Priloga k 75, 6tev, ^Slovenskega Naroda" RODOLJUB Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — članom »Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru „Slovenskoga društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. štev. V Ljubljani, dne 2. aprila 1892. II. leto. Kako Nemci žanjejo, kar smo mi sejali. Vsakomur je znano, da na 100 prebivalcev naše kranjske dežele pride 95 Slovencev in le 5 Nemcev. Naravno je zategadelj, da je ogromna večina denarja, ki se. Hfaka v kranjsko hranilnico, slovenska in povsem naravno bilo bi tedaj tudi, ako bi pri tem zavodu imeli odločilno besedo Slovenci. Temu pa ni tako, kajti uprava kranjske branilnice se je iz vsega početka sestavila tako umetno in zvito, da bode najbrže na večne čase ostala v rokah par nemških in nemčurskih rodbin ljubljanskih. Že to je krivično, a dalo bi se konečno pretrpeti, ako bi dolični gospodje imeli le količkaj vesti za to, da gospodarijo večinoma s slovenskim denarjem in ako bi se zlasti pri vsakoletni razdelitvi čistega dobička ozirali tudi na potrebe slovenskega naroda. Tega pa oni ne storć, oni marveč podpirajo na vso moč nam Slovencem najbolj nevarna nemška podjetja in društva, naša narodna društva popolnoma prezirajo, kjer se pa Slovencu ne morejo popolnoma izogniti, tam pa vsaj pokažejo, da rajši dajo nemškemu revežu goldinar, kakor slovenskemu krajcar. Za to, da so dotični denar zaslužili pri Slovencih, se še ne zmenijo. Da ne pretiravamo in da je žalostna a gola resnica, kar smo tu zapisali, bomo takoj dokazali. Kranjska hranilnica že leto za letom vzdržuje je-tični nemški „kazino" v Ljubljani, katero društvo jej je dolžno kakih 50.000 gld., nemškemu godbenemu društvu pa so darovali menda pod imenom posojilo za zgradbo posebne hiše kakih 20.000 gld. Da za naš „Narodni dom" ali pa za kak drug naroden namen niso odrinili še krajcarja, to je skoraj ob sebi razumevno. Najlepše pa še pride! Vsakdo vč, da je najhujši sovražnik našega narodnega šolstva zloglasni nemški „Schulverein", ki preži na slovenske otroke kakor peklenšček na grešne duše. In temu društvu daruje kranjska hranilnica že nekaj let po 5000 gld. na leto, letos pa mu je navrgla za razne nemške šole na slovenskih tleh še par stotakov! Z našim slovenskim denarjem polni se torej žrelo našemu najhujšemu sovražniku! Je-li se to ne pravi s pestjo v obraz biti slovenskemu narodu? Navada je nadalje, da kranjska hranilnica, kakor vsak drug enak zavod, podari LISTEK. Božja sodba. Ko je oče Mihael stopil iz celice obsojenčeve, bil J« smrtno bled. Jetničar, ki ga je spremljal do vrat, opazil je, da so oči njegove gledale srpo, da so se mu ustnice tresle, kakor v ledenem mrazu „Vodi Bog," rekel Je tovarišu svojemu, „kaj je danes našemu patru. Saj strašno izgleda!" Na kar je tovariš modro opomnil: „To Je s spovedjo v zvezi. Lepe reči je moral čuti od tega 8'ešnika, ki je svojega očeta umoril!" Ni se varal. Zares bila je Viktorja Geoffrova spoved, k* je dobrega patra tako razburila. Pripravljen je bil, da bode iz ust morilčevih čul najgroznejša razkritja, le na *° ni bil pripravljen, kar je vse njegove priprave storilo nepotrebne, a mu vender zledenelo v žilah kri. Kaj je bil čul? Da je Viktor Geoffrov, ki je že dva meseca zaradi umora očeta obsojen na smrt — nedolžen! To je bil tudi pred sodiščem trdil, a njegov „Nedolžen sera!" s katerim je zavračal vsa uprašanja