NAGRADNA IGRA
Štajerski
tednik STAJERSKEGA TEDNIKA
sm. HOTELS i RESORTS
V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ
Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah Kidričevo • 'Pobuda je nesmiselna in neizvedljiva!"
O Stran 4
Ptuj • Bo mestna občina prisiljena druge občine tožiti? Z> Stran 7
Ptuj, torek, 15. februarja 2011
letnik LXIV • št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
^ Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
m
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Boks • Dejan si v petek v Stožicah zasluži brezpogojno podporo!
O Stran 11
Bloudkova priznanja • Med nagrajenci Milan Kneževič in Dejan Zavec O Stran 11,12
Spodnje Podravje • Ohranjanje starih običajev
Poroka na star način
Na območju Spodnjega Podravja deluje veliko društev, ki ohranjajo tradicijo nekdanjega življenja na vasi. Njihova prizadevanja so prepoznavna v širšem okolju, kjer se prav tako trudijo, da bi tradicija bogatila vsakodnevno življenje in delo ljudi.
To dosegajo z medsebojnim povezovanjem, druženjem in izmenjavo kulturnih skupin. Društvo žena in deklet Gerečja vas je že pred leti navezalo stike s fD Sv. Štefan s Kozjanskega. Pri tem je pomagala nekdanja predsednica društva Anica Dre-venšek. Nedeljsko popoldne so gostje obogatili z odrsko igro o svetoštefanski ohceti na star način. Najprej so na to temo samo plesali, zatem pa se je ob srečanju s „starima" muzikantoma Karlom Artič-kom in Francem Žurejem, ki sta imela za seboj že več kot 300 špilov na ohcetih, porodila ideja o igri. V mesecu dni je nastal scenarij za igro, s katero danes osvajajo številne gledalce. Na prikazu ohceti 26. decembra lani pa so imeli tudi pravo poroko ženina in neveste s civilnim in cerkvenim obredom, ki sta pred tem živela skupaj že 20 let, igra pa ju je spodbudila k poroki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomislav Džankic
• S trdim delom se da marsikaj doseči O Stran 15
Ptuj • Na mestnem svetu prostorski načrt
S prepovedjo trgovske dejavnosti proti dvorani?
Ptujski mestni svetniki so na januarski seji mestnega sveta razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana za območje Mestne občine ter zavzemali stališča do pripomb javnosti; o tem so razpravljali že tudi na odboru za okolje in prostor, odboru za gospodarstvo in v statutarno-pravni komisiji MO Ptuj. Oba odbora sta predlagala, da se »omeji« namenska raba inovacijsko-po-slovne cone ob Puhovi.
Odbor za okolje in prostor je predlagal, da se v odloku zapisan 'trgovsko-poslovni center' nadomesti s 'storitve-
no-poslovnim centrom' brez možnosti trgovske dejavnosti, odbor za gospodarstvo pa se zavzema za črtanje 'trgovsko-
Foto: Martin Ozmec
poslovne dejavnosti'; ta naj se nadomesti s storitveno-poslov-no dejavnostjo, ker če je že leva stran Puhove ceste namenjena trgovskim dejavnostim, mora biti desna namenjena za gospodarske subjekte. Inovacij-sko-poslovna cona Puhova je sicer namenjena storitvenim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim, za potrebe gradnje tehnološko-razvojnega in inovacijskega središča, trgovsko-poslovnega centra ter prireditvenih prostorov. Dovoljene bodo le ekološko sprejemljive dejavnosti.
O Stran 3
Ptuj • Zdaj še dvorana?
Odločen »ne« sosedov
Na podlagi vabila Upravne enote Ptuj je bila v prostorih Dijaškega doma Ptuj 10. februarja na predlog investitorja, MO Ptuj, ustna obravnava glede izdaje gradbenega dovoljenja za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Vabilo je dobilo 223 lastnikov oziroma solastnikov nepremičnin, ki ležijo na območju za določitev strank v postopku.
Odbor za okolje in prostor je predlagal, da se v odloku zapisan 'trgovsko-poslovni center' nadomesti s 'storitve-no-poslovnim centrom' brez možnosti trgovske dejavnosti, odbor za gospodarstvo pa se zavzema za črtanje 'trgovsko-poslovne dejavnosti'; ta naj se nadomesti s storitveno-poslovno dejavnostjo, ker če je že leva stran Puhove ceste namenjena trgovskim dejavnostim, mora biti desna namenjena za gospodarske subjekte. Inovacijsko-poslovna cona Puhova je sicer namenje-
na storitvenim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim, za potrebe gradnje tehnološko-razvojnega in inovacijskega središča, trgovsko-poslovnega centra ter prireditvenih prostorov. Dovoljene bodo le ekološko sprejemljive dejavnosti.
Ptujski župan Štefan Čelan je svetnikom pojasnil, da gre pri prostorskih aktih za dve aktivnosti: v prvi za spremembe šestih mikrolokacij, drugo pa je občinski podrobni prostorski načrt.
O Stran 5
Prejeli smo • Odprto pismo ministrici za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duši Trobec Bučan
Je smiselna cerkveno-posvetna slovenska regionalizacija?
Spoštovana ga. ministrica, ker sem zvedel vaše stališče glede števila pokrajin iz medijev, vam želim podati tudi svoje mnenje in razmišljanja, ki se tičejo te tematike. Kot ključno prioriteto odločevalcev, ki razmišljate o regionalizaciji Slovenije, vidim predvsem v zmanjševanju razvojnih razlik med regijami. Veliko napora je vaša služba že vložila v decentralizacijo in prenos odgovornosti na lokalni nivo. Tudi v kratkem sprejeti Zakon o spodbujanju skladnega in regionalnega razvoja bo lahko pokazal, da je bil namenjen ravno temu.
Če želimo v Sloveniji uveljaviti pokrajine - to bi lahko bil nadaljnji korak v procesu prenosa odgovornosti in samoupravljanja -, mora biti pokrajinska lokalna samouprava organizacijsko vzpostavljena tako, da bo sposobna pripravljati, voditi in izvajati tiste razvojne projekte, ki bodo zagotavljali dolgoročni razvoj in napredek na gospodarskem, socialnem, okoljskem in etičnem področju, ki jih posamezne gospodarske družbe, občine in država ne morejo učinkovito uresničiti.
Osnova za ozemeljsko oblikovanje pokrajin so prvenstveno skupni razvojni potenciali in skupen kulturni prostor, ki združen preko sinergizma pospešuje gospodarski, socialni, okoljski in etični razvoj pokrajine. Upoštevanje zgolj uprav-no-administrativnih kriterijev brez zgodovinskega spomina in predvsem izražene volje po povezovanju tam živečih ljudi je za členitev Slovenije na pokrajine zanesljivo najslabša rešitev.
Iz zgodovinskega pregleda členitve Slovenije (delitev Slove-
Uvodnik
nije na okraje med letoma 1848 in 1964) je razvidno, da se je členitev nenehno spreminjala in prilagajala različnim interesom - iz tega jasno izhaja, da so mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj zagotovo predstavljala najpomembnejša gravitacijska središča in jih predstavljajo še danes.
Členitev na šest pokrajin
Členitev Slovenije na šest pokrajin na način, kot so razdeljene slovenske škofije (tabela 1): verjetno je možno sakralno dejavnost opravljati po takšnem načinu organiziranja. Težko pa bi našli tehtne razloge za spojitev cerkvene in posvetne oblasti na pokrajinskem nivoju.
Analiza v tem primeru pokaže vso kompleksnost in težavnost upravljanja v takšnih pokrajinah - v posameznih pokrajinah se združuje 3 mestne in 56 manjših občin. Hkrati pa se predlaga ustanovitev dolenjske pokrajine z 1 mestno in 17 manjšimi občinami.
Občino v vsako vas, pokrajino v vsako mesto?
Potem ko smo svojo državo, ki jo baje lahko kura preleti v enem popoldnevu, kot so se nekoč šalili na naš račun, raz-parcelirali na več kot 200 občin (po načelu: občino v vsako vas; ali pa: s tistimi tam pa res ne bomo v isti občini), so sedaj na vrsti seveda pokrajine. In če je že ena občina prišla na vsako malo večjo vas, se spodobi, da pride ena pokrajina na eno mesto. Pa čeprav cela naša država ni kaj večja od kakšne povprečne pokrajine v mnogih državah.
Pa se je glede pokrajinizacije začel boj (ne boj - mesarsko klanje). Po enakem načelu kot pri občinah: s tistimi tam pa res ne bomo v isti pokrajini. In ker o tem odločajo tam daleč v Ljubljani, je seveda število pokrajin odvisno od navdiha trenutne vlade. Sedanja (pravijo, da precej ponesrečena - ampak takšno smo si sami izvolili, ni nam je poslal stric iz Amerike) bo, kot kaže, globoko užalila, prizadela, ogorčila, razkurila (in kar je še podobnih razjarjenih glagolov) nas, Spo-dnjepodravce, ki smo od osamosvojitve naprej sanjali o Ptuju kot vesoljnem središču krajev med Rogatnico, Polskavo, Pesnico in kar je še obrobnih potokov - z ve-letokom Dravo kot osrednjopovezovalko. Ko smo uspeli zlobirati pri eni vladi - na, pa smo si jo zamenjali. In znova od začetka pri drugi vladi - pa so štiri leta spetpretekla. Nova vlada - novo lobiranje - spet brez uspeha.
