmeta in če nima posojilnica nikakih dvomov, mu ni treba nikakih potrdil. Kjer pa so seveda upravičeni dvomi, tam bo pa res moral prinesti potrdilo. Tako naj se torej razume poziv denarnih zavodov.
Zlato poroko sta obhajala v Škofji vasi pri Celju dne 28. t. m. v ozkem rodbinskem krogu ugledni veleposestnik g. Franc Čepi in njegova soproga gospa Marija. Taki jubileji vzornega krščanskega zakonskega življenja so danes že redek pojav. Bilo še nadalje srečno!
Nesreče.
Sreča v nesreči. Izpod grada v Ptuju se je odlomila velika skala, odnesla s seboj precej zemlje in vsa ta navlaka je zdrobila in zasula gospodarsko poslopje in klet, last sodnega oficijala g. Pinterja. Plaz se je ustavil tik pred hišo. Domači so bili v usodnem trenutku v stanovanju. S poslopjem vred so uničeni vsi spravljeni poljski pridelki ter živila. V nevarnosti so vse ostale hiše, ki stojijo pod gradom. Na merodajnih mestih bodo storili vse, da preprečijo nadaljne nesreče.
Smrtna žrtev neznatnega ruvanja.
Dne 26. januarja sta prala v celjski mestni klavnici čreva mesarska pomočnika: 301etni Franc Lešnik in 181etni Jožef Brezovšek. Pri delu je prišlo do prepira. Brezovšek je navalil na Lešnika, ki je imel v roki mesarski nož. Hoteč se Brezovšeka ubraniti, se je napadeni naglo okrenil in je zadel tovariša tako globoko v trebuh, da je zabo deni kmalu izdihnil. Lešnik se je javii sam policiji z izpovedjo, da je došlo d< uboja po nesreči.
PREPOZNANE ŽRTVE ŽELEZNIŠKEGA ATENTATA.
Zadnjič smo poročali o eksploziji pe klenskega stroja v vagonu brzovlak: med postajama Videm-Krško in Breži ce. Eksplozija je zahtevala tri smrtni žrtve, ki so bile vsled ognja zoglenele da ni bilo mogoče takoj ugotoviti, kedo da so. Žrtve so položili v krste in so jih prenesli v mrtvašnico na Vidmu. Na te lefonično obvestilo iz Zagreba je prihi-tel iz Dunaja na Videm dne 23. januarja g. Ernest Wachtel, brat enega izmed treh smrtno ponesrečenih v spremstvu pokojnikove hčerke. Hčerka Truda je prepoznala v enem mrtvem svojega očeta Edvarda po ostanku kravate, delu verižice in po poročnem prstanu z ure-zanim imenom njegove soproge in z datumom poroke. Pokojnik je bil premožen lastnik večje zavarovalnice na Dunaju, star 52 let. Truplo Edvarda Wachtel so prepeljali na Dunaj.
Kot druga žrtev je bdi ugotovljen 24. januarja uradnik kemične tovarne \ Hrastniku g. Friderik Barachini. Prepoznali so ga po zelenem lovskem klobuku. V pondeljek dne 22. januarja zjutraj se je odpeljal s kočijo iz Hrastnika na Zidani most. Odpravil se je bil na 14dnevno poslovno potovanje po Dalmaciji ter Liki, da bi prodajal za tovarno umetna gnojila. Kočijaž, ki ga je vozil na postajo, je potrdil, da je imel zelen klobuk. Tudi sprevodnik prizadete ga brzovlaka je pripovedoval o sloven skem potniku, ki je stopil v vlak s karto III. razreda in se je pozneje preseli' v nesrečni vagon II. razreda. Njegovi-žen-i Tea je na Vidmu takoj spoznala zeleni klobuk kot lastnino svojega moža in ostanke ure, ki se je v ognju raztopila. Pokojni se je rodil leta 1896 v Hrastniku, zapušča ženo in desetletne hčerko. Truplo Barachinija so prepe ljali iz Vidma v Hrastnik.
O tretji žrtvi so prvotno trdili, da gre za nekega zdravnika iz Dunaja. Spre vodnik je izpovedal, da je tretji pone srečenec govoril hrvatsko. Potoval je i; Dunaja. Na naši meji je kupil listek o< Št. Ilja do Zagreba. Pomotoma je stopi v tržaški vagon. Še le med Celjem te Zidanim mostom se je preselil v usode polni voz. V mrtvašnici na Vidmu s označili to zoglenelo truplo kot »potnii drugega kupeja II. razreda«. — Ljub ljanska policija je dognala dne 25. ja nuarja, da je tretja žrtev ladijski stroj nik Jakob Kapus iz Trsta. Kapus j( imel opravka na Dunaju. Usodnega dnt je odpotoval iz Avstrije proti Zagrebu kjer ga je doletela med vožnjo strašnr smrt Vsled eksplozije peki. stroja.
Razne novice.
prtljaga francoskega sleparja Sta-viskena.
V severnoameriški državi Colorado so odpravili za usmr-čenje električni stol. Na smrt obsojene usmrtijo s strupenim plinom. S plinom je bil v zgoraj-nI celici usmrčen mladostni morilec Walter Reupin.
Vrli in požrtvovalni Dobrovčani. V
vasi Dobrovce v župniji Slivnica pri Mariboru so pozidali tamošnji vaščani prav lepo podružno cerkev. Svetišče so pričeli graditi v še dobrem letu 1924 in je danes dograjeno, manjka še samo notrajna oprema: oltarji in drugo. Stavba je stala dosedaj 90.000 Din, kar zna-či lepo svoto in je bila nabrana s prostovoljnimi donesiki požrtvovalnih Dobrov čanov. Na glavni oltar bo prišel lep in zgodovinski Marijin kip iz leta 1200. Omenjena Marija z Jezuščkom v naročju je bila svoj čas v slivniški župni cerkvi, sedaj je v kapelici v Dobrovcah. Priporočamo nabiratelje za novo do-brovško cerkev darežljivim srcem dobrih slovenskih Marijinih častilcev!
Razveljavljena oprostilna sodba. — Lovski čuvaj Janez Zaplotnik iz Gozda pri Križah na Kranjskem je bil oproščen od obtožbe, ker je ustrelil lani dne 10. maja na Kriški gori čevljarja Andreja Kuharja v mnenju, da je zadel ru-ševca. Državni tožilec se je pritožil radi oprostitve in dne 24. januarja je razveljavilo ljubljansko apelacijsko sodišče prvo sodbo in je obsodilo lovskega čuvaja na tri mesece strogega zapora. Zaslišan je bil tokrat izvedenec, ki je trdil, da bi bil moral obtoženi lovski čuvaj znati, če zleti ruševec z drevesa, se ne skriva v grmovju. Lovsko pravilo se glasi: »Ne streljaj, če se nisi prepričal, na kaj streljaš!«
Nov sleparski škandal na Francoskem. Ogromna sleparska afera Stavis-kega še davno ni zaključena in je tudi zaradi nje morala odstopiti sedajna francoska vlada, proti kateri so se vršile neprestano demonstracije in krvavi nemiri. Med tem, ko je slučaj Stavi-ski še v živem ospredju, poročajo iz Pariza o najnovejši sleparski zadevi bankirja Georgesa Aleksandre, ki je že pod ključem in spada njegova sleparska zadeva med največje v zgodovini. Geor-ges Aleksandre je osleparil od leta 1931 nn.proj za večje svote: 3 poslance, 18
Deset žrtev letalske nesreče pri francoskem mestu Corbigny so položili v Parizu na mrtvaški oder.
prefektov, 30 intendantov, 12 predsednikov sodišč, 2 državna tožilca, 2 namestnika državnih tožilcev, 50 sodni* kov, 12 policijskih komisarjev, 103 vodje zemljiških knjig, 307 izterjevalcev davkov in 75 častnikov. Navedenim je prodajal delnice podjetij, ki jih je bil sam osnoval, a so bile popolnoma brez vrednosti. Aleksandrejeve goljufije presegajo svoto 200 milijonov frankov.
Take slučaje bo treba Iztrebiti.
Nad mizarsko orodje so se spravili.
Iz zaklenjene delavnice mizarskega mojstra Jožefa Vesenjaka v Gorišnici pri Ptuju so odnesli vlomilci mizarsko orodje in raznih drugih predmetov za 1000 Din.
Najden umorjen novorojenček. — V
Martijancih v Prekmurju je našla po-sestnica Novak v svojem sadovnjaku trupelce novorojenčka. Brezsrčna mati je otroka koj po rojstvu ubila najbrž s Z jadrnico hoče objadrati svet Francoz kolom in ga odvrgla.	Alain Gerbault, ki se je podal na pot
Obsodba radi uboja. Obširno smo po- dne 27. septembra 1932 iz francoske ročali o uboju Martina Meha v župniji	luke v Marseille.
Šmartno ob Paki, iki se je dogodil letos dne 6. januarja. Na odgovor pred celjsko sodišče sta bila pozvana dne 23. januarja 26ietni posestnik in krčmar Fr. .Verdev in 221etni delavefc Srečko Tajnik, oba v Paški vasi. Omenjenega dne je pil Martin Meh z obtoženima in še s štirimi fanti v Verdevovi gostilni v Paski vasi. Po odhodu Meha iz krčme so zažvenketale šipe na gostilniški sobi. Tajnik je skočil ven in je našel pred krčmo Meha. Takoj je prišlo do spopada in je dobil Tajnik zabodljaj v hrbet. Krčmar Verdev je pohitel ven, zagrabil je kol in "udrihnil parkrat Meha preko glave. Udarjeni se je takoj zgrudil in še le nato ga je lopnil Tajnik preko trebuha. Meh je radi zdrobljene lobanje kmalu izdahnil. Verdev je trdil, da se ni dotaknil Meha, dočim je Tajnik izpovedal, da je Verdev udaril Meha večkrat s kolom po glavi. Franc Verdev je bil obsojen na dve leti robije in petletno izgubo častnih pravic, Srečko Tajnik pa na 1 mesec strogega zapora.