predsednikova, izgubil se je brez uspeha. Dokazi so bili neovrgljivi. Kdo neki bi bil na samotni kmetiji, šest kilometrov od mesta, kjer sta bila Viktor in njegov oče sama doma, ker so hlapci in dekle šli v sosedno vas na ples, skozi okno ustrelil na očeta, ako ne Viktor? Ropar bi bil, ne glede na to, da ni izginil niti denar, niti dragocenosti, vender ostavil kaj sledu na tleh, od dežja mokrih. Videle so se pa samo stopinje Viktorja in matere njegove. Poslednje stopinje tolmačile so se lahko. Vrnivši se s pota, ko je spremljala svojo hčer in njenega soproga, našla je nesrečna žena duri zaprte in je potem, da bi 'bt€t gotov del svojega vsakoletnega čistega dohodka revnim šolarjem. Kako pa zopet tu postopajo nemški gospodarji našega denarja! Ljubljanska nižja gimnazija šteje primeroma trikrat toliko razredov in desetkrat toliko učencev, kakor kočevska; na zadnjem zavodu imajo štipendij, da jih komaj oddajajo, dočira se pri nas v Ljubljani šola obilica revežev, ki jih le javna milost obvaruje lakote. A ljubljanska gimnazija je slovenska, kočevska pa nemška in zato dobi zadnja ravnotako 100 gld., kakor prva in ravno toliko dobi tudi le novomeška višja gimnazija, ki šteje še enkrat toliko učencev, kakor kočevska. Višji gimnaziji v Ljubljani, ki šteje nad 800 učencev, pa so milostno naklonili celih 200 gld., akoravno bi morala v primeri s kočevsko latinsko šolo, katere pa itak treba ni, dobiti vsaj 1000 gld. Novomeški višji in ljubljanski nižji gimnaziji pa bi šlo po pravici vsaj po 500 gld. Istotake pasterke so pri kranjski hranilnici tudi vse druge slovenske šole v primeri z enakimi nemškimi. Ako nadalje povemo še, da so gospodarji kranjske hranilnice za nemško godbeno šolo v Ljubljani dovoliti zopet 600 gld., za slovensko pa le 200 gld., da so dali nemškim privan-dranim glumačem 200 gld. podpore, domačemu slovenskemu gledišču pa — nič, tedaj še dolgo nismo vseh krivic našteli. Zadostujejo pa tu podani izgledi gotovo za dokaz, kako naša nemška gospoda z nogami tepta vse pojme dostojnosti. Naj nam nikdo ne ugovarja, da so tudi slovenska gasilna društva po deželi itd. dobila toliko in toliko; takih občekoristnih društev hranilnica pri razdelitvi svojega dobička že po postavi ne sme prezreti in uverjeni naj bodo naši bralci, da enaka nemška društva le zategadelj ne dobe desetkrat več — ker jih ni. Tako se tedaj gospodari z denarjem slovenskega naroda in tako Nemci žanjejo, kar smo mi sejali. Ali pa zoper to početje ni pripomočka ? vprašal bo sedaj ta ali oni. Seveda je in samo poslužiti se nam ga je treba. Stolno mesto Ljubljana ustanovilo nam je svojo hranilnico, pri kateri jamči za vsak krajcar celo mestno premoženje, tako da je vsaka zguba nemogoča. Ta zavod izposojuje denar ravno tako ceno in obrestuje vloge ravno tako visoko, kakor kranjska hranilnica. Pustimo torej ta zadnji zavod Nemcem, in držimo se bodisi pri vlogah, bodisi pri posojilih le naše narodne mestne hranilnice, ki bo svoj dobiček zopet nam in ne našim sovražnikom v prid obrnila. Za manjši denarni promet pa si snujmo narodne posojilnice in podpirajmo jih! Tega načela se držimo vselej in povsod, tako postopali so tudi naši štajerski bratje in to postopanje jih bo v prvi vrsti rešilo nemškega jarma. Varujmo tudi pri gospodarstvu z našim imetjem narodno čast, ako hočemo doseči enakopravnost, kajti le kdor zaničuje se sam, podlaga bo