Med tem časom pa v ozadju druga pokrajinizacija. Smo si mislili: Cerkev ima pač svoje cilje, počne s svojimi župnijami, škofijami in nadškofijami po svoje, ker je pač ločena od države... Potem pa naenkrat ugotovimo, da država ne bi bila več ločena. Lokalna ministrica bi se poročila z vsemi šestimi škofi in nadškofi. Mi pa v jok. Razen izbrancev, seveda. Francu tam severno od nas se smeje. Ni enostavno doseči, da si najprej evropska kulturna prestolnica (s priveski), potem pa pokrajinska prestolnica (s priveski). Pa ko tvoja stranka niti v vladi ni. Ker biti privesek ni prijetno.
Če bomo imeli srečo, bo kmalu nova vlada. Mogoče bomo imeli pri njej več uspeha.
Jože Šmigoc
Tudi ostale analize predlogov omenjenih strokovnjakov, ki večinoma razdeljujejo Slovenijo na 6-8 pokrajin, kažejo na prej omenjeni problem - združevanje več mestnih občin z nerealnim številom nemestnih - npr: 3 mestne/68 manjših (Gajšek, Gulič) ali 4 mestne/80 manjših (Ravbar) ter 3 mestne/53 manjših (Plut).
Dr. Štefan Čelan je leta 2008 pripravil analizo oz. študijo "Zakaj je potrebno namesto 3 do 6 upravno-administrativnih pokrajin kot instrumentov politične oblasti ustanoviti 11 do 14 pokrajin kot instrumentov za pospeševanje razvojne odličnosti", kjer naredi analizo predlogov in poda še svoj predlog števila pokrajin.
Če nismo sposobni zagotoviti konsenza za 3 pokrajine, je meni najbližja rešitev razdelitev Slovenije na 11 pokrajin.
Analiza 11 pokrajin iz študije dr. Čelana pokaže (tabela 2): ob zgodovinskih dejstvih so upoštevana tudi vsa sedanja stanja - Slovenija je že bila členjena na enajst okrajev. Trenutno imamo v Sloveniji 11 mestnih občin, ki vse po vrsti že od leta 1994 opravljajo večino nalog širšega regionalnega pomena. Analiza pokaže, da na ta način zagotovimo v vsaki pokrajini zgolj eno mestno občino in vzdržno število manjših občin.
Spoštovana ministrica,
v gradivu, ki vam ga pripe-
njam, najdete to celotno analizo, ki nazorno pokaže na pomanjkljivosti vaše ideje. Predlogi, ki bi želeli ustanoviti pet, šest ali osem pokrajin, praktično uničujejo že vzpostavljen in delujoč sistem. Njihova ponudba je iz mnogih vidikov slabša, saj razbija nekaj, kar trenutno deluje, in želi vzpostaviti nekaj, kar v
zgodovini naše države ni nikoli obstajalo in delovalo.
Členitev Slovenije na šest ali osem pokrajin povzroča tudi številne težave tako pri doseganju razvojnega kakor tudi političnega konsenza. In tega, če mislimo s pokrajinami resno, najbolj potrebujemo. Za Slovenijo kot majhno državo je torej zelo
pomembno, da z bodočo členitvijo na pokrajine ne porušimo notranje enotnosti države.
V upanju, da boste o tem predlogu razmislili in na temo pokrajin vodili konstruktiven dialog, ki bo vodil k realni rešitvi, vas lepo pozdravljam.
Dejan Levanič, poslanec DZ
Št.	Škofija	Št. občin	Št. mestnih občin	Št. prebivalcev
1	Škofija Murska Sobota	26	1	119.000
2	Nadškofija Maribor	56	3	421.000
3	Škofija Celje	35	2	286.000
4	Nadškofija Ljubljana	53	2	753.000
5	Škofija Novo mesto	17	1	158.000
6	Škofija Koper	23	2	258.800
SKUPAJ		210	11	1.995.800
Tabela 1: Pokrajine po številu prebivalcev, mestnih in nemestnih občin Tabela 1: Predlog členitve Slovenije na šest pokrajin (škofije)				
Št.	Pokrajina	Št. občin	Št. mestnih občin	Št. prebivalcev
1	Pomurska	27	1	123.300
2	Zgornjepodravska	22	1	232.500
3	Spodnjepodravska	19	1	86.900
4	Koroška	12	1	73.800
5	Savinjska	23	1	195.700
6	Savinjsko-šaleška	10	1	61.300
7	Dolenjsko-posavska	24	1	177.700
8	Osrednjeslovenska-notranjska	35	1	622.000
9	Gorenjska	18	1	197.900
10	Goriška	13	1	119.700
11	Obalno-kraška	7	1	105.000
SKUPAJ		210	11	1.995.800
Tabela 2: Pokrajine po številu prebivalcev, mestnih in nemestnih občin
Tabela 2: Predlog členitv Slovenije na enajst pokrajin (Š. Čelan)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Referendum o malem delu
Predstavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so v vložišče DZ v petek prinesli okoli 47.000 podpisov volivcev, s katerimi zahtevajo razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. DZ mora sedaj v roku sedmih dni razpisati referendum.
Sindikati in študentje so sicer zbrali okoli 50.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Podpise je bilo težje zbrati, kot se morda zdi na prvi pogled, je medijem pred poslopjem DZ dejal vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je koordiniral zbiranje podpisov, Marko Funkl.
Po njegovih besedah logistika zbiranja podpisov na terenu ni lahka, mrežo zbiranja so v sodelovanju z zvezo svobodnih sindikatov vzpostavljali ves december, se uspeli dobro pripraviti in podpise zbrati.
Pobudniki referenduma verjamejo, da bodo poslanci rok za referendum določili za začetek
ali sredino aprila. Referendum o malem delu pa zahtevajo, ker je »zakon slab in ker se politiki niso znali pogovarjati z nami«. »Tako druge možnosti kot referendum žal ni«, je ponovil Funkl.
Po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše so sindikati skupaj s študenti podpise proti malemu delu zbirali le pet dni, vendar je njihov interes enak; torej da se zakon ne uveljavi. Ob tem izpostavlja prispevek študentov k zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi.
Sindikati predlagajo, da se referenduma izvedeta skupaj, saj politiki po besedah Utroše v zadnjem času veliko govorijo o težavah z javnimi financami. Sicer pa so ljudje po njegovem s podpisi dokazali, da sta zakona napačna. Utroša še izpostavlja »delno napačen vtis, da sindikati z nasprotovanjem zakonu o malem delu podpirajo študentske servise«. To je, zatrjuje, čista zloraba in manipulacija.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni, so pojasnili v službi DZ za stike z javnostjo. Odločitev za dan glasovanja, do katerega preteče
več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Po mnenju Študentske organizacije Slovenije socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve dela. Nasprotujejo temu, da se delo študentov ureja hkrati z delom upokojencev in brezposelnih.
Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje, opozarjajo. Mladi po njihovem za uspešno medge-neracijsko reševanje težav potrebujejo redne zaposlitve.
V ZSSS pa opozarjajo, da malo delo uvaja novo obliko nestalnega dela. Delodajalec bo »lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic«. Malo delo po njihovem opozorilu tudi ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so med drugim bolniško nadomestilo, malica, regres in porodniški dopust.
Vlada je po drugi strani prepriča-
na, da je referendum nepotreben. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.
Malo delo bo omogočalo pridobitev delovnih izkušenj, možno bo zbrati več sredstev za študentske domove. Zakon omejuje obseg dela, tako da bo delo, ki ne bo moglo biti več opravljeno kot malo, prehajalo v redno delo, menijo na ministrstvu.
Malo delo bi lahko opravljali študentje, brezposelni in upokojenci. Določena je 30-odstotna obdavčitev ter omejitev dela pri delodajalcu. To delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec oz. letno ne več kot 720 ur. Študent ali dijak lahko na mesec opravi tudi več kot 60 ur, vendar letno ne več kot 720 ur.
Bruto urna postavka za uro malega dela ne sme biti nižja od 4 evrov, bruto dohodek za opravljeno delo pa v seštevku letno ne sme presegati 6000 evrov. (sta)
TERME
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Na mestnem svetu spreminjali prostorski načrt
S prepovedjo trgovske dejavnosti proti dvorani?
Ptujski mestni svetniki so na januarski seji mestnega sveta razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana za območje Mestne občine ter zavzemali stališča do pripomb javnosti; o tem so razpravljali že tudi na odboru za okolje in prostor, odboru za gospodarstvo in v statutarno-pravni komisiji MO Ptuj. Oba odbora sta predlagala, da se »omeji« namenska raba inovacijsko-poslovne cone ob Puhovi.
Odbor za okolje in prostor je predlagal, da se v odloku zapisan 'trgovsko-poslovni center' nadomesti s 'storitve-no-poslovnim centrom' brez možnosti trgovske dejavnosti, odbor za gospodarstvo pa se zavzema za črtanje 'trgovsko-poslovne dejavnosti'; ta naj se nadomesti s storitveno-po-slovno dejavnostjo, ker če je že leva stran Puhove ceste namenjena trgovskim dejavnostim, mora biti desna namenjena za gospodarske subjekte. Inovacijsko-poslovna cona Puhova je sicer namenjena storitvenim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim, za potrebe gradnje tehnološko-razvojnega in inovacijskega središča, trgovsko-poslovne-ga centra ter prireditvenih prostorov. Dovoljene bodo le ekološko sprejemljive dejavnosti.
Da se ne bo zgodil še kakšen 'Snežič'...