Ostra obsodba radi težkega obstrela. Oženjeni delavec Ivan Kocmut z Jan-ževskega vrha je živel pri vdovljeni sosedi Mariji Januš. Ko je zvedel, da se hoče Januševa omožiti z drugim, jo je začel pretepavati. Lani dne 30. septembra je odšel Kocmut z doma z grožnjo, da ne bo dobro, ko se vrne. Prestrašena ženska je poklicala na pomoč soseda. Kocmut se je vrnil zvečer z nabito puško in ustrelil skozi zaprto okno. Polni naboj šiber je zadel Januševo v glavo. Sosed je spravil težko obstreljeno v ptujsko bolnišnico, kjer so ji rešili življenje, a je ob levo oko in desno je tudi v nevarnosti. Dne 26. januarja je bil Kocmut od mariborskega sodišča obsojen, ker je izvršil dejanje po treznem prevdariku, na 12 let robije, na trajno zgubo častnih pravic in Januševi mora plačati 10.000 Din za bolečine. Proti obsodbi je vložen"priziiv.
Zaslužena kazen. 311etnemu posestniku Ivanu Koprivniku iz Cerovca prd Rogaški Slatini je prodala Marija Osek dne 18. septembra 1931 in izročila po-
STARE RANE NA NOGAH,
rokah itd. gotovo in hitro zaceli izkušeno zdravilo »Fitonin«. Izvanreden učinek so potrdili odlični zdravniki in znanstvene institucije.
Steklenica 20 Din v apotekah. S poštnim povzetjem 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico br. 18 brezplačno pošlje Fiton dr. z o j., Zagreb 1—78.
sestvo za 13.000 Din pod obljubo, da jo bo poročil. Po predaji posesti je pa Iio-privniik spremenil obljubo zakona v — batine in je iskal drugo nevesto. Dne 28. oktobra 1. 1. je poklical Koprivnik sosedo in ji povedal, da je Osekova v noči umrla. Ženskam je še natvezal, da je morala Osekova v noči pasti s peči in se je ubila. Pri preoblačenju mrtve za mrtvaški oder so opazile sosede na rajni znake nasilne smrti. Osekovo so pokopali, jo izgrebli in sodno raztelese-nje je dokazalo, da je bila zadavljena. Koprivnik je tajil dne 26. januarja pred celjskim sodiščem krivdo, a je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Obsodba radi krvavega dejanja. Dne 30. novembra 1. 1. je prizadjal radi dol-
gotrajnih prepirov posestnik Fr. Deč-man iz Senovice v župniji Šmarje pri Jelšah čevljarju Jerneju Zupančiču s sekiro devet udarcev po glavi. Težko ranjeni je na posledicah poškodb umrl v celjski bolnici dne 6. decembra 1. 1, Dečman je bil dne 26. januarja v Celju obsojen na 7 let robije. Proti obsodbi je vložen priziv.
Mladostni vlomilci in tatovi na zatožni klopi. Lansko poletje in jesen je vršila mladostna vlomilska družba pravo strahovlado nad mestom Kranj in nad okolico. Organizirana brezposelna družba se je klatila okrog pod svojim glavarjem in vlamljala, kjerkoli je čula, da je kaj denarja. Obtožnica pravi, da so nepridipravi lani dne 7. sept. pri belem dnevu udrli v trgovino Aha-čič ter Šifrer v Kranju. Odnesli so gotovine 8900 Din. Glavar je razdelil plen med svoje tovariše tako, da je prejel eden 2200 Din, drugi 1200 Din. Po posrečenem vlomu se je odpeljala deteljica na Jesenice ter Bled ter zapravljala denar. Pri drugem večjem vlomu v Šav-rovo krčmo v Kranju so računali na
Na Japonskem so dobili prestolonaslednika in celo cesarstvo se je vzrado-stilo radi tega dogodka. Cesarski dvor se zahvaljuje ljudskemu navdušenja«
Pleša — kulturna sramota.
Modern ljudski duše-6lovec je trdil pred nedavnem: Ako hoče postati na Francoskem politik ljudski ljubljenec, mora biti blagoslovljen z gostimi lasmi kakor pred kratkim umrli dolgoletni francoski zunanji minister Briand. Beležena trditev je seve pretirana, a. vendar vsebuje nekaj istine. Ako prelistamo zgodovino narodov, bomo našli, da že od nekdaj niso veljali lepi lasje samo kot okras in lepota glave, bili so tudi znak moške moči ter sile. Že v starem zakonu je rekel Samson Da-lili: »Britev se še ni dotaknila moje glave! £e bi me. ti ostrigla, bi
Januš Goleč:
4. nadaljevanje.
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in pro-kletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!
V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice
dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.
Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Skled-njak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z
ajdovimi žganci razbita--. Med vso ropotijo je
ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer ---.
Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido
<
30.000 Din, a jim je padlo v roke le 130 Din. Dne 20. septembra se je odpeljala tolpa v Tržič, kjer so vlomili v Ruhovo gostilno. Prepričani so bili, da se bodo polastili 50.000 Din, a so se morali zadovoljiti s 30 Din. V Trbojah so hoteli dvakrat vlomiti pri posestniku Anžeku, pa jim je nakana izpodletela. Trikrat so vlomili v tiskarno »Sava« v Kranju, vsikdar so odnesli le malenkost. Razen omenjenih vlomilskih dejstev je izvršila družba še več manjših tatvin. Dne 25. januarja se je bavilo z žalostno družbo ljubljansko sodišče in je mladostne izprijence tudi strogo obsodilo. Starejši maloletniki so prejeli prav primerne, a milejše ikazni. Drugi, štirje polnoletni-ki pa so dobili: samski Viktor Markelj, stanujoč na Jesenicah, 9 mesecev strogega zapora; Albin Šmid, človek brez stalnega bivališča, 1 leto in 1 mesec strogega zapora, hišnik Jože Ahačič na 5 mesecev strogega zapora in glavar te tolpe France Magdič na 2 leti in 4 mesece robije. Vsi so bili nadalje obsojeni v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 in 3 leta. Obsojenci so brez nadalj-nega kazen sprejeli in so odšli v zapore okrožnega sodišča.
Bosanec pripravil požig barake, katero je poprej zavaroval. Ob Vodovodni cesti v Ljubljani v gramozni jami poseda Bosanec Imbro Hamžič barako. Poleg lastnega stanovanja je oddajal prostore še dvema družinama. Hamzič je znan nasilnež, ki ima na vesti uboj. V baraki je skrival nepošteno pridobljeno blago in so se shajale pri njem sum-
Afera pofrancoženega žida Staviske-ga, ki je osleparil francosko ljudstvo skoro za milijardo frankov, je pokazala vso duhovno gnjilobo, ki vlada med
Ijive osebe. Lani novembra je zapustil barako in se je odpravil v svojo domovino. Pred odhodom je zavaroval svoj imetek v gramoznici: barako za 15.000 Din, razne nepremičnine za 5000 Din. Nagovoril je tovariša Mehmeda, da bi naj barako spalil v njegovi odsotnosti proti nagradi 2000 Din. Policija je napravila v baraki slučajno preiskavo in odkrila za požig pripravljene sveče ter petrolej na raznih koncih barake. Meh-med je priznal po daljšem oklevanju dogovor s Hamzičem in je moral takoj v zapor. Imbra Hamziča so prijeli v Bosni in so ga pripeljali v Ljubljano. Ako bi bil požig uspel, bi bila lahko nastala velika požarna nesreča, ker stoji Bosančeva baraka v bližini drugih, ki
tvorijo celo kolonijo.
*
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	867
Živinozdravnik Joža Eeluc je otvoril prakso v Košakih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 2, bivši župan Peklar. Sprejema od pol 9. do pol 12. ure. Stanuje v Mariboru, Meljska cesta št. 41 I.	82
Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg.
Mnogi so porabili priliko. Porabite jo tudi vi z nakupom krasnih povesti: »A njega ni . . .«, »Kraljica Estera«, »Pravica in usmiljenje« in »S strelo in plinom«. Dobite jih v Cirilovih knjigarnah po zelo znižani ceni. Kdor kupi vse štiri povesti naenkrat, jih dobi za samo 32 Din.
svobodomiselnim francoskim razum-ništvom. V to grdo zadevo so zapleteni uredniki radikalnih svobodomiselnih časnikov, radikalni poslanci, bivši in sedanji ministri itd. Družba, v kateri se je gibal priseljeni žid Stavisky in katere se je posluževal v svoje grde namene, je živela in živi v duševnem ozračju framasonske lože in njenih načel. Ljudje, ki so branili in omogoče-vali delo Staviskega, so vzrastli v laič-
ni (brezbožni državni) šoli. Kakšnih 50 let obstoji ta šola na Francoskem. Kakšni so njeni sadovi, je jasno pokazal škandal Staviskega. Ljudje, ki se jih je Stavisky posluževal za izvrševanje svojih »gospodarskih in finančnih«' poslov, so prežeti načel svobodne morale, ki ne pozna ne Boga, ne večnosti ne pekla. Takšen je duh, ki vlada v laični šoli in ki iz te šole prehaja v dušo mladine. V tej šoli se nikdar ne sliši ime Boga, ki se v šolski sobi sploh ne sme izgovoriti. Kako daleč gre v tem oziru mržnja do Boga, se n. pr. vidi iz neke basni Lafontainove, v kateri jo' bilo zapisano to-le: »Mala riba bo postala velika radi tega, ker ji Bog daje življenje.« V učni knjigi francoske laiške šole pa je ime božje črtano ter se basen tako glasi: »Mala riba b.o postala velika radi tega, ker se ji daje življenje.« Nič torej o Bogu, nič o odgovornosti pred njim. Ali je potem čudno,: da tako vzgojeni ljudje nimajo nobenega merila za presojo resnice in laži,' dobrega in slabega ter da sledijo sebičnosti in pohlepu po uživanju kot vrhovnemu vodilu v življenju. Francosko framasonstvo ne da mladine in njene vzgoje iz svojih rok. Značilno je dejstvo, da je mladini, ki je prežeta z njenim duhom in ki se zbira v »Narodni zvezi laiške in republikanske mladine«, dala za častnega predsednika pariškega radikalnega poslanca Gastona Bonnaure-a, ki je tudi zapleten, in sicer močno zapleten v afero Staviskega. Na skupščini te Zveze je bil sprejet naslednji; sklep: »Doznali smo za obtožbe, ki se dvigajo zoper našega častnega predsednika Gastona Bonnaure-a. Smatramo, da voditelji politične stranke ali skupine morajo biti nedotaknjeni, ako nočemo, da zadene javni prezir stranko ali skupino, ki so ji na čelu. Nadalje smatramo, da je Gaston Bonnaure moralno mrtev brez ozira na izid sodnij-skih postopkov zoper njega. Zato ga enostavno izključujemo iz Narodne zveze laiške in republikanske mladine«. Mladina je torej izključila svojega
Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.
Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. 2e je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih iravnikih zaposlene moške.
Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na
čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.
Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.
Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled. komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi
me zapustila moč, da bi postal slaboten kakor vsi drugi navadni ljudje. . . . Pustila je, da je zaspal v njenem naročju in je poklicala enega, ki mu je porezal lase. Z lasmi ga je o-stavila telesna moč.« — Očitek »plešec« je veljal že pri starih Judih za najhujšo psovko. O preroku Elizeju čitamo v sv. pismu: »Šel je v Betel. Na potu so ga srečali dečki iz mesta, so ga zasmehovali in zmerjali: »Plešec, pridi gori! Plešec, pridi gori!« Izpuljenje las pri Judih ni značilo samo žalosti in bolesti, po-< menilo je celo najbolj nizkotno kazen. Da, iz-
Zahtevajte povsod
»Slov gospodarja«.
framasonskega častnega predsednika. Dobro je storila. Še boljše pa bi storila, aiko bi izključila iz svojih vrst tistega duha, ki se je iz njega duševno rodil Gaston Ronnaure: protikrščanskega
duha svobodne laiške vzgoje.
*
Sv. Anton v Slov. goricah. Prireditev dru-Stva starih vojakov in invalidov pri Sv. Antonu v Slov. gor. je na dan 21. t. m. lepo uspela. Vsem, kateri so prispevali k prireditvi, se Ddbor tem potom prav prisrčno zahvaljuje.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Sredi razdvojenega sveta današnjih dni, sredi morečih skrbi in borbe za obstanek si vsak človek posebno v pustnem času zahoče in zaželi vsaj nekaj razvedrila in kratkočasnih uric. Naše prosvetno društvo »Zarja« Vam hoče nuditi nekaj prijetnih uric, poštenega razvedrila an zabave. V nedeljo dne 4. februarja namreč priredi v svoji dvorani Narodnega doma popoldne po večer-nicah najnovejšo komedijo »Beneški trojčki« v štirih dejanjih, katere glavni namen je, da ljudje pozabijo za trenutek na svoje vsakdanje gorje ter se iz srca nasmejijo. Vmes bomo peli tudi vesele pesmi. Vljudno vabimo torej vse ljubitelje humorja in vesele, poštene zabave ter se hočemo potruditi, da Vas, kakor vedno, tudi sedaj docela zadovoljimo.
Velika Nedelja. Vse one, ki se zanimajo za delo katoliškega izobraževalnega društva Mir pri Veliki Nedelji vabimo na redni občni zbor imenovanega društva, ki se vrši na Svečnico dne 2. februarja, popoldne po večernicah, v društveni dvorani. Prav posebej pa je povabljena mladina, da pride na ta občni zbor in se oklene naše domače prosvetne ustanove. Pismene predloge je izročiti odboru najmanj dva .¡Sni pred občnim zborom.
Ljutomer. Društvo Ljudska čitalnica ima v nedeljo dne 4. februarja, po osmi sv. maši svoj prvi redni sestanek. Na sporedu je skioptično predavanje o Jadranskem morju in Dalmaciji. Za uvod zapojejo fantje Haidrihovo »Morje adrijansko«. To predavanje bo nekako dopolnilo letošnji Mohorjevi knjigi »Naše morje«. ,Vse društvene člane, kakor tudi vse druge prijatelje našega društva vabimo, da se tega sestanka udeležijo! — Upravni odbor Ljudske
čitalnice je zadnje tedne izvedel organizacijo društva. Pristopilo je dosedaj okoli 200 novih članov. Društvena knjižnica v Kat. domu posluje vsako nedeljo predpoldne od 8. do 10. ure. Poslužite se je. Pri zaupnikih ali pri knjižničarju prijavi še ti svoj pristop k našemu društvu! V okviru društva smo osnovali tudi mešani pevski zbor, kateremu načeluje g. kaplan Trobina. Vabimo še vse fante in dekleta, ki imajo veselje do petia, naj pristopijo k pevskemu odseku. Zbor sedaj pripravlja Lavtižarjevo spevoigro »Darinka« v treh dejanjih, katero boste lahko slišali na odru Kat. doma dne 18. februarja. Na svidenje!
Sv. Jurij ob Taboru. Družabni klub Sv. Jurij ob Taboru vprizori'v nedeljo dne 4. februarja, v dvorani cerkvene hiše Nušičevo šalo »Navaden človek«. Igra je polna humorja in vabimo vse one, ki se želijo pošteno nasmejati.
Mozirje. Katoliško prosvetno društvo iz^Št. Andraža pri Velenju priredi na pustno nedeljo dne 11. februarja ob treh popoldne v dvorani g. Majerholda igro v treh dejanjih »Sca-
pinove zvijače«. Igra je polna smešnih prizorov, nalašč za predpust. Med odmori svira tamburaški zbor iz Št. Andraža. Vstopnina je sledeča: I. sedeži 7 Din, II. sedeži 5 Din, stojišča 3 Din. K predstavi vsi tržani in okoličani ter sosedje najvljudneje vabljeni!
Orlavas pri Braslovčah. Tukajšnje spet vpo-stavljeno katoliško prosvetno društvo vprizori na Svečnico dne 2. februarja ob treh popoldne v društveni dvorani v Braslovčah ljudsko igro »Krivoprisežnik« v treh dejanjih in sedmih slikah. Vse naše prijatelje od blizu dn daleč uljudno vabi odbor.
Slivnica pri Celju. V nedeljo dne 21. t. m. je
imelo pevsko društvo »Zvon« občni zbor. Pristopilo je veliko r Jvih članov. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči člani: predsednik Jakob Kladnik, Javorje; podpredsednik Ivan Mast-nak, organist, Slivnica; tajnik Kurnik Stanislav, Sv. Janez; blagajnik Lipovšek Leopold, Javorje; režiser pa je g. Voga Martin. Upamo, da bo društvo dobro napredovalo.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Bog ve, kaj je vplivalo lansko leto na belo ženo, da nam je pobrala enako število moških in ženskih oseb; mogoče je mislila, da je bolj moderno, če hodijo tudi mrtvi paroma iz časnosti v večnost. Ugotoviti pa je treba, da je bilo med temi 46 osebam: 33 zakoncev, oziroma vdovcev ter samo 13 samskih in še od teh več kot polovica nedoraslih otrok. Gospodarsko stisko pobijati nam je prišlo pomagat 66 živih novorojencev, 30 dečkov in 36 deklic, ki so bili krščeni na 37 različnih imen. Sedmi zakrament je prejelo v domači župnijski cerkvi 12 parov. Med presrečnimi poročenci sta bila tudi 671etni ženin in 251etna nevesta. Leta 1882 se je pri nas poročil 7.21eten vdovec-posestnik z 291etno mladenko. Še bolj so si ljudje, moški kakor ženske, jezike brusili leta 1894, ko je prišel iz bližnje Selnice 601eten ženin in se poročil s 17-letnim dekletom. Dovoljenje za to zvezo je moral dati sam sv. Oče v Rimu, ker je bil
ženin nevestinemu očetu stric in boter. — Naš planinski kraj ima sijajno bodočnost, o kakršni se nam Pohorcem sedaj niti sanja ne. Že sedaj vidimo vsako nedeljo vse živo tujcev, v poletju hribcrlazcev, po zimi smučarjev. V doglednem času za vse te romarje ne bodo zadostovale ponižne planinske koče; treba bo postaviti lepe hotele in prostorne vile, da bodo zamogli vsi pod streho. V luksuznih avtomobilih se bodo pripeljali po (na papirju že gotovi) široki in asfaltirani cesti amerikanski milijarderji in indijski maharadže ter igrali na ravnih pohorskih planjavah tenis in žogobrc; v letalih najnovejšega tipa bodo privršali ministri, delegati in krmarji raznih držav. Na verandah s stekleno streho bodo reševali važ-
na politična vprašanja, rgjgs
.■si ea	m% ilafii &
Ma ■	iiffia te g® m
MljHUait HS*"1 ^
Bpa JOR FSgSR pse*	mj r— Da si
bodo utrujene in razburjene živce potolažili in umirili, se bodo hodili kopat in hladit v mlake lovrenškega an ribniškega jezera. Zimska zabava bo do tistega časa, ko se bo vse to godilo, že tudi toliko napredovala, da bo
bruhnila je celo vojna, ko je pustil vladar Amonitov na pol obriti odposlance kralja Davida. Izpadanje in pičli lasje so oznanjali na ¡Vzhodu že od nekdaj, da se je lotila plešca gobavost in gobavci so bili izključeni iz javnega življenja. Pri starih Nemcih ali Germanih so pomenili ostriženi lasje sužnost. Lahko bi napisali celo knjigo o tem, kako je bila pogostokrat v starih in novejših časih pleša ali ostriženi lasje nekaj poniževalnega ter sramotnega.
Slučajno zadel na veliko bogastvo.
V Pallanci na Italijanskem je prišel kmet slučajno v posest 50 ti-
se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.
Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod
preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.
Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoše-vih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?
Oče Kari in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«
mogoče s smučkami, ki bodo prirejene na parni ali električni pogon, brez najmanjšega truda prevoziti z bliskovito brzino najhujše strmine in prepade. Kar zadeva zimski in poletni šport, je naša pobožna želja, naj Pohorje g svojimi krasotami zatemni švicarski Sankt Moric in francoski Biaric.