tujčevi peti. Deželni zbori, V vseh deželnih zborih razpravljajo o navadnih gospodarskih zadevah, kakor jih je rešiti vsako leto in zato je tudi delovanje dež. zborov še dosti tiho in mirno, večje praske so le redke, a isto tako tudi važnejše velike predloge. V kranjskem deželnem zboru ločili so se narodni poslanci v dve samostalni skupini, kar je sicer na škodo narodni stvari, česar pa ni bilo mogoče zadržati, zakaj gospodje od nasprotne stranke so grozno nestrpni. Izmed razprav omenimo naj le nekatere važnejše. Pri poročilu o bolniškem zakladu izrekel se je baron Žvegelj zato, da naj se osnuje po deželi več bolnic, ker je sedaj samo ena bolnica na Kranjskem, do katere je pa iz posamnih krajev tako daleč, da morajo ljudje hoditi v bolnice v sosednih deželah, kar deželi prouzroča velikih stroškov. Pri poročilu o agrarnih zadevah ponovil je posl. Hribar svojega soproga o svojem prihodu obvestila, stopila k oknu. Zapazivši skozi okno krvavo truplo, bežala je na pol blazna v bližnjo vas, in povsod širila vest o groznem umoru. Kako pa naj bi se tolmačile Viktorjeve stopinje ? Kako tolmačiti, da so ga drugo jutro našli skritega v skednji, dve uri oddaljenem — propalega lica, tresočega se na vseh udih in na vsa vprašanja topo molčečega. Tolmačenje bilo je dosti enostavno. Na pristavi, h kateri je spadal rečeni skedenj, bivala je Viktorjeva nevesta, katere navzlic obestranski vroči ljubezni ni smel vzeti, ker oče Geoffrov ni dopuščal. Zvečer pred umorom bil je še zaradi tega med očetom in sinom hud spor. Drugo popoludne, vračaje se od svoje ljubice, našel je sin očeta samega, v svoji veliki zaljubljenosti silil ga je zopet za dovoljenje, a ko mu je odrekel, ga usmrtil. Grozno dejanje ga je streznilo in zbežal je k oni, zaradi katere je bil to storil, katere si pa venđer ni upal zopet videti. To vse bilo je jasno kot solnce in preiskava vršila se je le zaradi oblike. Državni pravdnik imel je radi tega lahek posel, da je porotnike prepričal o krivdi Viktorja, katerega so po zelo mlačnem zagovoru mladega odvokata soglasno obsodili na smrt. To je bilo, kar je pater Mihael in ž njim ves svet že dva meseca vedel. Sedaj vedel je več. Kaj je vedel? Resnico! Skrajno neverjetno resnico. Morilec najemnika Geoffroy-a ni bil sin njegov, ampak — njegova Žena. Da, soproga njegova, mati 1 Dietnega mladeniča Viktorja, katerega so porotniki obsodili na smrt. In Viktor videl je na svoje oči hudodelstvo in nič ni povedal, pustil se je obsoditi, ker svoje matere ni hotel spraviti na „guillotino", ker svoji sestri ni smel otrovati srca. Kajti najemnika Geoffrova žena usmrtila je svojega moža, ker je, dasi dvajset let mlajša od njega, ljubila svojega zeta, soproga svoje lastne hčere in ker svoj, že predlanskim stavljeni predlog, da naj se osnuje deželna hipotečna banka, ki bo 'prevzela kmečke dolgove, tako da bodo posestniki vse intabulirane kapitalije lahko v letnih obrokih odplačevali, kar bi bilo zanje zelo koristno. Deželni zbor je resolucijo sicer vsprejel, a storilo se bržkone ne bode nič. — Pri poročilu o šolskem zakladu unela se je huda in ostra razprava. Posl. Kersnik je tožil, da nalagajo sedanje šole davkoplačevalcem velika bremena, da pa navzlic temu ne koristijo toliko, kakor bi bilo želeti. Poudarjal je tudi, da imajo učitelji težko stališče, ker so od okrajnih glavarjev preveč odvisni, kar je tembolj obžalovati, ker