Ptujski župan Štefan Če-lan je svetnikom pojasnil, da gre pri prostorskih aktih za dve aktivnosti: v prvi za spremembe šestih mikrolokacij, drugo pa je občinski podrobni prostorski načrt. V zvezi s tem je povedal, da želi firma Moden Müller v industrijski coni dolgoročno rezervacijo, tudi 20 ha zemljišč, ker želi zgraditi okoli 2,5 ha pokritih trgovskih in skladiščnih prostorov ter urediti 7,5 ha odkritih prostorov. Tudi zato je potreben temeljit razmislek o omejitvi nekih dejavnosti, saj je takih, ki bi bili pripravljeni vlagati v naš prostor, zelo malo oziroma jih v teh
kriznih časih sploh ni.
»Služba mestnega arhitekta nas je opozorila, da smo z izgradnjo Puhovega mostu in Puhove ceste skozi nekdanjo industrijsko cono dobili novo mestno vpadnico, preko katere nas bodo v bodoče obiskovali vsi tisti, ki bodo prihajali v naše mesto. Danes lahko preko podatkov že potrdimo njihova predvidevanja: velika večina obiskovalcev se namreč pripelje v mesto po avtocesti preko Puhovega mostu. Zato so arhitekti predlagali, da je treba Puhovo cesto urejati kot novo mestno vpadnico, kar pomeni, da morajo vsi investitorji objekte umakniti minimalno za 10 metrov od roba cestišča in na tem prostoru poskrbeti za ustrezno ozelenitev in parkirne prostore. Gradnja poslovnih stavb bo dovoljena za zelenicami, šele za njimi pa industrijski obrati. Ob klasični industrijski dejavnosti se v tem prostoru dovoljuje tudi storitvena in trgovska dejavnost.
Ob tem velja nekatere spomniti, da je naše mesto politično, upravno, gospodarsko in trgovsko središče in da si je večino teh nazivov skozi zgodovino pridobilo ravno na račun razvite trgovske dejavnosti. Vsak zgodovinski učbenik nas poučuje o pomembnih trgovcih v našem mestu. Moja želja torej je, da poskušamo iskati tovrstne rešitve in ne omejevati tistih, ki so pripravljeni investirati v mesto,« je po seji mestnega sveta povedal župan, ki je že na sami seji pozval k korektnemu in poštenemu raz-
misleku, da se ne bo zgodil še kakšen novi Snežič. Strokovne službe MO Ptuj bodo preučile, kakšne so lahko potencialne posledice oviranja neke gospodarske družbe, ki bi na območju, kjer že obstaja trgovska dejavnost, želela to nadaljevati. Pri Lidlu pa je že tako daleč, da je MO Ptuj v bistvu potisnjena ob zid, ker investitorjem manjka le še soglasje enega gospodarskega subjekta, in če pridobijo še tega, bo objekt in zemljišče morala prodati tudi MO Ptuj, saj lahko pride do oviranja gospodarske iniciative in pobude, ker je po prostorskem aktu na tem območju dovoljeno graditi trgovske objekte.
Če se bo Puhova urejala kot nova vpadnica v mesto, bo v določenem obdobju treba s tega območja umakniti nekatere »moteče« dejavnosti - Surovino in Betonarno Kuhar.
Gradnja
prireditvene
dvorane
Ob Puhovi cesti na Ptuju, nasproti Q-centra, naj bi zasebni investitorji, družba Galeot iz Ljubljane, zgradili prireditveno dvorano, ki bo izključno namenjena zabavi oziroma za izvedbo prireditev s koncerti in bo lahko sprejela med pet in šest tisoč gledalcev. Investitorji imajo za gradnjo, ki naj
bi jo pričeli maja letos in jo zaključili do februarja 2012, v celoti zagotovljene vire financiranja. Investicija je ocenjena na 20 milijonov evrov. Projektna dokumentacija je v pripravi, vodenje kompletnega inženiringa pri gradnji so investitorji zaupali eni od ptujskih družb.
O gradnji prireditvene dvorane, ki bo lahko nudila zavetje vsem ptujskim tradicionalnim prireditvam in še kateri drugi ter omogočala izvedbo vrhunskih koncertov, ker bomo imela vso potrebno opremo, se na Ptuju govori že vrsto let. Zasebni investitor je prepričan, da bo ta dvorana prinesla dodatne možnosti za
izvedbo prireditev, kakršnih doslej na Ptuju ni bilo mogoče izvajati. Ker bo stala na območju industrijske cone, tudi ne bo moteča za okolje - mesto bo zaradi nove prireditvene dvorane, ki se ne bo gradila z javnim denarjem, lahko mirno spalo. Od pet tisoč kvadratnih metrov neto površin, kolikor jih bo imela, jih bo štiri tisoč zavzela sama dvorana, tisoč kvadratnih metrov pa bo namenjenih različnim lokalom, ki bodo s svojo dejavnostjo v bistvu podpora prireditveni dvorani. V novem objektu bo tudi 40 sob na kartico, brez receptorja, v katerih bodo lahko obiskovalci prireditev tudi prespali, če se bodo za to odločili. V dvorani pa bodo tudi VIP-lože, ki jih bo mogoče zakupiti.
Glede na raven, ki se postavlja s projektom prve prave ptujske prireditvene dvorane, ki bo prva te vrste v širšem in v kateri bo mogoče tudi snemati koncerte, bo mesto končno pridobilo tudi v tej smeri, da bodo nekatere prireditve, ki sedaj gostujejo na različnih lokacijah, tudi zunaj Ptuja, potekale v mestu; odpadli bodo tudi večni problemi, kam v primeru slabega vremena. S kulturnega, zabavnega, gostinskega, turističnega in prireditvenega vidika gre zagotovo za pomemben objekt, bi moral imeti podporo. Vsako dodatno omejevanje gospodarske iniciative, kot so ga predlagali na obeh mestnih odborih, tudi v tem primeru lahko bolj škodi kot koristi. Novih žerjavov na Ptuju že dolgo ni več.
MG
Destrnik • Po skupščini Komunalnega podjetja
Izpodbojna tožba na članstvo NO
Minuli teden v četrtek so na skupščini Komunalnega podjetja Ptuj volili oziroma potrjevali nove tri člane nadzornega sveta. Po lani spremenjenem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije so se namreč iz NO podjetja morali umakniti trije aktualni župani.
Na skupščino so sicer prejeli tri različne predloge za članstvo sveta; najbolj znan med njimi je bil ta, da naj bi bili novi trije člani NO KP Janko Širec in Marija Magdalenc iz občine Ptuj ter Darinka Ratajc iz občine Videm. Svoja predloga pa sta poslali tudi Občina Destrnik, ki je namesto Darinke Ratajc predlagala domačega direktorja občinske uprave Mirana Čeha, ter Občina Kidričevo, ki je ob dveh ptujskih kandidatih predlagala svojo članico Nušo
Vrabl Ferenčič. Po skupščini, na kateri je bil izglasovan prav omenjeni zadnji predlog, se je Občina Destrnik odločila za vložitev izpodbojne tožbe.
„Naša tožba temelji na 27.členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem na tokratni skupščini ne bi smeli več sodelovati in glasovati župani ali podžupani občin. A so na skupščini sodelovali in tudi glasovali, kar je protizakonito. Zato smo se tudi odločili za vložitev izpodbojne tožbe.
Direktor destrniške občinske uprave Miran Čeh: „Če je zakon, naj velja za vse!"
Če je zakon, naj zakon namreč velja za vse," je na kratko pojasnil odločitev občine direktor občinske uprave Miran Čeh, ki je ob tem še menil, da bi tudi glasovanje moralo biti izvedeno nekoliko drugače: „Glasovalo se je najprej o predlogu Občine Kidričevo, in ker je ta predlog podprlo 56 odstotkov glasov, je bil takoj sprejet, čeprav osebno menim, da bi se moralo glasovati tudi o drugih dveh predlogih. Ampak to je itak zdaj postranskega pomena; dejstvo je, da
je bil s prisotnostjo županov in podžupanov nekaterih občin na skupščini kršen zakon, s čimer so se strinjali celo oni sami!"
Izpodbojno tožbo je sicer napovedala tudi Občina Maj-šperk, vendar iz drugačnih razlogov. Trenutno izglasovano članstvo NO sicer ostaja veljavno do (morebitne) odločitve sodišča, da je izpodbojna tožba utemeljena. V tem primeru bo potrebna nova skupščina Komunalnega podjetja.
SM
Foto: SM
Kidričevo • Župan Anton Leskovar zavrača pobudo za odcepitev dela občine
»Pobuda je nesmiselna in neizvedljiva!«
Po zahtevi civilne iniciative za izločitev dela občine Kidričevo in očitkih na račun kmečkega lobija smo za nekaj pojasnil zaprosili župana občine Kidričevo Antona Leskovarja; ta odgovarja tudi na zahtevo civilne iniciative, da se občina opredeli do gradnje mega centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v industrijski coni Taluma.
Poleg zborov krajanov, ki so se v minulih dneh vrstili na območju celotne občine Kidričevo in so bili po izjavah udeležencev dobro obiskani, je med krajani ter lokalnimi politiki še vedno največ besed namenjenih nedavni pobudi civilne iniciative oziroma nestrankarskega gibanja za Kidričevo, ki je konec januarja na posvetu v Lovrencu sporočilo, da so odločno proti izgradnji mega centra nevarnih odpadkov v okviru kidričevskega Taluma, svojo zahtevo za izločitev dela območja iz občine Kidričevo pa so podkrepili s predlogom, da naj se o tem krajani odločajo na neobvezujočem referendumu.