Št. Lenart. Dne 19. jan. je zatisnila v Mariboru po težki operaciji za vedno svoje trudne oči g. Marija Kramberger. Rajna je bila posestnica v Partinju v Slov. goricah in je posedala nekaj let lepo hišo v Mariboru. Daleč naokrog je slovela kot darežljiva gospodinja za reveže in izredno gostoljubna napram vsem, ki so se zatekali ali obiskovali Krambergerjevo hišo. Svojim otrokom je bila skrbna ter dobra mati, sosedom najboljša soseda in vsem pa vzgled prave krščanske žene, ki je kazala celo življenje svoje notranje blago mišljenje na zunaj v dobrih delih in z neustrašeno besedo, kadar je šlo za dobro stvar. V Krambergerjevo hišo v Partinju zahaja naš »Slovenski gospodar« že nad 40 let. Občo priljubljenost blagopokojne je dokazala obilna udeležba pri pogrebu in petje ganljivih žalo-stink. Počivaj v miru, blaga mamica, in uživaj večno plačilo, katerega si si zaslužila s celim življenjem in posebno še z udanim prenašanjem bolezni in trpljenja v zadnjih dneh. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Sv. Ana v Slov. qoricah. Za vedno nas je zapustila in se preselila v rajske višave v 52. letu življenja Lorbek Antonija, posestnica v Bač kovi. Bolezen, ki jo je vsako leto napadla ter položila za več tednov v postelj, ji to leto ni prizanesla. Pobrala jo je kruta smrt, ki si jo je v zadnjih dneh bolezni vedno želela. Živela je skromno in ponižno v zgled dekletom anov-ske župnije. Vzgledno je tudi umrla. Lep pogreb je imela, kakršnega malokdaj vidimo pri Sv. Ani. Čez 40 belo oblečenih deklet jo je spremilo na mirodvor. Na pokopališču je govoril poslovilne besede domači g. župnik. Počivaj v božjem miru nam vsem nepozabljena Tonika! Bratu in sestri naše sožalje!
Marija Snežna. Velik pogreb, kakor ga že dolgo ni videla Marija Snežna, se je vil v spremstvu domačih dveh gg. duhovnikov v nedeljo dopoldne s Spodnje Velke od hiše žalosti do župne cerkve in potem na pokopališče, ko smo spremljali k večnemu počitku Zofko
Fekonja, rojeno Šumandl. Bila je doma iz dobre in ugledne krščanske hiše Šumandlove. Komaj 11 mesecev poročena je postala žrtev materinstva. Neprecenljivo je njeno delo, ki ga je položila v društveno življenje: na našem odru, kot večletna bdbornica Kat. prosvetnega društva, zlasti pa kot prednica Marijine družbe, ki jo je nad vse zvesto in zgledno vodila. Njej naj bo dobri Bog plačnik, žalujočemu možu, starišem, bratom in sestram pa najboljši tolažnik!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Pretresljivo in žalostno so zapeli pretekli teden tukajšnji zvonovi in zvonček kapelice Žalostne Matere božje v Hvaletincih. Naznanjali so čeli fari, da je zopet odšel en faran. Nikdo ni skoraj verjel, da je neizprosna smrt zadala hiši Kva-rovi tako grozno rano. Iztrgala je iz njihove srede vernega družinskega očeta in vzgledne-ga eakonskega moža Jurija Kvar, veleposestnika v Ilvaletincih. V nedeljo je bil še pri sv. maši in domov grede mu je bilo v bližini doma nenadoma postalo slabo, da se je zgrudil mrtev na tla. Žalosten je bil pogled na pla-kajočo družino, ko so prinesli mrtvega očeta v hišo in ga položili na mrtvaški oder. Pokojni Jurij Kvar je bil mož, da mu ni bilo zlepa para. Nikdar ni prišla iz ust pokojnega kakšna slaba beseda. S svojimi sosedi je živel v pravem prijateljstvu. Bil je član Apostolstva mož in bratovščine III. reda. Zavzemal se je tudi za dobro časopisje. V njegovo hišo zahaja »Slovenski gospodar« že okoli 30 let. Poleg tega je rad prebiral tudi nabožne liste. Pač pa so bila vrata njegove hiše močno zaprta zoper nasprotno časopisje. S svojo blago ženo Marijo je pokojni živel v najlepši zakonski slogi. Nadvse je ljubil svoje otroke, kateri so mu vračali z isto ljubeznijo njegovo ljubezen. Po 47 letih vzglednega zakonskega življenja ga je božji poslanec odvedel iz te solzne doline v nebeško domovino v starosti 77 let. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica. Blagi rajni naj uživa večni mir in pokoj! Žalujočo ženo Marijo in otroke pa naj tolaži pre-sveto Srce Jezusovo, kateremu je hiša posvečena! — Komaj smo prestopili prag novega leta, že so zapeli zvonovi svojo smrtno pesem. Tokrat so peli v slovo Ivani Nedelko v Vito-marcih. Pred dobrimi šestimi meseci jo je zapustil v ptujski bolnišnici njen mož Franc.
Sedaj mu je ona sledila, previdena s sv. za* kramenti. Pokojna žena je bila članica Marii jine družbe žen in letos prvi mrlič. Umrla po-kojna farana naj v miru počivata, dokler ne zaslišita glas trombe na dan sodbe! — Preteklo leto je bilo v naši župniji: rojenih 43 otrok (20 dečkov in 24 deklic), umrlo je 26 fa-ranov, med temi je 1 umrl v Rinkovcih in 1 v ptujski bolnišnici; poročenih je bilo 14 parov.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Pretekli teden so še neznani uzmoviči obiskali posestnika Franca Kocmut v Rjavcih. Okoli 4. ure zjutraj so se spravili na delo. Izgnali so iz hleva kravo in jo privezali k lestvi; nabasali so svoje tatinske malhe s kurjim mesom. Pa tokrat jim sreča ni bila mila. Hišni gospodar je uz-moviče pregnal brez plena. Ker tukaj niso imeli sreče, so šli dalje. Ustavili so se pri Antonu Grminu v Hvaletincih. Odnesli so mu precej kokoši, tudi velik oznanjevalec jutra, petelinček, je moral v tatinsko malho. O tatovih ni sledu.
Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Dne 17. t. m.
popoldne je umrla Krajnčeva gospodinja Marija Bračko, katera je že precej dolgo bolehala, sedaj pa je nenadoma mirno v Gospodu zaspala. Preminila je skrbna in pridna gospodinja, dobra soseda, usmiljena do revežev, preminila je ljubeča mati, katera je svoje otroke v strahu božjem vzredila, šla je za svojim, dne 15. maja 1932 prerano umrlim in vzornim možem Bračko Francem, in to v starosti 62 let. Torej veliko prerano si zapustila svoje pridne in dobre otroke, kateri za teboj iskreno plakajo in žalujejo. Kaj vse to pomaga, ko pa nam je to vsem Zemljanom usojeno, zato moramo ta hudi udarec pretrpeti, se pomiriti in ne preveč tugovati, kakor se je v prelepih besedah na gornjeradgonskem pokopališču izrazil v svojem poslovilnem govoru domači č. g. župnik Martin Gaberc. Blaga rajna, počivaj .v miru! Preostalim domačim naše iskreno sožalje!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tudi zima ima svojo lepoto. Toda če predolgo traja, postane človeku nadležna. Zato smo hvaležni našim vrlim igralcem Marijine kongregacije, ki pripravljajo za nedeljo dne 4. februarja, pretresljivo zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Ta igra je vzeta iz naše najožje domovine. Kaže
Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!
Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!
Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvi-lila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.
Po prekoračenju reke je konjiča obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.
Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se
odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.
Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.	(Dalje sledi.)
Širile „Slov. gospodarir!
soč lir. Podal se je v svoj vinograd, da bi iz soda natočil vina. Pri tej priliki je opazil na steni poleg soda velikanskega pajka, ki je sedel na sredini svoje mreže. Kmet je pograbil kos opeke in ga je pognal proti pajčevini. Opeka je raztrgala paj-kovo mrežo, zadela na steno in odkrušila nekaj ometa. Kmet je o-pazil pod odkrušenim ometom luknjo, v kateri je bila škatla. Ko je izvlekel škatlo in jo odprl, je zapazil, da hrani zlatih ter srebrnih novcev za 50 tisoč lir. Z nepričakovano najdbo zaklada je revni kmetič in mali vinogradnik na mah obogatel.
nam življenje srednjeveške grajske gospode, njene slabe, pa tudi dobre strani, kakor tudi življenje naših takratnih preprostih prednikov, posebno versko zablodo skakaštva. Zato vsi, ki Vam je pri toplih pečeh doma že dolg čas, in vsi, ki ste gledali na Štefanovo igro »Vrnitev«, obiščite tudi to igro v tako obilnem številu. Saj bo tudi v Pergerjevi dvorani topla peč.
Ljutomer. Za zakonsko življenje se jih je letošnji predpust že precej prijavilo. Med njimi tudi pridna Marijina družbenka Tonika Ma-koter, ki se je s Krapja preselila v Seršenovo hišo na Podgradje. Bog daj vsega blagoslova za Življenje. V lanskem letu je bilo v naši župniji poročenih 47 parov, umrlo je 87 oseb, 49 moških in 38 žensk, rojenih pa je bilo 138 otrok, med njimi ne vem koliko nezakonskih. Nič ne povemo, ker smo sklenili, da se bomo letos poboljšali.
Konjice. Dolžnost mi je, naznaniti vsem či-tateljem »Slovenskega gospodarja«, da sta se dne 24. januarja t. 1. poročila Alojz Videčnik jn Alojzija Černec. Oba sta bila dosedaj usluž-bena pri vzorni kmečki katoliški in njima sorodni družini po domače Videčnikih v Bezini, kjer sta se trudila kolikor najbolj mogoče povišati in utrditi svojo duševno in telesno sposobnost v blagor sebi in okolici. Ker sedaj odideta na kmetijo, v Malahorno, bodo Videčni-kovi ¡izgubili dve nenadomestljivi moči. Njuno življenje je bilo tako, kot se mladini spodobi; radi tega smemo upati, da ne bo v njunem domovanju prostora nesporazumu in sovraštvu, ki tolikim družinam uničuje blagor in jih končno zruši. Priporočamo pa v čitanje le katoliške časnike: »Slovenskega gospodarja« in »Nedeljo« ter »Naš dom«, da jima lajša mogoče neprilike, katere čakajo človeka na vseh potih. Sedanji čas to zahteva. Naše voščilo je to-le: Zvrhana mera samih uspehov tako, da bo na vsaki strani dol padalo. Ob slovesu od samskega stanu jima zakličemo: srečno živ-ljensko pot po katoliških in cerkvenih naukih! Bog ju živi! — F. C.