so učitelji velevažen naroden faktor, zlasti sedaj, ko je duhovščina postavila narodnost še le v drugo vrsto, kakor nekako postransko zadevo. Posl. dr. Tavčar tožil je isto tako, da sedanja šola ne doseže tistih uspehov, katere bi bilo pričakovati. Krivi so tega deloma okrajni glavarji, ker postopajo z učitelji zelo samovoljno in ravnajo nepravično 8 tistimi, kateri se jim ne uklanjajo brezpogojno. Dr. Tavčar navedel je zato slučaj, ki je res v nebo upijoč. Predvorski učitelj Okom je prišel v preiskavo, ker je otroke neusmiljeno pretepal in trpinčil. Mož je pa nemškutar in zato ga je hotel okrajni glavar radovljiški spraviti za nadučitelja v Radovljico. Ker je bil pa učitelj v preiskavi, prihitel mu je na pomoč kranjski okrajni glavar, ki je imel nalog, voditi preiskavo. Mesto da bi bil kranjski okrajni glavar preiskal, kakor mu je bilo naročeno, dal je kar na kratko temu učitelju ukor in mislil, da je vse končano. Dež, šolski svet pa je ta način preiskovanja zavrgel in ukazal novo preiskavo. Navzlic temu pa šolska oblast neče imenovati koga druzega za nadučitelja v Radovljici, samo da ostane to mesto prazno za ljubljenca okrajnega glavarja. — Dr. Tavčar pojasnil je tudi, zakaj silijo okrajni glavarji prav po nepotrebnem v tO, da morajo borne kmečke občine zidati krasne palače za šolska poslopja. Glavarji bi se radi prikupili svojim predstojnikom, zato delujejo na to, da se zidajo lepe šole in da se te potem razširijo čim prej mogoče v tri in štirirazrednice, samo zato, ker se na takih šolah poučuje tudi — nemščina. Razen Tavčarja govoril je še Hribar prav krepko in jedrnato. Našim poslancem ugovarjali so dež. predsednik baron "VVinkler, baron Žvegelj in posl. Klun in Žitnik, a kar so ti navedli, ni moglo ovreči Tavčarjevih in drugih govornikov navedb. — Dež. zbor sklenil je tudi zakon o uravnavi potoka Mirna med Mirno in Dulami. Uravnava bo veljala 140.000 gld., 70 tisoč dala bo država, 28 tisoč prebivalci tistih krajev, kar pa še ostane, dala bo dežela. V koroškem deželnem zboru imeli so le majhno I šolsko razpravo, ker so se Nemci bali, da bi naši poslanci navedli preveč dolgo vrsto Slovencem storjenih krivic. Poslanca Muri in Einspieler potegovala sta se krepko in odločno za pravice naroda slovenskega in za narodno šolo ter zavračala trditve nasprotnikov. V drugih deželah, v katerih prebivajo Slovenci, vrše se deželnozborske razprave, kakor smo že rekli v uvodu, mirno in tiho. Politični pregled. Osrednja vlada sklicala je na Dunaj najodličnejše avstrijske može, kateri so zvedeni v denarnih zadevah, da se posvetuje ž njimi glede izpremembe sedanje vrednote. Vsi ti možje izrekli so se zelo ugodno o vladni nameri, ali z druge strani se slišijo prav resni pomisleki, 808ebno ker skuša Ogerska tudi pri tej priložnosti dobička za-8e. Nekatere velike in prav uplivne stranke so odločno proti nameravani izpremembi, ker bi donesla ži- jo je zet tudi ljubil . . . Viktor poznal je to gnusno zvezo, ali jo je pa smel razkriti in tako s sramoto pokriti svojega očeta sivo glavo, svoje sestre srcu pa prouzročiti neizrecno gorje? . . . V nedeljo zvečer, ko je, prišedši od svoje neveste, vrtna vrata odprl, čul je strel in zagledal pred oknom Bvojo mater s puško v roki. Otrpnol od strahu je obstal, videl, da je mati puško vrgla preč in stekla čez polje in je potem, pogledavši, sam skozi okno na svojega očeta