Gospod župan, kaj menite o zahtevi civilne iniciative za izločitev dela občine Kidričevo in o očitkih, ki so jih pripeljali do take zahteve?
»Zahteve civilne iniciative o odcepitvi dela občine je nerealna in po mojem praktično neizvedljiva. Če za primerjavo pogledamo dosedanjo prakso na tem področju, je bilo običajno tako, da se je od obstoječe občine iz kakršnih koli razlogov želel odcepiti del občine z namenom, da ustanovi svojo občino. V kidričevskem primeru pa je ravno obratno, saj
Izmed večjih dolgov občine znaša v pogodbenem roku neplačana gradnja vodovoda v Moravcih 166 tisoč evrov, zunanja ureditev pokopališča v Ljutomeru 180 tisoč evrov, projektna dokumentacija za OŠ Stročja vas 34.800 evrov, med večjimi pa so tudi dolg za domsko varstvo, plačilo zunanjih vrtcev ter prevoz šolskih otrok.
Za prihodnja štiri leta je občina Ljutomer pred prihodom nove županje podpisala pogodbe v višini 4,1 milijona evrov. Za ureditev športno-rekreacij-skega centra v Ljutomeru bo treba zagotoviti 1,3 milijona evrov, okoli milijon evrov za sistem C pomurskega vodovoda, 610 tisoč evrov za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Mure, 384
želi civilna iniciativa krajanov izločiti del občine in ga na silo priključiti k drugi občini. To je, enostavno povedano, nerealno in dejansko neizvedljivo, saj takega primera v državi še ni bilo. Sicer pa je pobuda civilne iniciative v celoti nerealna, zato je zanjo škoda izrabljati čas in energijo. Raje jo posve-čajmo uspešnemu delovanju občine.«
Kaj pa menite o očitkih civilne iniciative, da politiko občine Kidričevo vodi cirkovški kmečki lobi?
»Na lanskih jesenskih volitvah sem bil izvoljen za župana te občine in verjemite, da jo vodim in jo želim voditi še naprej pravično ter enakopravno za vse občane, vso svojo skrb pa posvečam tudi enakopravnemu razvoju posameznih območij občine, zato je očitek neupravičen. Odprt sem za vse predloge in ideje krajanov, upošteval bom tudi mnenja in stališča posameznih krajevnih odborov in njihove želje ali zahteve v okviru dopustnih finančnih zmožnosti tudi upošteval. Sam ne poznam nobenega kmečkega lobija in tudi naš občinski svet je sestavljen iz različnih svetnikov, ki prihajajo tako iz kmetijstva kot iz gospodarstva in z drugih področij delovanja. In pouda-
tisoč za sofinanciranje Centra za ravnanje z odpadki Pucon-ci, 318 tisoč evrov za krožišče na Babinski cesti v Ljutomeru ter 316 tisoč evrov za ureditev ljutomerskega pokopališča. Županja Karbova je napovedala, da bo nekatere projekte, za katere so bile pogodbe že podpisane, morala revidirati, ker občina nima dovolj sredstev za njihovo dokončanje. Po grobih izračunih mora občina Ljutomer v obdobju 2011-2014 pokriti za dobrih šest milijonov evrov odprtih obveznosti, k temu pa ni prištela najemnine za športno-izobraževalni center (ŠIC) v Ljutomeru, ki letno znaša 432 tisoč evrov. V naslednjih treh letih bo za ŠIC namenjeno 1,7 milijona evrov, obveznosti do investitorja tega centra pa se bodo do leta 2024
riti velja, da so bili ti svetniki izvoljeni od občanov, saj so bili v glavnem vsi izvoljeni po pre-ferenčnih glasovih.«
Ali je zahteva civilne iniciative o izločitvi dela občine zrela za neobvezujoč posvetovalni referendum, kot predlagajo v svojih izjavah?
»Kot sem že povedal, se mi pobuda civilne iniciative o odcepitvi dela občine ne zdi realna in izvedljiva, zato bi bilo
plačevale v letnem znesku 432 tisoč evrov. Poleg tega mora občina Ljutomer do 21. avgusta 2022 vrniti kredit v višini dobrega milijona evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letnega kopališča v Ljutomeru, do 31. oktobra 2024 pa 1,2 milijona evrov najetega kredita za novogradnjo osnovne šole, vrtca in telovadnice v Stročji vasi. Za naložbe bo občina Ljutomer letno predvidoma namenjala okoli štiri milijone evrov, od predvidenih 16 milijonov evrov za prihodnja štiri leta pa je več kot 10 milijonov evrov že razporejenih. Zaradi likvidnostnih težav je občina Ljutomer v začetku tega leta že najela kratkoročni kreditvviši-ni 550 tisoč evrov z obdobjem vračila do konca tega leta.
NŠ
dejansko škoda, da bi za neob-vezujoč posvetovalni referendum zapravili okoli 50.000 evrov; kajti referendum res ni potreben.«
Kakšno pa je vaše stališče do javnega poziva civilne iniciative oziroma nestrankarskega gibanja glede nameravane gradnje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem?
»Center za ravnanje z nevarnimi odpadki obstaja v okviru industrijske cone Taluma že od leta 2001, ko ga je tam zgradil tedanji ptujski EKO-les. Lansko jesen smo na občini izvedeli, da sedanji lastnik, podjetje Saubermacher, izvaja postopke za pridobitev okoljevarstve-nega soglasja za posodobitev predelave nevarnih odpadkov. O tem ste poročali tudi v medijih in o tem smo razpravljali na seji občinskega sveta, kjer so nam najvišji predstavniki podjetja Saubermacher pojasnili, da gre za gradnjo novih proizvodnih prostorov na obstoječi lokaciji, ki bo v skladu z vsemi okoljevarstvenimi predpisi in vso obstoječo državno in evropsko zakonodajo. V bistvu gre za usklajevanje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki z vsemi okoljevarstvenimi zah-
tevami Evropske unije.
Ob tem moram dodati, da je občina Kidričevo sicer podala vlogo za to, da bi bila v omenjeni zadevi udeležena kot stranka v postopku, vendar je bil naš zahtevek zavrnjen, ker pri tem ni bilo možno dokazati pravnega interesa občine. Tako je sklep o tej vlogi 10. novembra 2010 postal pravnomočen, Ministrstvo za okolje in prostore ter Agencija Republike Slovenije sta že 3. decembra 2010 podjetju Saubermacher izdala soglasje za nadaljevanje postopka za posodobitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki na obstoječi lokaciji.
Ob nedavnem obisku direktorja podjetja Saubermacher na občini Kidričevo sva se dogovorila, da bomo lahko predstavniki občine aktivno sodelovali pri spremljanju gradnje objektov za posodobitev centra, pa tudi pri kasnejši predelavi nevarnih odpadkov, poleg tega pa so se obvezali, da bodo javno objavljali parametre o emisijah v okolje in tudi o vplivih na okolje.«
Zanima nas tudi, kaj ste in kaj boste v občini storili po skrivnostnem izginotju doprsnega kipa Borisa Kidriča?
»Takoj po tem, ko smo izvedeli za izginotje omenjenega kipa, smo dogodek prijavili Policijski postaji Ptuj, ki je izvedla vse potrebne ukrepe za to, da bi morda prišli na sled storilcem tega kaznivega dejanja. Ko sem se prejšnji teden pozanimal, kako daleč so s svojim delom policisti in kriminalisti, sem izvedel, da je vse še vedno v fazi preiskave, zato žal o tem nimamo nobenih novih informacij.«
Gradnja nove večnamenske športne dvorane v Kidričevem je v zaključni fazi. Kdaj lahko pričakujemo njeno odprtje?
»V četrtek, 11. februarja, je bil uspešno opravljen kvalitetni prevzem nove dvorane. Na njem je bilo sicer ugotovljenih nekaj manjših pomanjkljivosti, a bodo po zagotovilih izvajalcev gradbenih del, podjetja Granit iz Slovenske Bistrice, odpravljene do tehničnega prevzema dvorane, ki je napovedan 22. februarja. Ob tem moram poudariti, da smo z izvedbo gradbenih del nove dvorane v Kidričevem zelo zadovoljni, zadovoljni pa smo tudi z delom in prizadevanji projektantke med samo izgradnjo. Če se bo vse izteklo, kot pričakujemo, bo v novi dvorani v Kidričevem prva prireditev že 26. februarja, ko skupaj z organizatorji načrtujemo izvedbo državnega prvenstva v dvoranskem nogometu. Uradna otvoritev nove dvorane pa bo 25. marca. Svojo udeležbo na slovesnosti je že potrdil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.«
Pa še nekaj podatkov o dvorani. Njene zunanje mere so 68 m x 43 m, zgrajena je v treh etažah, njena skupna višina je 11,70 m, pri čemer je pod zemljo 4,20 m kletnega dela, nad njo pa 7,51 m objekta. Notranje dvoransko igrišče je veliko 44 m x 26 m, kar bo zadoščalo za vsa ligaška tekmovanja v malem nogometu, rokometu, košarki in odbojki. Ko bo na igrišču potekala igra, bo na fiksnih tribunah prostora za 203 gledalce, na izvlečnih tribunah pa še za 518 gledalcev, predvideno pa je tudi okoli 100 stojišč, tako da si bo posamezno športno tekmo lahko ogledalo okoli 800 gledalcev. Če bo v dvorani kakšna druga prireditev in bodo lahko s sedeži napolnili tudi parterni del, pa bo prostora še skoraj za enkrat več gledalcev. V sklopu dvorane je urejeno avtomatsko športno strelišče za streljanje z zračnim orožjem, v katerem je 10 strelnih mest, uredili pa so tudi zunanja igrišča za mali nogomet in košarko ter manjšo atletsko stezo.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Župan Anton Leskovar: »Zahteva civilne iniciative o odcepitvi dela občine Kidričevo je nerealna in praktično neizvedljiva!«
Ljutomer • Proračunski minus občinske blagajne
Primanjkljaj znaša 1,4 milijona evrov
Na minuli seji občinskega sveta je županja občine Ljutomer Olga Karba člane seznanila z likvidnostnimi težavami, v katere je zašla občina predvsem zaradi zadolževanja še iz minulega mandatnega obdobja. Proračunsko stanje po plačani realizaciji ter prenos zapadlih obveznosti iz leta 2010 v leto 2011 namreč
■ ■	■	■	■■ ■■ ■	■ ^ ■ m ^ M	■■■■
prikazuje primanjkljaj v višini 1,4 milijona evrov.