Celje. Tukaj se je pojavila v neki trgovini 211etna Pavla G. iz Murske Sobote. Nakupila je blaga za 12.000 Din in rekla, da je iz Voj-nika. Plačala ni in se je zlagala, da ima denar v kovčeku na kolodvoru. Trgovec je poslal z njo slugo, a pri nekem hotelu se je izgovorila, da mora na čašo kave. Sluga je čakal pred hotelom, ženska pa je hotela pobegniti. Pozvani stražnik je begunko zaprl in na policiji so ugotovili, da imajo opravka z osebo, ki je bila že v prisilni delavnici n je znana tatica. Trgovcu je povzročila škode za 1200 Din, ker je razno manufakturno blago prirezal po njenem naročilu.
Bočna pri Gornjemgradu. Preteklo nedeljo ee je pri nas vršil tečaj Katoliške akcije. Obiskal nas je ljubeznjivi gost iz Maribora, preč. g. Fr. Kolenc, stolni vikar, tajnik KA. V treh izvrstno lepih, skrbno in modro zasnovanih govorih, v cerkvi dva, po večernicah v precej veliki, nabito polni dvorani, blizu 300 ljudi, je nas navduševal za življenje po veri ¡in širjenje vere, priporočal zdravila, ki bi celila rane se dajnih hudih časov. Čisto gotovo bodo tukajšnji večinoma blnr" župljani še bolj pripravni za apostolsko delo in organizacijo KA. Preč. g. vikarju prisrčna hvala in stoterni Bog poplačaj !
Podgorje. Zaporedoma so odšli v boljšo domovino trije posestniki sosedi pri Sv. Duhu, vsi stari nad 70 let. Lani smo pokopali Zupane Aleša, en mesec pozneje Robin Antona, v soboto dne 27. jan. p-1 smo spremljali k zadnjemu počitku Matevža Skobir, po domače Zni-
darja. Bil je mož poštenjak, marljiv in je s svojo pridnostjo precej povzdignil svoje gospodarstvo. Kaj rad je zahajal ob nedeljah in ob praznikih v oddaljeni Staritrg k rani službi božji, seveda je moral iti od doma že ob pol petih, po zimi še prej. Dosegel je 73 let starosti. Lani v jeseni ga je bolezen priklenila na postelj. Voljno je prenašal trpljenje, bil je večkrat spreviden in dne 25. januarja zjutraj je izdihnil svojo blago dušo. Kako je bil priljubljen in znan daleč naokoli, je pokazala njegova zadnja pot, na kateri ga je spremljala velika množica ljudi od blizu in daleč. Pri hiši žalosti se je od njega poslovil Knez Ivan, po domače Skobir v Razboru, in v imenu lovcev Rogina Anton iz Podgorja, pri odprtem grobu pa domači g. župnik. Prava ljubezen drži preko groba. Pogrebci kakor tudi njegovi tovariši lovci so nabrali večjo svoto denarja, da se opravijo sv. maše za rajnim, kar je v našem kraju res hvalevredna navada. Naj bi bil rajnemu Zni-darju Najvišji lovec duš mil sodnik in dober plačnik, zaostalim pa tolažnik.
Sv. Peter na Medvedovem seln. Tukaj se je poročil g. Anton Strašek z gdč. Pepco Smeh iz Mestinja. Kdo pač ni poznal veselega godca Stru-leka, saj je marsikoga spravil v dobro voljo s svojo harmoniko. V Lašah si je izbral eno izmed najmlajših Piškov Tonček in se priženil na lepo Nunčičevo posestvo v Laše. Mladim parom v novem stanu obilo sreče do skrajnih mej človeškega življenja. — Letošnji predpust imamo samo 4 oklice. Je že zopet ta šmentana kriza kriva marsikomu, da ne more pred oltar popeljati svoje izvoljenke. Je pač kriza in denarja ni, pod marelo pa se baje ne da mo-žiti. Imamo pa še precej petičnih nevest, ki so rajši ledig in fraj. Krizo in brezposelnost občutijo letošnji predpust tudi naši godci, saj naši mladi parčki kar brez godbe gredo k poroki.
Iz zagrebške torbe. To pot pride vanjo nekaj posebno dobrega: misijon! Da, da, tega je Zagreb že kaj močno potreben, zakaj malo je Zagrebčanom pomagano s tistim izpraševanjem vesti, ki ga izvršuje dan za dnem židovsko časopisje, ki sicer razkrinka marsikatero nečednost, toda na razgaljeno propalost maže le take žavbe, ki rane še povečujejo in delajo še bolj boleče. Letos bo pa misijon, po 20 letih. Pričel bo že začetkom posta s šolsko mladino in pridejo po malem na vrsto posamezne skupi-
ne vse do srede meseca marca, ko prične gla-s vni misijon dne 15. marca. Ta dan bodo pri* čele po določenih cerkvah misijonske pridige, ki bodo trajale skozi 10 dni. Za to priliko seve tudi zagrebški Slovenci ne smemo zaostati In bomo imeli tudi posebej za Slovence misijon. Za to priliko so nam dali na razpolago cerkev sv. Katarine, ki na.m bo precej bolj zadostila, kot mala cerkvica sv. Roka. Dobili pa bomo tudi gorečega misijonarja lazarista p. Šavlja. Ko bi le ob tej priliki vsi, pa tega kar ne mo-i remo upati, da bi vsaj večina prišla do spoz« nanja tega, kar pove razglas: »Verjemo, trdno' verjemo, da ne bi bilo toliko bede in nesreče v sedanjem svetu, če bi v narodu bila vera do-i volj globoka . . .« — Zagrebški banovinski svet je zasedal te dni. Tako so govorili, modro so govorili, da je treba rešiti veliko perečih vprašanj. Pomagati brezposelnim, zaščititi matere in otroke, ohraniti in pomnožiti šolstvo, graditi nove ceste . . . e, da, veliko je potreb in skrbL Elektriko bi radi imeli povsod, pa bi bilo treba za to 400 milijonov Din. Mislim, da se bo še marsikod svetilo s treskami! Za petrolej že m več denarja marsikje. — Pratika napoveduje za prihodnje celo vrsto jubilejev: 501etnico Štrosmajerjeve galerije slik. Neki hudomušnež je pogodil takole: Tudi v umetnosti je kriza, samo v umetkih je še ni. Razložil je pa to takole: V umetnosti je kriza, ker umetniki nič denarja nimajo, v umetkih je pa ni, zato ker pred 50 leti so imeli Hrvatje samo 3 umetnike, danes jih je pa samo v Zagrebu 70. 801etnico bo praznovalo zagrebško društvo rokodelskih' pomočnikov. 100 let je star Glasbeni zavod. V. pondeljek je bilo 29 let od posvečenja zagrebškega nadškofa. Ej, kdo bi vse te jubileje vla* čil iz te torbe, »Slovenski gospodar« ima za vso premalo prostora. Razbojnikov je tudi Zagreb poln. Te dnii so jo mahnili v Slovensko ulico, tudi Slovensko ulico imamo v Zagrebu, in ču^. da: veliko je v njej Slovencev. Vlomili so x blagajno g. Šuteja, lesnega industrijca, ki jo naš rojak, pa se jim je zgodilo, kot onemu kozlu, ki je skozi plot gledal v zelnik. Malo jo manjkalo, pa bi nesli 17 jurčkov. Pa so se ob-! liznili zanje. Bili so prepodeni. — V nedeljo dne 4. februarja preskrbi Slomšekovo prosvetno društvo zopet lepo razvedrilo zagrebškim Slovencem z vprizoritvijo veseloigre »Trije ti-< čki« v jeronimski dvorani popoldne ob štirih. Pridite!
Prelepe leto sle morda pozaDili, (oda v tem fesu ne smele? — Toda hal?
Morcic:ffe tudi vi Sv. pasmo I
Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati i Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15"—.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.
TIskarna sv. Cirila. Maribor.
Nove hnligc.
Mohorjeva družba v Celju ]e izdala Paul Ackerjevo povest »Ljubezen in dolžnost«. Ta lepa knjiga stane broširana 12 Din, v platno .vezana 20 Din. Člani Mohorjeve družbe jo dobijo 25% ceneje, če jo naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju.
Gospodje dušni pastirji so na deželi skorajda edini, ki se brigajo za naše ljudske odre. y preobilici stanovskih dolžnosti jim je strokovna pomoč nujno potrebna, oe hočejo sedaj-nemu času primerno tudi oder uporabiti za katoliško obnovo svojih župljanov. Zato morajo biti naročniki izdanj Založbe ljudskih iger. Za letno naročnino 60 Din dobijo mesečnik in štiri knjige (od teh ena z važno razpravo o osnovah katoliškega ljudskega teatra, ostale tri pa vsebujoče skupaj štiri duhovne igre). Zadostuje navadna dopisnica na naslov: Tiskovno društvo v Kranju.
»Pevec«, glasilo Pevske zveze, ki je bil lani prenehal radi krize, bo letos zopet nadaljeval svoje delo. Izhajal bo ravno tako vsak drugi mesec, počenši s februarjem, in bo obsegal prav tako 8 strani literarnega dela s članki, poročili, oznanili itd. in 8 strani glasbene priloge. Cena mu ostane kljub krizi ista, to je letno z glasbeno prilogo vred 30 Din. Tudi odslej bo mogoče naročiti zborom poleg celotnega lista tudi posamezne priloge po 10 Din za vse leto. Prepisovanje not ne bo dovoljeno. Naj ne bo zbora, ne pevovodja, ki ne bi bil naročnik »Pevca«. Uredništvo je prevzel priznani skladatelj Matija Tome, profesor v Št. ,Vidu nad Ljubljano, kamor je treba pošiljati vse dopise, namenjene uredništvu. Za glasbeno prilogo imamo pripravljenih poleg raznih drugih krepkih stvari zlasti lepe mladinske pesmi, ki bodo prav prišle mladinskim in ženskim zborom. Upravništvo poziva vse stare naročnike, ki še niso poravnali lanafce naročnine za leto 1932, naj jo čimprej poravnajo, .ker jim sicer ne bi poslali novega letnika. Prosimo, ostanite nam zvesti še dalje in pridobivajte novih naročnikov! Čim več naročnikov bo, tem boljši bo list!