krvavo truplo, eam zbežal, — ne da bi vedel kam. Kakor v snu poslušal je pater Mihael to spoved. Viktor, ta nežnočutni in junaški sin iz naroda, zaupal je samo njemu to tajnost, da more čistega srca vsprejeti sveto obhajilo, predno mu je iti v smrt. Sedaj bil je miren, čakal brez, bojazni na smrt. Duhovnik, to je znal, ne sme od njegove spovedi ničesar ovaditi — mati je rešena. Večkrat med spovedjo moral se je pater Mihael prašati, ali ni vse to strašen sen, je li res, da on, pater Mihael, iz ust kmetskega, 19letnega mladeniča čuje to izpovedno nadčloveškega junaštva in nadčloveškega zločinstva, katero je v ganljivo jednostavnih besedah imelo čudovito zgovornost. Ko je pater Mihael bil sedaj zunaj pod jasnim solncem, prišel je zopet k sebi. Streslo ga je, čutil je, kako se mu jezijo lasje, mrzel pot tekel mu je s čela. Kakor da bi bežal sam pred seboj, hitel je po ulicah. Ne da bi vedel kako, je prišel tjakaj, stal je pred svojo hišo. Hišina prišla mu je nasproti z velikim uradnim listom v roki. Odprl je pismo, ki ga je pretreslo, da bi se bil skoro zgrudil na kamenita tla. Bilo je namreč sodniško naročilo, da ima zjutraj ob 5. uri biti v ječi, da na poslednjem potu spremlja Viktorja Geoffroy-a, ki ima ob 6. uri biti obglavljen. dom veliko dobička, narodom bi pa ne koristila kar nič in zato ni dosti upanja, da bi se stvar ugodno rešila. — Deželni zbori avstrijski bodo kmalu končali svoje zasedanje. Glavna pozornost je obrnjena v Prago. Češki deželni zbor je odkazal posvetovanje o punktacijah posebnemu odboru, v katerem so stavili Staročehi in veleposestniki predlog, naj se te punktacije odlože na nedoločen čas. Odsek je povabil cesarskega namestnika, da pove v tem oziru mnenje vlade in namestnik se je izrekel po nalogu dunajske vlade, da se naj začno nemudoma posvetovanja, a povedal je to tako zavito, da so bili Nemci kar poparjeni. Nemci so pričakovali, pa bo vlada sama upravnim potem izpeljala razdelitev sodnih okrajev ali pa da bo razpustila deželni zbor češki. Vlada se ni izrekla ni zato ni za ono in zato zahtevajo Nemci, naj izstopi iz ministarstva njih zaupni mož. Kakor vse kaže, še Nemci sami ne vedo, na katero stran naj krenejo, ali naj se postavijo zoper vlado, ali pa naj mirno pogoltnejo ta najnovejši poraz. — V Bukovini se delajo velikanske priprave za prihodnje deželnozborske volitve. Rumuni napenjajo vse svoje moči, da bi zmagali, a bržkone se jim ne bode posrečilo. Deželni predsednik grof Pace, kateri se je spri z Rumuni, vsled česar je bil razpuščen deželni zbor, streljal se je te dni z voditeljem rumunske stranke, a nihče ni bil ranjen. — Na Dunaji sprli so se med seboj socijalni demokratje ; jedni se drže svojih revolucionarnih nazorov, drugi pa se hočejo v dosego svojih ciljev posluževati zakonitih sredstev. Ta razpor je zato važen, ker so delavci iz začetka nameravali dne 1. maja narediti kake demonstracije, kar se jim pa zdaj bržkone ne bo posrečilo. — Dne 28. marca bilo je tristo let, kar se je rodil na Moravskem slavni učitelj, pisatelj in rodoljub češki, Jan Amos Komenskv, katerega tristoletnico je slavil sedaj ves izobraženi svet. Tudi na Češkem delali so velike priprave za to sla vnos t, a naučni minister baron Gauč se je hitro zmislil in prepovedal šolske slavnosti. To je čehe grozno razkačilo. V mestnem zboru praškem in v deželnem zboru češkem so proti temu ministrovemu ukazu