Ptuj • Z obravnave za izdajo gradbenega dovoljenja za OŠ dr. Pivka
Odločen »ne« za novo nadstandardno dvorano
Na podlagi vabila Upravne enote Ptuj je bila v prostorih Dijaškega doma Ptuj 10. februarja na predlog investitorja, MO Ptuj, ustna obravnava glede izdaje gradbenega dovoljenja za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Vabilo je dobilo 223 lastnikov oziroma solastnikov nepremičnin, ki ležijo na območju za določitev strank v postopku.
Ugotavljanje, kdo vse se je udeležil obravnave, je trajalo dobro uro, kar je močno razburilo vabljene, kajti mnogi med njimi so si za udeležbo na obravnavi morali vzeti dopust. Zato so UE Ptuj, ki vodi postopke za pridobivanje gradbenega dovoljenja in drugih soglasij, priporočili, da jih v prihodnje na takšne in podobne zadeve vabi v popoldanskem času, da jim ne bo treba jemati dopustov ali koristiti prostih dni.
Sosedje oziroma stranke v postopku ne nasprotuje gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka kot prizidka dijaškemu domu, odločno pa nasprotujejo še eni nadstandardni telovadnici, ki bo stala le nekaj metrov od njihovih stanovanj in bi na vrhu imela celo urejeno zunanje športno igrišče s štiri metre visoko ograjo. Telovadnica bi bila namenjena širšemu krogu športnikov. Z realizacijo tega projekta bi bila kvaliteta njihovega bivanja bistveno načeta, razvrednotila bi cene njihovih nepremičnin, večina stanovalcev oziroma strank v postopku pa se je tudi spraševala, čemu v že tako obremenjeno okolje, kjer primanjkuje zelenih površin, umestiti še šolo in telovadnico, saj je vprašanje, ali se bodo otroci, ki potrebujejo za svoj razvoj bistveno več, dobro počutili in ali ne bi bilo bolje, če bi projekt prenesli na drugo lokacijo, kjer je dovolj prostora
tudi za zelene površine in vse drugo, kar otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. Niso bili redki, ki so predlagali, da bi dijaški dom skupaj s šolo preselili na bistveno prijaznejšo lokacijo, ki je v neposredni bližini - na Marof, kjer so Ptuj-čani nekoč že želeli zgraditi veliko ptujsko osnovno šolo, a jih je s te lokacije pregnala predraga arheologija.
Ko so se Ptujčani pred dobrimi štirimi leti lotili priprav na gradnjo nove osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, niso nikoli govorili o tem, da bodo ob dijaškem domu poleg prizidka za OŠ dr. Ljudevita Pivka postavili še nek samostojni objekt, za katerega se je pokazalo, da gre za nadstandardno telovadnico, da bi zmanjšali primanjkljaj oziroma zaostajanje za pokritimi športnimi površinami v drugih okoljih. To zagotovo ni primeren kraj za tak objekt. Stanovanjski bloki ob dijaškem domu so že sedaj zelo na kupu, območje ima malo zelenih površin, prometno je že sedaj izjemno obremenjeno, dodatno pa ta problem zapletajo vozila dijakov Šolskega centra Ptuj. Za lokacijo nove šole dr. Ljude-vita Pivka ob dijaškem domu so se v MO Ptuj odločili, da bi povečali izkoriščenost domskih kapacitet (trenutno so zasedene le 40-odstotno), zaradi možnosti souporabe kuhinje in kotlovnice, ob tem pa v Dijaškem domu že sedaj
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Dijaškega doma na Ptuju je 10. februarja potekala ustna obravnava za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Sosedje kot stranke v postopku ne nasprotujejo gradnji šole, saj so zdajšnji prostori »rdeče šole« neprimerni za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dostojno šolo, v kateri bodo imeli prave pogoje za delo, odločno pa nasprotujejo še eni nadstandardni telovadnici.
razvijajo številne projekte za potrebe oseb s posebnimi potrebami - otrok, mladostnikov in odraslih, načrtujejo pa še nekatere nove. Sicer pa OŠ dr. Ljudevita Pivka in Dijaški dom že vseskozi dobro sodelujeta, 16 od 70 njihovih učencev biva v domu, skupni pa so jim tudi nekateri drugi projekti.
Liljano Milosavljevič iz Ar-beiterjeve ulice je zanimalo, ali je kdo odgovornim na mi-
nistrstvu za šolstvo in šport, ki ni soglašalo s prvo varianto gradnje, da bi bila dvorana del šole, sploh povedal, v kakšno okolje se postavlja ta projekt, sedaj pa se gradnja telovadnice načrtuje dobesedno pred pragom njihovih stanovanj. Stanovalci so zahtevali, da se njihove pripombe upoštevajo, prav tako pa, da se jih sproti seznani z vsemi morebitnimi spremembami projekta. Z vabilom na tokratno ustno
obravnavo jim projekta niso posredovali, pridobili so si ga sami, v prihodnje pa jih pričakujejo.
Na območju gradnje so tudi nekateri zelo pomembni infrastrukturni vodi, tudi zato so nekateri mnenja, da gre za nepremišljeno in neracionalno gradnjo, ki jo bodo na koncu plačali Ptujčani, je bil mnenja Janez Vrečer. Ta naj bi po besedah Ivana Vidoviča, ki se je kot predstavnik MO Ptuj
udeležil ustne obravnave, stala 4,8 milijona evrov; polovico naj bi dala država, drugo polovico pa naj bi dobili s prodajo nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj v Bio-gradu na morju. Pa se pri tej prodaji zatika, so udeleženci ustne obravnave izvedeli iz medijev, čeprav jih je Vidovič skušal prepričati o nasprotnem, namreč da bo prodaja uspešno izpeljana v kratkem in da naj bi iz tega naslova dobili 1,1 milijona evrov.
Potem ko je postalo jasno, da sosedje kot stranke v postopku vztrajajo pri svojem, saj menijo, da so jih skušali prepeljati žejne čez vodo, češ da vzdržijo samo strokovno argumentirane pripombe, ker pa je projekt skladen z zakonodajo, njihove pripombe naj ne bi imele »veljave«, so situacijo pomirili. Tako so lahko izvedeli, da je ministrstvo za šolstvo projekt, ki je predvideval gradnjo šolskega prizidka skupaj s telovadnico, zavrnilo, zato so se potem lotili novega projekta - z ločenim objektom nadstandardne telovadnice. Zdaj bodo ponovno preučili gradnjo šole skupaj s telovadnico z enim prostorom, ki bo namenjena le šoli, kot to predlagajo sosedje, čeprav bi bila najboljša izgradnja šole na novi lokaciji, kamor bi preselili tudi Dijaški dom in kjer bi bilo tudi veliko več zelenih površin.
MG
Cerkvenjak • S četrte redne seje
Posredovala Komisija za preprečevanja korupcije
2. februarja potekala četrta redna seja cerkvenjaškega občinskega sveta. Svetniki so tokrat sprejeli osnutka novega občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, znižali stroške vrtca za primere daljše otrokove odsotnosti, uvedli nekaj novosti, povezanih s finančnimi vzpodbudami za novorojence v njihovi občini, ter zamenjali člana sveta OŠ Cerkvenjak-Vitomarci.
Pri prvih obravnavanih temah tokratne seje, statutu in poslovniku, je prisostvoval tudi razlagalec Milan Žele-znik iz Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila. Povedal je, da je od časa, ko so v Cerkvenjaku sprejeli zadnje spremembe omenjenih aktov, prišlo do nekaterih sprememb v zakonodaji, s katerimi ju je treba uskladiti. O nekaterih novostih je razpravljala tudi Statutarno pravna komisija, katere predlogi so bili upoštevani.
»Statut in poslovnik smo nekoliko dopolnili in uskladili z zakonom o lokalni samoupravi. Nekaj sprememb pa je tudi glede sestave nekaterih
odborov in komisij, v katerih želimo imeti več članov kot prej. Delovanje naše lokalne skupnosti želimo namreč razširiti tudi izven občinske uprave oziroma občinskega sveta, zato bomo zraven prav tako vključevali širšo javnost,« je pojasnil župan Marjan Žmavc.