Splav smili.
V najbolj oddaljenih gorskih dolinah obmejnega ozemlja med kitajskimi južnimi pokrajinami in Tonkingom so še danes v navadi običaji, ki se nam dozdevajo kruti, a jih spoštujejo celo taisti, ki so postali vsled njih žrtve.
Ako potujemo po Yiinnanu ob rekah j'užno-zapadne pokrajine Kitajske, zapazimo, kako ženejo valovi predmet, ki je videti od daleč kakor kos lesa. Pri natančnejem opazovanju skozi daljnogled razkrijemo, da gre za splav iz bambusovih palic, na katerega sta tesno privezana moški ter ženska. Če srečajo čolni, katerih je večkrat dosti na reki, opisani splav, se mu skrbno izognejo.
Hribovsko prebivalstvo Kitajske se drži še danes prastarega izročila. Eden od teh nepisanih zakonov daje možu oblast, nezvesto ženo z njenim ljubimcem privezati na splav in ju prepustiti loku reke. Na potovanje privezana ne dobita s seboj niti drobtine kruha ter nobenega orožja. Zakonolomca čakata žeja ter glad. Po dnevu žge solnce na nagi trupli; če zapihlja večerni hlad, se pridružijo dnevnim mukam mirija-¡de mušic. Tako plava splav naprej, da
ga konečno zagrabi vodopad ter ga požene v globino, kjer se razbijeta na ostrih skalah splav in obe človeški žrtvi. Če pa obsojenca ne zaideta v smrtonosni vodopad in ju žene usoda do izliva reke, ju čaka tamakj še groznejša smrt. Med trstiko preži na nju tiger, iz blata krokodil!
Gorje onemu, ki bi se drznil, da bi priskočil na pomoč nesrečnežema! Zašel bi v nevarnost, da bi si nakopal sovraštvo vseh gorskih rodov in bi zapadel gotovi smrti. Domačini ne poznajo v tem oziru nobene šale.
Francoski konzulatni uradnik v Yun-nanfu, v glavnem mestu pokrajine Yunnan, je enkrat skusdl, kaj je vmešavanje v kitajske običaje. Svoj izredni doživljaj je opisal Francoz v časopisu.
Uradnik se je peljal nekoč v čolnu, katerega je krmaril Kitajec. Navzdol po reki na ovinku so srečali mrtvaški splav. Videl je dva tesno zvezana človeka: krepkega hribovca in mlado ženo. Ker ni poznal groznega običaja, je zapovedal veslačem, naj usmerijo čoln proti splavu. Domačim so se ustavljali povelju, moral jih je prisiliti k pokorščini z grožnjami. Osvobodil je vezi smrti prepuščeni par. Z vprašanji je zvedel usodo obeh mladih. Dolgo sta se že ljubila. Lepega dne je bil njun ljubezenski sen presekan. Starši so prisilili hčerko, da je poročila proti volji poglavarja rodu. Stara ljubezen je bila močnejša od zakonske vezi. Oba zaljubljenca sta se shajala po tihem. Nekoč ju je presenetil glavar in po sklepu celotne vasi je bila izvršena nad njima predpisana sodba za zakonolomstvo. Tri dni ju je gnala reka med neznosno muko gladu in žeje. £
Konzularni uradnik je hotel vzeti oba rešena seboj. Na njegovo srečo so mu odsvetovali tako početje, ki bi mu nakopalo maščevanje hribovskega prebivalstva. Zadovoljiti se je moral s tem, da je oba napojil ter nahranil in jima je dal na pot sabljo. Ko je hotel zopet stopiti v svoj čoln, se je zgodilo nekaj, česar bi ne bil pričakoval nikdo. Strašne smrti oteti mladi moški je pobral težak kamen in ga je pognal proti rešitelju z besedami: »To je za te, prokleti belokožec, iki si se drznil, prekršiti postave moje dežele!«
Na srečo je zgrešil kamen svoj cilj. Francoz se je vrnil v svoj čoln, bogatejši za doživljaj, in je prepustil oba obsojenca usodi, kateri se nista marala izogniti.
PouCno in zabavno.
Prve umetne bisere je napravil iz voska leta 1657 pariški izdelovatelj rožnih vencev Jaquin.
Stari Egipčani so že poznali brazde ali izdolbine, katere so obložili od vseh strani z debelimi kamenitimi ploščami in taki brazdi sta bili kot današnje tračnice položeni po vsaki cesti, ki je peljala iz kamenoloma. Po ikamenitih udolbinah so prevažali iz kamenolo-mov najtežje Skale.
V nekdanjem poljskem kraljestvu se je zgodilo večkrat, da so odločevali prepire za prestol s konjskimi dirkami Če je bilo več kandidatov za kraljevi pre-> stol, so napravili taistega za kralja, ki je odnesel zmago pri dirkanju. Nekaj tisoč let poprej so že prakticirali isto stari Perzijanci. Iz navedenih zgodovinskih dejstev je razvidno, kako važno vlogo je že igral dirkalni šport.
Na Francoskem je bil v veljavi v 19. stoletju tako strog gozdni zakon, da je bilo večje izsekavanje naravnost izključeno. Radi strogosti vrednost gozdov ni samo padla, ampak je rodila med podeželskim prebivalstvom do oblasti tako sovraštvo, da so prišli gozdni požari na dnevni red. V razdobju 1838—48 so uničili na Francoskem s požigi 40 tisoč ha gozdov v vrednosti 40 milijonov frankov.
Starorimskemu cesarju Avgustu je sporočil odposlanec iz Aragonije, daje zrasla na njemu posvečenem oltarju palma. Odposlanec je bil prepričan, da bo smatral cesar njegovo sporočilo za čudež, a ta je odgovoril: »Rast palme je dokaz, da sploh ne darujete na mojem oltarju!«
Priprava. »Zakaj ste poslali vašega fantka v gimnazijo in ne v kako tehnično srednjo šolo?« — »Hm, veste, dečko se mora učiti latinščine, ker hoče za vsako ceno postati lovec.«
Iz računstva. »Na 500 m dolgi cesti pripeljeta dva motociklista eden proti drugemu. Eden vozi z brzino 100 km, drugi 120 km na uro. Kje se srečata?« vpraša učitelj. — »V bolnišnici, gospod učitelj.«
Roka in noga. Višek žaloigre pomeni, ako prosi fant za roko oboževane deklice in zaide pri tem poslu v dotiko z očetovo nogo.
Mati: »A'li je že dolgo, kar je Kari iz šole doma?« — Hčerka: »Mislim da! Ga še sicer nisem videla, pa mačka je že dalje časa skrita pod posteljo.«
»Nehaj že vendar enkrat s prerekanjem, Tone! Pametnejši odneha.« - »Že poznam, že poznam ta pregovor! A tale moj sosed noče verjeti, da bi bil jaz bolj pameten.«
Ali si že obnovil
naročnino?
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
Lukolela na ekvatorju v belgijskem Kongu, 20. XII. 1933.
Potovanje v Afriho.
Anton Kramberger, misijonar.
V začetku julija 1933 me je ob neki priliki vprašal g. vizitator misijonar
•___i________i ~ «« «li Vi Vvi'1 tTAlirtr» Ul T
jev jug. province, ali bi bil voljen iti v Afriko. Ko sem celo zadevo dobro premislil, sem se odločil, da grem. Pripravil sem si potni list. V začetku meseca septembra sem še obiskal s prijateljem Ernestom rojstno faro sv. Urbana, se poslovil od bratov in sester in drugib prijateljev in znancev ter se podal na dolgo potovanje, ki je trajalo z malimi presledki ravno tri mesece.
Dne 12. septembra sem vzel slovo od bele Ljubljane. Ob osmih je oddrdral vlak proti Trstu. Na obmejnih postajah in Rakeku in Postojni so bili jugoslovanski in italijanski financarji zelo velikodušni. Približno ob treh popoldne se je vlak ustavil v Trstu. Hitro sem napisal par dopisnic s pozdravi prijateljem, se poslovil od znancev, ki so prišli na kolodvor, in vlak je zdr-dral naprej proti Benetkam. Na postaji Monfalcone me je čakal prijatelj iz Goriškega. Ni mu šlo v glavo, zakaj se podajam na tako dolgo in težavno pot. Kaj smo ti storili hudega, da nas zapuščaš? Kdo te je tako razžalil, da si sklenil nas zapustiti? Odgovorim mu: Duša zlata, ne grem radi tega, ker bi me kdo razžalil, ali pa radi tega, ker bi nekateri grdo ravnali z menoj. Radi tega grem, ker želim ubogim črncem tam v daljni Afriki pomagati in jih učiti boljšega življenja. Solze so nama zalile oči ... Z Bogom, Karlo! — Z Bogom, Tone!
Benetke, krasno mesto, postavljeno na hrastih, ki so rastli na slovenskih tleh. Ni bilo veliko časa za ogledovanje, ker je vlak stal samo eno uro. Mimogrede napišem par dopisnic dragim v domovini. Proti Padovi je vozil vlak z vprav divjo brzino, da se človeka skoro loteva bojazen. V Milan smo prišli vprav o polnoči. Občudoval sem ogromen kolodvor, ki je pokrit z velikansko železno streho. Kaj takega še nisem videl ne prej, pa tudi pozneje ne več. So pariški kolodvori tudi veliki, pa se mi je zdelo, da je milanski še večji. Še malo, in poslovili smo se od italijanskih sprevodnikov in fašistov, ki so spremljali vlak, in prišli na švicarska tla. Ko se je danilo, je vozil vlak ob Ženevskem jezeru. Ob osmih zjutraj so prišli vljudni francoski sprevodniki pregledat vozne listke, na po staji Valorbe pa so nas pretipali fran coski financarji, če ni morda kdo vtihotapil kaj prepovedanega italijanskega blaga.