slovesno ugovarjali in izrekli o ministru Gauču prav trpke sodbe. Isto tako so proti temu ukazu ugovarjali tudi v moravskem in šleskem deželnem zboru. — Ogerski državni zbor sklenil je odgovoriti na cesarjev prestolni govor. Glede tega odgovora bile so prav ostre in dolge razprave, ker se poslanci o posameznostih niso mogli zediniti. Končno je obveljal predlog večine. — Na Srbskem so razmere zelo zmedene. Odkar se je bivši kralj Milan odpovedal vsem svojim pravicam, nastali so med narodno skupščino in med regenti prav resni raz-pori, posebno ker neče regentstvo poklicati za vojnega ministra tistega moža, katerega bi radi poslanci. — Na Nemškem bila je velika kriza. Vlada je hotela preosno-vati ljudske šole, a narod se je tej nameri močno protivi!, tako da je moral cesar odpustiti naučnega ministra in poklicati na to mesto drugega moža. Tudi državni kancelar hotel je odstopiti, pa ga cesar ni pustil, pač pa je poklical namesto njega drugega ministerskega predsednika. — Na Francoskem so sedaj grozne homatije. V cerkvah se pretepavajo, kakor v zakotnih krčmah, a anarhisti, to so tisti nezadovoljneži, kateri bi radi vse uničili in razdelili premoženje posameznikov med vse, skušajo z dinamitom razdajati hiše, posebno vojašnice. Na Francoskem so vsled tega zelo preplašeni. Policija je sicer zaprla že veliko takih nevarnih ljudij, a pravih le še ni dobila v roke. Dopisi. O«! h\'. Tro|ice dne 25. marca. [Izv. dop.J Kdor prebira časopise, izve zmerom kaj novega, časih pa izve" tudi kaj takega, česar ne veruje, dokler se sam ne pre- priča. Pri nas n. pr. nismo nikdar verovali, ako smo kje o kakem duhovniku brali kaj takega, kar ni dostojno za vzvišeni ta stan. A sedaj? Sedaj pa se moramo že sami In sedaj bilo je že štiri popoludne. Duhovnik šel je opotekaje se, kakor hudo obolel človek v svojo sobo in celo uro čula ga je hišina brez miru hoditi gori in doli. Ob 5. uri prišel je zopet doli, zapustil hišo in se obrnil proti nadškofovski palači. fino uro pozneje stopil je zopet iz palače, krčevitih obrvi;, upalega obličja, oči goreče, kakor v groznici smrtnega strahu. Odgovor bil je takšen, kakor je že prej znal in se bal. Preuzvišeni nadškof je odločil: „Nea. Spovedno tajnost svojega služnika vsprejel je kot novo spoved isto tako sveto in nerušljivo, kakor prvo, in patru rekel: „Nepojmljiva so pota gospodova. A ta obsojenec ima pravico govoriti. Ako tega ne stori, morate molčati. Ne vam, ampak Bogu je svojo dušo v spovedi razkril. Tajnost njegova mora ostati med njim in med Bogom." Polagoma, pobešene glave, korakal je duhovnik po ulicah. Zdajci obstoji in kakor globoko zamišljen položi roko na čelo. Potem stopal je dalje. A sedaj z velikimi koraki v gotovem pravci, kakor človek, ki je napravil trden sklep. Predmestje je bilo kmalu za njim, prišla so mestna vrata s stražo in davkarijo. Šel je skozi in dospel na prosto polje, na cesto. Kot bi ga furije gnale, hitel je dalje ... le dalje! . . . Ura bila je enajst, ko je prišel zopet domov. Večerja bila je pripravljena v jedilnici. Ni se je dotaknil, marveč naravnost šel v svojo bralno sobo in se zaprl. Kakšna noč! . . . Pater Mihael prebil je vso noč na kolenih. V vroči, srčni molitvi govorila je duša njegova k Bogu, govorila zase samega, za nedolžnega obsojenca, ki pojde zjutraj v smrt in tudi za ono kreaturo, katero je bil v nočni tmini v zapuščeni hiši