Svetniki so se s slišanim strinjali, prva in druga obravnava sta se združili, omenjena akta pa naj bi tako začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Prav tako so soglašali s sklepom o določitvi cene programov storitev v Vrtcu Cerkvenjak, po katerem bodo lahko starši v primeru daljše neprekinjene odsotnosti otro-
ka iz vrtca zaradi bolezni za čas najmanj 15 ali več delovnih dni ceno programa znižali za stroške neporabljenih živil v višini 1,57 evra na dan in 50 % vrednosti odmerjene višine plačila. »Tu gre v bistvu samo za dopolnitev sklepa. Torej cene vrtca ne dvigujemo, enaka je že od leta 2008,« je ob tem poudaril prvi mož občine.
Andrenska dolina - manjvreden del občine?
Svetniki so potrdili tudi spremembo pravilnika o finančnih vzpodbudah za novo-
rojence v občini, po katerem lahko starši pisni zahtevek za omenjen znesek, ki znaša 203 evre, podajo najkasneje v roku enega leta po rojstvu otroka - prej pa so imeli časa le tri mesece. Žmavc je prav tako predlagal, da bi od sedaj naprej tudi v tej občini pripravljali sprejem za novorojence, kar so svetniki pozdravili.
Zaradi nezdružljivosti funkcij so tudi sprejeli sklepa o razrešitvi podžupana Jožeta Gregoreca iz Sveta zavoda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in nato o imenovanju nove predstavnice Irene Kozar. Na svoji drugi redni seji je namreč občinski svet že sprejel sklep o imenovanju predstavnikov
lokalne skupnosti v omenjen svet in za člana imenoval občinsko svetnico Sonjo Mau-ko in Gregoreca. Občinska uprava in župan pa sta bila nato s strani Komisije za preprečevanje korupcije pisno in telefonsko pozvana, naj se sprejeti sklep razveljavi, saj je funkcija nepoklicnega podžupana nezdružljiva s funkcijo člana tega sveta.
Proti koncu seje so se svetniki seznanili še z informacijo o pobudi za sanacijo Andrenskega potoka. »Dobili smo pobudo članov civilne iniciative iz Andrencev, ki ob njem živijo. Gre za nadaljnjo regulacijo potoka, v katerega se zlivajo vode iz
čistilne naprave. Ta bo letos še razširjena, kar pomeni, da se bo še več teh vod zlivalo v to strugo. Potok je že v dveh kilometrih reguliran, zdaj pa računamo še slab kilometer ureditve struge. Govorimo v bistvu o najbolj naseljenem delu te doline, kjer je potok velikokrat tudi poplavljal,« je razložil Žmavc.
Tako zdaj načrtujejo projekt sanacije, s katerim se bodo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo, v okviru katerega bi nato tudi uredili andren-sko dolino. Ne bi namreč želeli, kot je poudaril župan, da bi to območje bilo manjvreden del njihove občine.
Polona Ambrožič
Sv. Tomaž • Četrta redna seja občinskega sveta
Sprejeli občinski prostorski načrt
V tem trenutku je občina Sv. Tomaž ena prvih občin, ki jim je uspelo pod streho spraviti celotno proceduro sprejemanja občinskega prostorskega načrta. S tem se bo končno zasebnikom omogočilo, da zgradijo stanovanjske hiše v vinogradniških naseljih ter uskladijo namensko rabo zemljišč v prostorskih aktih z dejanskim stanjem.
Foto: Viki Ivanuša
Župan Mirko Cvetko je od začetka leta na občini Sv. Tomaž zaposlen za polni delovni čas.
Veliko pa je pridobila tudi občina, saj so s sprejetjem občinskega prostorskega načrta zagotovljene dodatne površine za poslovno-obrtno dejavnost v občinskem središču. Obrtna cona je bila doslej predvidena že na kar treh lokacijah - v Savcih, v neposredni bližini Sv. Tomaža in v bližini pokopališča pri Sv. Tomažu. Ministrstvo za okolje in prostor je občini kar takoj na začetku dalo vedeti, da soglasja za poslovno-obrtno cono ne bo ne v Savcih in tudi ne ob pokopališču. Potrdili so lokacijo na relaciji nedaleč od centra, na relaciji Sv. To-maž-Rakovci. „S to potrditvijo imamo prosto pot za nakup zemljišča, za komunalno urejanje parcele, izgradnjo kanalizacije in vsega, kar je za obrt potrebno," je bil z razpletom dogodkov zadovoljen župan Mirko Cvetko.
V postopku, ki se je vlekel več let, je bilo podanih okrog 125 vlog za spremembo, od teh je bilo nekaj čez 100 upoštevanih, kar je precej velik odstotek uslišanih želja.
Prekategorizirali ceste
Svetniki so potrdili tudi odlok o kategorizaciji občin-
skih cest. Tega dela so se lotili, ker se je na terenu pojavljalo precej problemov, za katere so ugotovili, da bi bilo smiselno, da jih rešijo na tak način. Tako so kategorizirali poti, ki povezujejo tri ali več hiš, ne glede na njihovo dolžino. Prav tako so se odločili za več prekategorizacij iz javnih poti v lokalno cesto. „Za to smo se odločili, ker so vsi razpisi, iz katerih je mogoče črpati sredstva, koncipirani tako, da se osredotočajo na lokalne ceste. Ker imamo v občini skoraj vse lokalne ceste modernizirane, se bomo po prekategorizaciji lahko potegovali za sredstva za te nove odseke," je povedal župan. Nekatere prekategorizacije pa so tudi posledica dogovorov s sosednjimi občinami. Lep primer skupne odločitve in sodelovanja je cesta Savci-Dornava, za katero upajo, da bo z modernizacijo odprla tudi dodatne možnosti za pospešitev turistične dejavnosti ob Savskem jezeru.
V občini bodo s sklepom sveta letos za kulturo namenili 6.300 evrov. Društvom jih bodo razdelili na podlagi razpisa, a glede na velikost bo največ pripadlo Kulturnemu društvu Franca Ksaverja Me-ška, ki je tudi najbolj aktivno
s svojimi številnimi sekcijami. Ta sredstva zagotavljajo zgolj delovanje ljubiteljske kulture, saj je uporaba dvorane zastonj. Dvorano in pripadajoče prostore tudi nenehno obnavljajo in zagotavljajo kulturnikom dobre pogoje za delo.
Na področju športa pa je pri Sv. Tomažu od letošnjega leta še pestrejša ponudba, saj je bilo ustanovljeno Športno društvo Sveti Tomaž, v okviru katerega je precej sekcij, ki bodo pokrivale tudi dejavnosti, ki jih ponuja novo športno igrišče. Kako bodo krajani izkoristili možnosti novega sodobnega igrišča, pa je odvisno predvsem od njih samih. Za
šport je v občini predvidenih 25.000 evrov.
Občina sofinancira prevoze - občanom popust
Pri Sv. Tomažu so se v tem času soočali še z enim velikim problemom - ukinitvijo avtobusnih prevozov na linijah Sv. Tomaž-Ormož in Sv. Tomaž-Ptuj. V pogajanjih občine z edinim prevoznikom Veolio transport Maribor so prišli do dogovora, po katerem bo občina delno sofinancirala opravljanja te javne službe. Istočasno pa je občina na ta način dobila popust za vse mesečne
vozovnice tako za dijake, študente kot tudi delavce. Popust znaša 30 % in velja za vse relacije. Na ta način prevoznik poskuša stimulirati krajane, da bi se v čim večji meri odločili za nakup avtobusnih vozovnic in bi s tem vrnili pomen avtobusnim prevozom, kot so ga imeli nekoč. Največji vzrok za predvidene ukinitve je bila slaba zasedenost avtobusov, prevozi pa so tako postali nerentabilni. Župan je povedal, da se z avtobusi vozijo morda do štirje potniki in finančno je to seveda nevzdržno.
Sklenjena pogodba velja do konca junija, ko se konča šolsko leto, za naprej pa se bodo še dogovarjali. Občina tako prevoze sofinancira v višini 81 evrov na dan. „Največji problem je bila ukinitev avtobusa 5.10 zjutraj za Ormož, ki je predstavljal edini prevoz za delavce, ki delajo v Ormožu, in 7.10, ki je prevažal večinoma dijake. Zelo bi pogrešali tudi prevoze ob 13.30 in 14.30 iz Ormoža. Ti avtobusi so bili vedno dobro zasedeni, zato smo veseli, da smo se uspeli dogovoriti, da jih bomo obdržali," je povedal Mirko Cvetko in dodal, da mnoge od linij sploh ne bi več obstajale, če Veolia ne bi teh linij koristila
tudi za šolske prevoze. Problem avtobusnega prevoza pa ni le problematika, ki tare Sv. Tomaž. Zato Cvetko meni, da bi Ministrstvo za promet moralo zavzeti stališče do te problematike, ki pesti večino občin v SV Sloveniji. Župani namreč ugotavljajo, da Veolia kot največji prevoznik s svojimi prijemi kar malo izsiljuje občine in želi postati edini prevoznik v teh krajih in izriniti vse manjše, ki pa jih tudi ni malo.
Pri Sv. Tomažu imajo od začetka leta profesionalnega župana. „Že na predvolilnih shodih sem napovedal, da bom težko opravljal to delo tako kot v prvem mandatu, ker je prenaporno. Videl sem, da na tak način ne bom mogel biti kos vsem nalogam, konec koncev je moje zdravje najpomembnejše. Sedaj je neprimerno boljše, vedno sem tu, pri roki, prepričan sem, da koliko bom sedaj z zaposlitvijo bolj obremenil občinski proračun, da bom s še uspešnejšim delom pri razpisih nadoknadil in ne bom obremenil občinskega proračuna." Imenoval pa je tudi podžupana. To je postal svetnik iz Sv. Tomaža Janko Verbančič.