Pokrajina ob italijansko-francoski meji je zelo pusta in dolgočasna; tu pa tam je videti kakšno revno vas in po obširnih planjavah so se pasle male črede mršave in črne govedi. Le proti mestu Dijon se je pokrajina spremenila. Polja so skrbno obdelana in posajena s karfijolo in sladkorno peso.
Kake pol ure pred Parizom sem vi del ogromno radio-postajo s 17 po 100 metrov visokimi stebri, kateri ndkijora dijsko anteno. Ob dveh popoldne se je
ustavil vlak na pariškem kolodvoru. Tu je bilo malo drugačno življenje, kakor smo ga vajeni Slovenci na naših kolodvorih. Godba je igrala prav živahne koračnice. Vprašal sem nekega sopotnika, ki je bil velik šaljivec, zakaj tako slavnostno razpoloženje na kolodvoru. Odvrne mi: »To je na čast zastopniku Slovencev.«
Na kolodvoru me je pričakoval brat Misijonske družbe lazaristov Romih, doma iz Pilštanja na Spodnjem Štajerskem, sivolas starček častitljive zunanjosti. V Parizu je že dolgo časa.
Pripovedoval mi je marsikaj; ker pa imam to slabost, da kaj rad pozabim, sem sproti pozabil tudi pripovedano. Vprašal me je, ali sem kaj utrujen. — »Seveda sem«, sem mu pritrdil. »Vze-miva avto, da naju popelje k sv. Lazarju«. Tam je namreč glavna hiša Misijonske družbe lazaristov. Med vožnjo sem opazoval življenje in vrvenje, ki vlada po ulicah tega modernega Babi Iona. Z nekoliko neprijetnimi občutki sem gledal ta dirindaj: avto pri avtu, vmes motorna kolesa, smrad po dimu od bencina; hiše večinoma črne od te ga dima; ljudje hitijo z neko čudno na glico na vse strani. Spomnil sem se lepih in mirnih mest Slovenije in skoraj se me je hotelo lotiti domotožje po Celju, Ptuju, Mariboru, Ljubljani in drugih mestih, ki so na slovenski zemlji. Človek ne zna prej ceniti svoje domovine, dokler ne pride med tujce. Da je to resnično, sem tudi sam občutil. Pa sem odgnal neprijetne misli, katere so me nadlegovale, ker res niso primerne za misijonarja, ki hoče iti v daljne poganske kraje med ubogo ljudstvo, ki živi dostikrat v največjem pomanjkanju.
Prva pot, ko sem prišel v hišo Sv. Lazarja, me je peljala na grob sv. Vin-cenca, ustanovitelja Misijonske družbe. Preteklo je že 273 let, odkar je umrl mož, ki je storil za tisti čas res čudovita dela, katera občuduje še današnji svet; mož duhovnik, ki se je dobesedno ravnal po reku: »Ne samo to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« O, ko bi današnji svet hotel vsaj malo tako ravnati, bi ne bilo toliko gorja in bede, toliko solz in vzdihovanja, ker zemlja je bogata za vse. Žal, da so besede, ki jih je izustil italijanski zunanji minister ob priliki, ko je vstopila Italija v svetovno vojno: »Sacro egoismo«, bile in so glavno vodilo velike večine današnjih Zemljanov.
Drugi dan sem obiskal kraj, kjer se je pred dobrimi sto leti prikazala Brezmadežna in izročila človeškemu rodu svetinjico, kateri pravimo »čudodelna svetinja«. Milosti, katere je prejel bedni Adamov rod po tej svetinjici, se nc dado popisati.
Dalje sledi.
vas razvedriti in program s petjem še pove> čati.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Naše Prosvetne» društvo priredi v nedeljo dne 11. februarja, popoldne po večernicah, igro »Obrekljivci« s petjem. To je po daljšem času vsled razpusta' prva nastop društva. Jurjevčani zlasti, pa tu-i di sosedje: na svidenje! Igra kaže, kako lahko uniči obrekljivec družinsko srečo. Tudi pevske točke so zanimive!
Turnišče. Tukajšnje prosvetno društvo, katero je še sicer pred enim letom ustanovljeno, je vprizorilo v nedeljo dne 28. januarja veseloigro »Trije tički« v prostorih osnovne šole, kjer ima svoj sedež. To je druga prireditev, katera se je vršila v okviru našega prosvet-< nega društva, katero so vprizorili naši članih Prireditev je vzbudila veliko zanimanje med širjo javnostjo, za kar je bil dokaz nabito polna dvorana. Režiser igre je bil predsednik našega društva g. Ciril Drakonja, šolski upravitelj, kateremu gre vsa zasluga za njegovo ne« utrudljivo delo, s katerim je pripomogel, da je igra prav lepo iztekla, kakor tudi drugim gospodom učiteljem in učiteljicam, kateri po-< magajo pri razvoju in delovanju društva, posebno pa še pri tej prireditvi. Čisti donos je namenjen za nabavo novega društvenega odra, s katerega nam bo mogoče v bodoče vpri« zoriti marsikaj poučnega in zabavnega na pri-i mernem odru. Le korajžno naprej, začetek je! sicer težek, toda ne smemo omagati.

mi\ OZNANILA
Suhe hrastove doge 1.30 m s podnjo vred ku« pi: Ramšak, sodar, Maribor, Meljska 10. 85
Vino od Šmarnice ali Izabele za dom kupim. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	79
Kmečko posestvo 19K oralov z primernimi poslopji ugodno na prodtj. Leži 'A ure od Ptuja, 5 minut od glavne banovinske ceste. Lepe njive, gozdovi, travniki, sadonosniki. Po* sestnica: Roza Horvat, Placar 25, pošta Sv. Urban pri Ptuju.	81
Posestvo 2 oralov v bližini mesta se proda. M. Križan, Maribor, Loška ulica 14.	75
Viničar se sprejme za Zgornji Porčič. Zglasiti s& je pri F. Kramberger* Gočova, pošta Sv. Trojica v Slov. gor.	77
Mllnarskega vajenca sprejmem takoj, močnega, z vso oskrbo. Anton Kopše, umetni mlin, Zgornja Polskava.	73
Mlin in posestvo 36 oralov proda Jernej Vodi« šek, Velk. Širje, Zidani most.	80
Dekla in hlapec se sprejmeta. Kokol Anton, posestnik, Pesnički dvor, p. Pesnica.	84
Prireditve.
Velenje. Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju obvešča vse svoje prijatelje, da bo na željo mnogih ponovilo lepo spevoigro »Kovačev študent« v nedeljo dne 4. februarja pop. ob treh v Društvenem domu. Prav uljudno povabljeni tudi tokrat vsi dobromisleči. Hočemo
Prodam lepo posestvo 14 oralov pri glavni ce-i sti: njive, vinograd, sadonosnik, travnik in gozd, večjidel v ravnini. Naslov v upravi lista.	83
Malo posestvo v Poljčanah za prodati. Naslov v upravi lista.	86
ZAHVALA.
¿aritas, Maribor, Orožnova ulica št. 8.
Smatrava za svojo dolžnost, da korist-i no zavarovanje »Karitas« vsem pripon ročava. Pripadajoča vsota nama je bila izplačana povsem točno. — Slovenja vas, dne 23. januarja 1934. — Pesek Jožef in Antonija s. r.	84
s m za zafčfte.
Ali je to mogoče? Šola za zajčke? Gotovo je to mogoče, drugače vam ¡ne bi bili dali tu sem sliko, kako se
zajček-šolarček poslavlja od matere. Ali ni srčkan? Poglejte si ga, kako dobro je opravljen, prav kakor pravi šo-larček. Gotovo je šele začel hoditi v šolo, ker se tako težko poslavlja od doma in od mamice. Mamici je seveda tudi malo tesno pri srcu, da mora svojega ljubljenčka izročiti strogemu gospodu ¡učitelju, o katerem gre govorica, da ima dolgo šibo za poredne zajčke. Se-jveda, mamica niti za trenutek ne misli, ■da bi njen malček spadal tudi med poredne fantičke, ali vendar je sitno, če pomisli na gospoda učitelja in njegovo šibo.
Zajček torej gre v šolo. Kako zanimivo bi bilo za nas, če bi mogli to šolo videti. Pomislite, sami zajčki sede tam po šolskih klopeh in star zajec jih uči kot njihov učitelj. Kaj se neki učijo? ÍÁli vam naj povem? Zadnjič sem slučajno zašel do take šole, pa nisem stopil vanjo, da ne bi prestrašil učencev in učitelja, ampak gledal sem le skozi okno.
Bil je baš pmrodopis in učitelj je govoril o zajčjih sovražnikih in je naštel med njimi tudi človeka. Jo j, kako je opisal človeka, ki zasleduje uboge zajčke in jih potem, ko jih .ubije, celo še — pojé. Kar zgrozili so se zajčki pri tem. Ko je učitelj to zapazil, pa jih je ¡tolažil in jim je povedal, da se zajčki lahko izognejo nevarnosti, če se skrijejo, če utečejo in še na mnogo drugih načinov. Prav podrobno jim je razlagal ¿vse zvijače, katerih se more posluževati zajčji rod in sedaj tudi vem, zakaj so zajčki tako premeteni, da jih le težko ujeti. Kako jih boš ujel, ko se pa v zajčji šoli učijo, na kak način lahko opeharijo lovca! Male zajčke je ta pouk isilno zanimal. Kar strmeli so v učitelja in so požirali njegove modre besede. »Tako sem se mogel neopaženo zopet odstraniti.
Če hodite po polju, ob gozdnih obronkih in drugod, kjer imajo zajčki svoj dom, dobro glejte, če kje ne iztak-nete zajčje šole. Potem. mi pa pišite, ker bi jo jaz tudi rad videl.
Ivo se ie izgubil.
Mati je morala na polje, kam z malim Ivom? »Najbolje bo, da ga uspavam«, si je mislila mati in res je fantka položila v posteljco, mu je zapela pesmico in Ivo je kmalu sladko spančkal. Mati ga je še skrbno pokrila in je odšla za delom.
Ivo pa ni dolgo spal. Sitna muha mu je sedla na nosek, Ivo se je obrnil v stran, a muha je nosek le zopet našla. Tedaj pa je Ivo odprl oči in je zapazil, da mamice ni več tu. Kaj pa zdaj? Kaj stori korajžen fantek? Hajd, za njo! Skobacal je s posteljce, srajčka mu je bila predolga in se mu je opletala okoli nog. Kaj storiti ? Ivo ne pomišlja dolgo, sleče srajčko, saj gre tudi brez nje.