obiskal, za ono mater z tigrinim Štev. 7 rod:oljub 65 pritoževati! Kdor pozna nas kraj, ve, da stoji na prijaznem hribčku cerkvica sv. Trojice, podružnica moravske fare, poleg cerkvice prijazen in prostoren dvorec, pripravljen za duhovnika in pa novo ustanovljena jednorazredna ljudska šola. Kdor pozna naše razmere, ve, da bi sami na svoje stroške ne bili mogli nikdar zgraditi te šole; storili pa smo, kar je bilo mogoče in ker nam je naš milostni cesar Franc Jožef z dobrotno roko podelil primerno podporo in ker je tudi dežela storila nekaj, posrečilo se nam je, da imamo sedaj svojo šolo. Vsi občani smo šole veseli, samo gospodje duhovniki v tukajšnji okolici so jej nasproti, danes še ravno tako, kakor iz začetka. Nova šola je bila blagoslovjena dne 30. decembra 1891. I. z veliko slovesnostjo in dobili smo tudi že svojega učitelja. Kar se tiče poučevanja veronauka, smo vedno mislili, da bode to poskrbela č. duhovščina, v prvi vrsti g. beneficijat vrbpoljski, pa smo se motili. Krajni šolski svet se je v tej zadevi temeljito posvetoval, posebno še zato, ker je v strahu, da bi mogla sedanja mladina postati v verskih rečeh preveč mlačna in malomarna, zakaj v cerkvi se pri nas beseda božja le zelo zelo poredkoma sliši; ugibalo se je na vse strani in nazadnje se je ukrenilo naročiti učitelju, da ne sme več poučevat veronauka, ker je to stvar dukovnikova. Zdaj je tega že poltretji mesec, kar se na naši šoli veronauk ne poučuje. Na kvaterno nedeljo smo bili zopet tako srečni, da smo videli v naši cerkvi duhovnika vrhpoljskega in prav veselili smo se pridige, saj vemo, da je pri nas in sploh povsod navada, da se pridiguje v postu o Kristusovem življenju, njegovem trpljenju in njegovi smrti. Pa smo se spet zmotili. Namestu da bi bil gosp. vrbpoljski duhovnik pridigoval, je s prižnice zmerjal in psoval fa-rane, da se je vsem zamerilo. Duhovnik naj nas s prižnice poučuje, ne pa da bo poštenim ljudjem na tem posvečenem kraju dajal priimke. Sicer pa vemo, da se je to zgodilo, ker želimo in terjamo, da naj se naši otroci vzrejajo v krščanskem duhu, da naj na naši šoli uči veronauk duhovnik. Mi ne bomo nehali; tako dolgo bomo trkali, in vedno glasneje, da nam bodo na zadnje odprli. srcem, kateri je bil zaklical: „Tvoj sin mora jutri umreti!" in katera pri tem ni ničesar čutila in se samo malo stresla pod duhovnika prodirajočim pogledom. Nič, prav nič ni bil dosegel. Niti sledu kesanju, kamo-li priznanje, ni mogel izvabiti iz te podivjane kreature. Iz hiše umora odšel je, kakor je prišel. Tajnosti ni izdal, ki ga je na ustnah pekla, duhovnikova vest ostala je čista, a njegovo človeško srce je skoro počilo. Drugo jutro točno ob 6. uri pomikal se je sprevod s patrom Mihaelom in Viktorjem Geoffroy-om na čelu po stopnicah k guillotini. Bilo je krasno jutro meseca junija, tiči so gostoleli, solnce je sijalo široko in močno s tem-nomodrega neba, vse stvarjenje bilo je polno vonjave, petja in veselja. In ta mladenič naj bi se sredi te spomladanske krasote umoril? „Nemogoče! Stojte!" sililo se je duhovniku na jezik in trdno moral je pritisniti usta Iz 5ošl „ mehka, 4 „ 5 —: 1200 jabolčnih in hruSkovih drevesc 2—3 metre visokih, ima na prodaj po 20 kr. komad (25-2)_ CTsilso'b Zvipaii p. Izlake. zdravnik iz Beroliua UNIV. MED. DR R. JACOBI Stari trg št, 4 Ljubljana I. nadstropje ordinnje od 9. 12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9.