Viki Ivanuša
Ptuj • Četrtna skupnost Grajena v letu 2011
Največji problem predstavljajo služnosti
V novem mandatu vodi svet ČS Grajena Peter Vajnberger, ki je bil član sveta že v prejšnjem mandatu. Člani sveta so še Marjan Bezjak, Marjan Zorec, Marjan Germovšek, Ivan Šimenko, Sonja Očišnik in Špela Brumec. Mestni svetniki s tega območja pa so Lidija Majnik, Miran Meško in Milan Petek.
Za program cestne infrastrukture bodo imeli letos na voljo 108 tisoč evrov, kar zadostuje za modernizacijo 1,5 km cest ali treh krajših odsekov, to je prioriteta, o kateri sami odločajo. Trideset tisoč evrov bo namenjenih za dokončanje ureditve Doma krajanov Grajena, v katerem pa letos še ne bodo mogli urediti kuhinje, 20 tisoč evrov bodo lahko porabili za širitev Športnega parka Grajena, predvideni stroški delovanja četrtne skupnosti pa bodo presegli 12 tisoč evrov.
Program dela za letos so si v ČS Grajena zapisali v dvanajstih točkah. Tvorno bodo sodelovali z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom in strokovnimi službami MO Ptuj. V Domu krajanov Grajena naj bi po planu letos uredili kulisarnico in druge prostore za potrebe kulturne dejavnosti
za odrom ter zgradili skladiščne prostore ob zahodni strani zgradbe. O tem so na veliko razpravljali že lani pred volitvami, ko so si tudi vzeli čas za temeljit razmislek o spremembi projekta. Za te namene imajo na voljo letos 30 tisoč evrov. Na področju kanalizacije bo največ aktivnosti posvečenih pridobitvi služnosti ob izgradnji primarnega kanalizacijskega voda iz državnih in evropskih sredstev, ki poteka iz centra Grajene do priklopa na Maistrovi ulici na Ptuju. Po najnovejših podatkih čaka na modernizacijo še okrog 13 km makadamskih cest, za cestni program je letos na voljo 108 tisoč evrov, kar predstavlja modernizacijo 1,5 km cest ali treh krajših odcepov. Za ureditev avtobusnih postajališč na Štukih ob regionalni cesti Ptuj-Vurberk-Maribor, da bi
se povečala prometna varnost šoloobveznih otrok, je v teku pridobivanje zemljišč na levi in desni strani ceste, kjer se prav tako zatika. V Športnem parku Grajena načrtujejo postavitev kovinskih tribun ob nogometnem igrišču, v okviru razširitve nogometnih vadbenih površin na območju parka
je v letošnjem proračunu ČS na voljo 20 tisoč evrov. Načrtujejo pa tudi nekatere druge aktivnosti v povezavi s sodelovanjem s krajevnimi društvi in organizacijami, prireditvami, izboljšanje informacijske infrastrukture in ureditve objekta ČS Grajena.
Novi predsednik sveta ČS
Grajena Peter Vajnberger
ob načrtih za letošnje leto izpostavlja predvsem pridobitev soglasij za služnost zemljišč pri kanalizaciji, podobno je tudi pri modernizaciji trenutno še makadamskih cest, za katere so gradbene odbore imenovali že v prejšnji sestavi sveta ČS, ki naj bi tudi skušali po najboljših močeh pomagati pri pridobivanju služnosti. Ceste v naravi niso skladne z geodetskimi posnetki, zato je treba za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev ceste pridobiti soglasja lastnikov. To so veliki problemi, izpostavlja Vajnberger, soglasja nekateri lastniki pogojujejo tudi s prekategorizacijo zemlje. Trenutno čaka na modernizacijo še 15 odsekov, lani so modernizirali tri. Strokovne službe MO Ptuj in svet ČS Grajena se bodo skupaj morali zelo
potruditi, da bi bila vsa dokumentacija v zvezi s cestami, ki čakajo na modernizacijo in na vzdrževanje, pravočasno pripravljena, da bo izbrani konce-sionar, kar naj bi se zgodilo še v prvem polletju letos, lahko sploh pričel delati. Vsi skupaj si želijo, da bi ljudje razumeli, da gre za problematiko, ki jo je treba ugodno rešiti v korist vseh, in da je pridobitev zemljišč, povsod tam, kjer je to potrebno, osnovni pogoj, da se izboljša kvaliteta življenja na nekem območju. Glede na cestne in kanalizacijske probleme ČS Grajena izstopa med vsemi četrtnimi skupnostmi v MO Ptuj. Slabih 2400 metrov makadamskih cest imajo v ČS Rogoznica, dobrih 2100 v ČS Breg-Turnišče in okrog 1500 metrov v ČS Jezero.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Peter Vajnberger, predsednik sveta ČS Grajena
Ptuj • S kolegija županov Spodnjega Podravja
Bo ptujska občina prisiljena tožiti?
V ponedeljek, 7. januarja, je na Ptuju potekal kolegij županov Spodnjega Podravja, na katerem je sodelovalo kar 14 županov tega območja. Na dobro udeležbo je po vsej verjetnosti vplivala tudi aktualnost nekaterih obravnavanih zadev, kot poplačilo stroškov v zadevi Meltal, poročilo glede prodaje premoženja nekdanje počitniške kolonije v Biogradu na morju, in obvezne gospodarske službe ali preoblikovanje delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj v javno podjetje.
V zvezi s poplačilom stroškov v zadevi Meltal, d. o. o., so v MO Ptuj pripravili podrobnejše poročilo, ker nekateri župani, zlasti še novinci, nimajo vseh informacij o tej sporni zadevi, ki se je začela že leta 1989. Nekateri ji tudi očitajo, da ni naredila vsega, kar bi lahko, da bi se tem stroškom izognili, če bi takrat plačali 60 tisoč evrov, ne bi bilo treba danes plačati dveh milijonov evrov, znesek pa bi lahko bil še trikrat višji, če se bi „dolg" ves čas obrestoval. Kot je znano, je tožeča stranka, družba Meltal Rado Snežič, d. o. o., uspela z vtoževanjem odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi „nezakonito" izdanega gradbenega dovoljenja za izgradnjo poslovnega objekta v Slovenji vasi. Škodo je po navedbah Vrhovnega sodišča povzročil uslužbenec komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve bivše občine Ptuj z izdajo nezakonitega lokacijskega in gradbenega dovoljenja v nasprotju z občinskim odlokom o urbanističnem redu. S tem pa je bila po ugotovitvah Vrhovnega sodišča podana odškodninska odgovornost bivše občine Ptuj in s tem odgovornost tožene MO Ptuj kot njene pravne naslednice. MO Ptuj pa je le ena izmed pravnih naslednic bivše občine Ptuj, druge pravne naslednice, vključno z Upravno enoto Ptuj, ki jih je sodišče pozvalo, da kot stranski intervenienti vstopijo v pravdo, v pravdo niso vstopile. Po pravnomočnosti sodbe je tožnik (Meltal) 4. marca lani vložil predlog za izvršbo, da bi se MO Ptuj izognila blokadi svojih računov, je sklenila poravnavo, za kar je najela bančni kredit. S poravnavo si je tudi izgovorila za 267.975 evrov nižje plačilo. Milijon devetsto tisoč evrov je MO Ptuj plačala v letu 2010, sto tisoč evrov pa zapade v plačilo v tem mesecu. Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da bi ta spor morala prevzeti nase Upravna enota in na koncu država, pravniki in odvetniki pa so skozi pravdo dokazali, da je bil pravni subjekt takrat v sestavi Skupščine občine Ptuj, da se je postopek začel v SO Ptuj; SO Ptuj je prvo tožbo leta 1992 tudi priznala ter podjetju Meltal za dva meseca tudi plača odškodnino. Podjetje pa je tožbo „podaljšalo", v letu 2010 je dosegla epilog. MO Ptuj je vse občine, pravne naslednice bivše občine Ptuj, pozvala, da skladno z delitveno bilanco pri poravnavi sodelujejo, žal, razen občine Podlehnik oziroma župana Marka Maučiča, ki je pripravljen sodelovati v tej zadevi, odziva doslej ni
bilo. Prijateljsko povabilo k reševanju te zadeve še vedno velja, čeprav v 90 odstotkih odločitve o solidarnosti ne bo, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan, zato ni druge poti, kot je sodna pot, vložiti tožbe in počakati, kaj se bo zgodilo. MO Ptuj je dolžna postopati skladno z zakonodajo, je poudaril. S tem, ko so se občine odrekle vstopu v pravdo, sedaj tudi ne morejo vlagati ugovorov glede morebitnega slabega pravdanja, je pojasnila pravnica MO Ptuj Dragica Germin. V vseh letih pravdanja v zadevi Meltal je MO Ptuj trikrat spor dobila, štirikrat pa izgubila. V MO Ptuj so prepričani, da so naredili vse, kar so lahko, o čemer pa v ostalih občinah, ki so pravne naslednice, niso prepričane, tudi zato, ker zadeva ni šla na Evropsko sodišče, kot so govorili ob neki priložnosti, kjer pa ni mesto za reševanje krivic pravnih oseb, tam rešujejo osebne krivice.