Kam pa se naj obrne? Poznal je pot na njivo, saj je že bil večkrat z materjo tam. Brez pomisleka se je podal na pot, da bi našel mater. Hodil je in hodil. Srečal je čebelico, pogledala ga je in si je mislila: »Kam jo neki reže tale na-gec?« Pa ni imela časa, ker je še bilo mnogo posla zanjo. Priletela je ptička; tudi ona se je čudila, kam jo tak majhen fantek tako drzno maha.
Ivu pa je pot postajala predolga. Rad bi bil vedel, kje bi našel mamico. Zato je hotel nekega vprašati, pa koga? In tedaj je zapazil staro veverico, ki je baš
snažila orehe, da bi si jih hranila za zimo. Ohrabril se je in jo je vprašal: »Ali si kje videla mojo mamico?«
Veverica je pomišljala nekaj časa, potem pa je menila: »Ali si ti Ivo?«
»Da, Ivo sem.«
»Potem je že prav, tvoja mamica je tam onkraj gozdiča na travniku. Poti tja ne boš našel, ostani tu pri meni in počakaj, ko se bo mamica vrnila, te bo tu našla.«
Ivo je bil zadovoljen, ker mu je bilo hoje tako že dovolj. Sedel je k veverici in ta mu je pripovedovala o svojih mladičih, o svojem delu za zimo in še marsikaj drugega.
Mamica pa se je vrnila po drugi poti domov in, o groza, fantka nikjer. Vsa v straheh je iskala po vseh kotih, pa ni ga bilo. Že popolnoma obupana je tekla k sosedom pravit, da se je Ivo izgubil. Tam so poslali nekoga po očeta, ki je še bil na travniku. Takoj se je vrnil domov, pa po poti, kjer je našel svojega fantka v pogovoru z veverico. Ta je naglo šinila na drevo, fantka pa si je posadil oče na rame in tako sta
prišla domov, kjer ju je mamica spre-jala z velikim veseljem.
Tako se je Ivo izgubil, pa so ga kmalu zopet našli.
Za. kratek cas.
Priporočilo.
Gospodinja vpraša novo služkinjo: »Zakaj so Vas pa na Vašem prejšnjem službenem mestu odpustili?«
Služkinja: »Ker sem pozabila otroke ©kopati.«
Vsi otroci:. »Mama, ta je prava, ta naj ostane pri nas.«
Raztresan profesor.
Gospod profesor pride pozno po noči domov in ^.topi v svojo spalnico. Naenkrat se mu dozdeva, kakor da bi se kaj premikalo pod posteljo. Hitro zakliče: »Kdo je tam pod mojo posteljo?«
»Nihče«, mu odgovori debel glas izpod postelje.
»Čudno«, pravi profesor, »pa vendar se ml je zdelo, kakor da bi se tam kaj premikalo.»
Dober odgovor.
Učitelj: »Hiša ima štiri nadstropja, do vsakega vodi petnajst stopnic. Koliko stopnic je treba prehoditi, da se pride do četrtega nadstropja?«
Mihec: »Vse, gospod učitelj.«
Od kod?
»Kaj je treba storiti, da ostane zobovje belo in zdravo?«
»Zobe moramo snažiti, gospod učitelj.«
»Dobro, kdaj pa?«
»Zjutraj, po jedi in zvečer.«
»Tudi dobro, s čim pa si zobe snažimo?«
»S ščetko za zobe.«
»Imaš ti tako ščetko?«
»Ne, gospod učitelj.«
»Ali jo uporabljajo tvoji starši?«
»Ne.«
»Čudno, od kod pa ti sploh kaj veš o ščet-kah za zobe?«
»Mi jih v trgovini prodajamo, gospod učitelj.«
Igre.
Nariši si na lepenko kvadrat, razdeli ga na 16 malih kvadratov in izreži še 15 ma-: lih tablic, na katere napišeš številke od 1 do 15. Potem razvrsti tablice s številkami v male kvadrate velikega
IQUBE0			
ii	□	14	D
3	12	2	16]
9	T	10	
kvadrata			tako
I Vidiš, da je ei			
mikaj		tablice	
| tale razpored:			
1	T	T	4
5	6	7	
T	To	11	
	77	77	
Pomikati smeš tablice samo vodoravno in navpično, ne pa tudi poševno, tako da ostane vselej en kvadrat prazen, na katerega lahko potem potegneš drugo tablico s Številko. Z malo vaje boš kmalu prišel na to, kako se igra najbolj uspešno izvrši. Seveda si lahko tablice s številkami postaviš v kvadrat, kakor ti je drago, samo da moraš vselej doseči končno razvrstitev.
Imaš li bolečine
v obraza! po vsem telesa! Ali rabiš mazilo, ki krepi in jači!
Ali te muči
Glavobol? Zobobol? Trganje?
Želiš li najboljše za zobe, kožo, glavo? Ali si preveč občutljiv za hladen zrak?
Vporabljaj Elsafluid!	m».
Pravi Fellerjev Elsafluid se dobiva v lekarnah in zadevnih trgovi* nah po Din 6.—, Din 9.— in Din 26.—. Po pošti najmanj 1 zavoj (9 po-i skusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) za 58 Din, dva taka zavoja 102 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Do-nja, Elzatrg 341, Sav. ban. — Odobreno po ministrstva soc. pol. in narod 'dravia, Sp.' št. 509 z dne 24. marca 1932. | Zapomnite! Elsafluid ostane Elsafluid!
Dražba zastavljenega blaga

v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 14. februarja 1934. - Efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure (popoldne)
ravske banovine Maribor
'i
Centrala: Maribor
Podružnica: Celic
v lastni siovi palači na ogin	nasproti poste, prej JuZnoSta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	^	¡erska hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
f ♦
i M cerfiven© lfnasho pelje f
^ HHiMmiVHBnnHiHBBBm # #
♦ ♦
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki	^
smo jim določili kar najnižjo ceno:	^
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po	^
Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.	^
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkve-	^ nih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana	^ Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez.	v v eni knjigi Din 30.—.	^
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din	jjT 5.50 in Din 7.50.	V
^ 4. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-	♦
^ slovne pesmi z notami), Din 5.—.	^
5. Kvišku srca (pesmarica z notami), broš.
^ Din 12.—, vez. Din 20.—.	^
^ Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene	^
^ skladbe, novejše in starejše, pri	^
# TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.	♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ali se želite
gihta in protina
temeljito rešiti?
Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, skrivijene roke in noge, trganje in bodenje ' raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. •
Nudim Vam
zdravilno, sečno kislino razkrajajočo, izmenjavo snovi in izločevanje pospeSujočo
domačo zdravilno pijačo
ki je na umeten način točno po naravi napravljena po blagoslova polnem zdravilnem vrelcu, ki ga je dobra mati narava podarila bolanemu človeštvu.
Pišite mi takoj in Vi dobite popolnoma brezplačno eno
podučljlvo razpravo.
Poštno-nabiralno mesto:
OUOUST MftnZRE, Ber!in-TUtaw. Hermana Bdring-SHee 7-8. flbt. ZBS.


E
a
Lli
E E E
najboljše in najvarnejše pri
podnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica tO.oklobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev. -^aj
Za varnost Hranilnih vlogi jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
f^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!


HEJElHtfm
Kože vseh vrst-divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37.	1136
Vinogradniško posestvo 20 oralov na prodaj. Naslov v upravi lista pod šifro »100.000«. 45
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manufakturni velelrcjovini
Franc Doimicuih, Celic,
Gosposha ulica 15.	157
Močno flanelo za perilo od Din 7.— naprej
od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45.— naprej od Din 28.— naprej
Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Uberjackne) . . < Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po najnižji ceni. Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki cenil
Ženini in neveste!
Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabil
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalogi Vljudna postrežba! Vam ]amči za dober naknp veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celfe
OGLASI
v „SI. gospodarju" imajo najboljSi
uspeh!
Žični vložki
kom. po Din 100"—
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Afrik madrace 3delne Din 250*— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Za bučnice, luščene in neluščen, zamenjam pristno bučno olje. Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica 2.	64
in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni: I, Ratej Slovenska Bistrica.	38
Inserirajtel
Svinjske kože — plačujem zopet najdražje = prodajate le v trgovini F. Steinbauer, Kapela.	20
Pluge raznih vrst, kakor tudi okopalnike in osipalnike, vse priznano dobro napravljeno, izdeluje in priporoča: Matej Bregant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 69
Poštnina plačana v gotovini.
CIRILOVA KNfllN. LXXXVII. ZW.
KARL MAY

S 11
——WWBIL-JumiUiaM
Nad vse zanimiv roman, ki bo izhajal v 12 zvezkih, oziroma v treh knjigah leta 1934, ki nam popisuje trgovino s sužnji! Kdor je bral že kak Kari Mayev roman, bo videl, da je ta od vseh vendar le najboljši!
Naročniki plačujejo samo 10 obrokov po Din 13.— za broširan, ali 10 obrokov po Din 17.— za vezane izvode.
Vsi, ki si izposojate knjige v knjižnicah, društvenih, župnijskih ali šolskih, zahtevajte tamkaj tako dolgo knjige Kari Maya, da bodo upravitelji knjižnic videli, da ga res morajo imeti!
Dečki in fantje, to so knjige za vas, da ni takih!
Prvi zvezek novega romana je že izšel, zahtevajte ga na ogled, vam ga ko j dopošljemol Naročila sprejema TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v nogi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .-. .•. obrestnje najbolje. ■•. Denar je pri njej naložen p o -»••	polnoma varno. .*. •••
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-»•_. v .*, m o 2 e n j e m! .'. v .»«
[IlIlllillllllllllllllllllllllllllllUiillllllllllL
Tiskar; TIskarna as. Cirila X Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln y Mariboru. » Urednik; Januš Goleč, n<ainac i Maribora.
Izdajatelj: Tiskarna K. .Cirila, »predstavni; Franc IlrastelJ s Mariboru,