—10. ure dopoludne. • (22-5) RfljhrVMil tWft91fi v star()Sti 25 do 30 let, neoženjeni, AćUUilll UW6j9 zdravi in trdni, zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, neomadeževane preteklosti, kateri mogo dokazati, da žive v urejenih gmotnih razmerah, dobe lahko gluy.hu popotnika« kateri bi se morali posvetiti izključno in neprestano, za kar bi dobivali stalno plačo in posebne nagrade. Kdor je marljiv in vesten, ima priliko priti do gotove in stalne službe. Oglase1 naj se pa samo take osebe, ki morejo zadostiti vnem tem terjatvam, katere rade potujejo in imado trdno voljo stavljeno nalogo vedno z jednako marljivostjo in posebno vztrajnostjo izpolnjevati in se tudi sicer vesti tako, da ne bode ni najmanjega o« i tanja. Ako bi bil kdo voljan, ne da bi prevzel složno potniku nego sicer mimo navadnega svojega posla delovati, da si pridobi postrausk dohodek, tako ima sedaj priliko dobiti tako mesto, katero se dobro izplača, kajti dohodki se vedno množe in trajajo dolgo let. Lastnoročno v nemškem in slovenskem jeziku pisane ponudbe, katerim je pridejati prepise svedočb in v katerih je navesti „reference", poslati je pod šifro: „201191" v Orade«, poste restante. (23—5) Pristno in cisto istersko črno Tino se dobiva postavljeno na Vodnjanski kolodvor po 18 kr« liter in višje pri Giovunui Mnir/in-u, posestniku vinogradov, Diguano-Istra. (21-5) S.Gregorčič: JrOBZije. II.zvezek. Dobivajo se vezani in broširani v raznih barvah, v pravem angleškem platnu, z zlato obrezo, pozlačenim hrbtom in pozlačeno sprednjo stranjo. Elegantno vezani izvodi po 1 gld. 60 kr., Broširani „ „ 1 , — „ po poŠti 5 kr. več. Priporočam tudi svojo bogato oskrbljeno knjigoveznico z najnovejšimi stroji v izdelovanje vsakovrstnih knjigoveznih In galanterijskih del. Udano se priporoča (17—10) Franjo Dežman knjigovez, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. w I 1.1 i j 1 Iv 1 j j h ?2? ffS~g Ravnokar sta izšla: Zvezek I. in II. Levstikovih zbranih spisov určdil Frančišek Leveo. Levstikovi zbrani spisi obsegali bodo 5 knjig in sicer: Zvezek I.: Pesni — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač. Zvezek IX.: Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiče — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač. Zvezek XXI.: Povesti in potopisi. Zvezek XV.: Kritike in znanstvene razprave. Zvezek V.: Doneski k slovenskemu jezikoslovju. Naročilna cena za vseh 5 zvezkov broširanih gld. 10-50, v platno vezanih gld. 13*60, v pol francoski vezbi gld. 14-50, v telečje usnje vezanih gld. 15*60. Naročila vsprejema založna knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg 1 1 u I v Ljubljani. (24-3) 1 U 1 1 Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo liilatiliilce čistilne mline za žito izbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino kakor tudi vsakovrstne druge masine in razni strojt asa kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje • (26—1) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78« U nstro vani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jezika se pošiljajo na željo zastonj in frankovaao. Stroji se dado na poskušnjo — Jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene so se znova znižale!!! Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik e. kr. notar Ivan Gogola. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.