Vsi v isti godlji
V občini Dornavi so svoj delež plačila v tej pravdi sicer zajeli v proračun, potem pa izvzeli, ker ga tudi v drugih občinah niso imeli, je povedal župan Rajko Janžekovič, ki je sicer prepričan o skupni godlji glede tega spora, moti pa ga, da se niso tako obveščali, kot bi se morali. MO Ptuj ne glede na poravnavo pelje vse postopke naprej (revizija na vloženo izvršbo, ustavno sodišče, Evropsko sodišče), da bi se sodba razveljavila. V občinah Spodnjega Podravja so tudi prepričani, da je treba to zadevo predstaviti širši javnosti, tudi zato, ker noben občinski svet na tem območju kar tako ne bo dal soglasja k tej proračunski postavki, saj so tudi prepričani, da je pravni naslednik gradbenih dovoljenj država, ki mora posledice tudi prevzeti. Moramo biti glasni, od tega bomo imeli več, kot če bomo tiho, so prepričani, tudi vlada mora biti seznanjena s to zadevo, pravi Marko Mau-čič, ker bodo v vseh občinah pravnih naslednicah velike občine Ptuj zaradi plačila odškodnine prikrajšani za določene naložbe. Tudi mediji bi jim lahko bili v pomoč pri razveljavitvi te sodbe. Janez Jurgec, župan občine Cirku-lane, razmišlja o tem, da bi naredil tako kot nekoč velika občina Ptuj, ne bo plačal, pa naj se potem naslednji župani s tem zafrkavajo. Na sejah kolegija županov so o zadevi Mel-tal razpravljali vedno, ko se je nekaj novega zgodilo. Ptujski župan Štefan Čelan je pozval k podrobni preučitvi sodnega
primera, posebej pa še glede imen, ljudje, ki so na prvi stopnji sodili proti MO Ptuj, so vmes napredovali in na najvišjih inštancah znova odločali o isti zadevi, že iz mentalne higiene bi se morali izločati. Popisali so kupe papirjev o tem, da te sodbe niso pravične, ker so eni in isti ljudje enkrat nastopali kot tožniki, drugič kot revizorji. »To je spomenik našega sodstva, ki ga delamo brez javnega razpisa, vse se je zgodilo pred našim rojstvom, tudi MO Ptuj, da se je vleklo dvajset let, vse pove,« je dejal Anton Bu-tolen, župan Žetal, ki tudi z vključitvijo ustavnega sodišča nima posebnih pričakovanj. Dodal je še: »Razumeti pa je treba, da postavke za spor še nismo mogli dati v proračun, malo bomo počakali in verjetno še kaj rekli, danes pa v zvezi s tem še ne bomo nič podpisali. Prav pa bi bilo, ko bodo naši mandati končani, da rešimo vsaj eno zadevo, doslej še niso nobene, ne s Komunalo, Čistim mestom, Biogradom ...«
Pri prodaji nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju se zatika. Leta 2008 je
bila sprejeta odločitev o prodaji, za nakup se je odločilo podjetje Pating, d. o. o., ki kupnine v celoti še ni plačalo. Največji problem je zemljiška knjiga, država (sodišče) bi morala zagotavljati vpisovanje stvarnih pravic v še staro zemljiško knjigo, ker nove še ni, kar pa se ne dogaja, zato je blokiran promet nepremičnin in kakršnokoli pravno razpolaganje z njimi. Ptujčani so se pri reševanju teh zadev obrnili tudi na evropska poslanca, Tanjo Fajon in Lojzeta Peterleta. Če podjetje Pating ne bo uspelo pridobiti bančne garancije, obstaja tudi možnost, da se pogodba o prodaji prekine.
O preoblikovanju Komunalnega podjetja Ptuj
Poslanca DZ Franc Pukšič in Branko Marinič sta se v svoji razpravi osredotočila na spremembe in dopolnitve zakona o skladnem regionalnem razvoju. Zakona ne podpira nobena občina v Sloveniji, nanj so bili vloženi številni amand-
maji, tudi zakonodajno pravna služba jih je imela skoraj na vsak člen. Zakon ne prinaša nič dobrega, zato bodo v stranki SLS naredili vse, prav tako v SDS, da v takšni obliki, kot je predlagan, ne bo sprejet.
Pripravljavci zakona niso prisluhnili niti enemu predlogu z območja Spodnjega Podravja, tudi ne glede konstituiranja sveta regij, je povedal ptujski župan Štefan Čelan. Tudi za izbor regionalne razvojne agencije bo potreben blagoslov vlade, skratka vse se centralizira. Edino, kar je dobro pri tem zakonu, je, da se bliža leto 2012, čas volitev.
Pukšič je opozoril tudi na to, da se bo spremenil zakon o financiranju občin, ki pa ne bo prinesel tako kot leta 2006 za 25 odstotkov več sredstev, spremembe v financiranju, ki bodo najbolj prizadele male občine, pomenijo tudi počasno zapiranje 110 slovenskih občin, ki imajo manj kot pet tisoč prebivalcev. Ker se glas opozicije ne upošteva, zato številni zakoni romajo na presojo ljudstvu oziroma na referendume, kar pa ni dobro, je
povedal Branko Marinič, ki je predstavnike občin Spodnjega Podravja tudi seznanil, da bo zagotovo prišlo do spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Opozicija je vložila predlog za spremembo v tistem delu, ki sedaj prepoveduje, da bi bila na primer predsednika športnega in gasilskega društva zaradi porabe javnih sredstev svetnika. Pozicija namreč tudi sama ugotavlja, da se to v praksi ne izide. Branko Marinič pa je tudi podal pobudo, da bi sredstva za nabavo avtobusa za odvzem krvi za potrebe UKC Maribor zagotovili iz sredstev ministrstva za obrambo in ministrstva za zdravje, preden bi obremenili občine Spodnjega Podravja in druge s po 0,50 evra na prebivalca. Kratko poročilo o delu državnega sveta je podal tudi svetnik Rajko Fajt.
Pod točko obvezne javne gospodarske službe so župani občin Spodnjega Podravja in njihovi predstavniki govorili o preoblikovanju Komunalnega podjetja v javno podjetje, ki naj bi se izvedlo z odkupom delnic. V postopku revizije projekta Podtalnice s strani Evropske komisije je bilo med drugim izpostavljeno, da Komunalno podjetje Ptuj, d. d., v zdajšnji statusni obliki ne more upravljati infrastrukture, ki je bila zgrajena z evropskimi sredstvi, saj naj bi bilo upravljanje s tako zgrajeno infrastrukturo omejeno zgolj na podjetja, ki imajo status javnega podjetja. MO Ptuj je bila ob reviziji tudi opozorjena, da bi že zgolj kandidiranje Komunalnega podjetja Ptuj na javnem razpisu za podelitev koncesije lahko predstavljalo kršitev temeljnih načel razpisnih postopkov. Iz tega tudi izhaja interes MO Ptuj, da se delniška družba Komunalno podjetje preoblikuje v javno podjetje z odkupom kapitalskega deleža v višini 39 odstotkov na podlagi cenitve. Nekaj občin z območja Spodnjega Podravja se je že opredelilo do tega stališča, druge, ki tega še niso storile, so na seji kolegija, ki je bila 7. februarja, pozvali, da to storijo čim prej. Občine, ki ne pa v tem trenutku ne zagotavljajo opravljanja dejavnosti lokalne gospodarske javne službe skladno z določili veljavnega zakona o gospodarskih javnih službah, teh je kar 14, bodo morale do ustanovitve javnega podjetja, če se bodo odločile za odkup kapitalskega deleža, bodisi podeliti koncesijo bodisi prevzeti izvajanje dejavnosti javne službe oskrbe s pitno vodo v režijskem obratu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
O zadevi Meltal oziroma sodbi bi morala več izvedeti tudi širša javnost, so prepričani župani občin Spodnjega Podravja.
Foto: zadarskilist.hr
Zagreb • Nova korupcijska afera Preplačano za 1,2 milijona evrov
Hrvaško gradbeno podjetje Viadukt je za označevanje 2,4 kilometra dolgega odseka avtoceste pri Ma-karski namesto 668 evrov zaračunalo 323.000 evrov, piše Večernji list, ki razkriva še eno v vrsti afer v podjetju Hrvatske autoceste (Hac). Viadukt je za dela na spornem odseku zahteval še dodatnih 875.000 evrov, kar je Hac tudi plačal.
Zagrebški časnik navaja, da je Viadukt namesto 2,4 kilometra, kolikor naj bi jih označil na izvozu Zagvozd 2 na avtocesti Split - Dubrovnik, zaračunal 1170 kilometrov, kar je približno razdalja med Zagvozdom in Carigradom ali Varšavo.
Sicer pa so kot redno ceno za kilometer označevanja navedli 276 evrov, poudarja Večernji list. Neodvisni strokovnjaki so za časnik povedali, da je tudi to nerealna cena, ker omenjena dela geodetske ekipe opravljajo za približno 2000 evrov za kilometer. Vendar bi tudi na podlagi te cene Viadukt dobil 66-krat manj denarja, kot so mu plačali v Hacu za 2,4 kilometrov trase, poudarja Večernji list.
Ob soglasju za omenjeni posel pa so marca leta 2008 v Viaduktu zahtevali še 875.000 evrov za dodatna dela na omenjenem izvozu.
»Član uprave Haca za gradbeništvo Mario Lovrinčevic je 27. marca 2008 podal soglasje Viaduktu za sporna dodatna dela pri gradnji izvoza Zagvozd 2,« piše časnik. Opozarja, da Lovrinčevic ni zahteval ocene glavnega inženirja, čeprav je v soglasju zapisal, da se tudi strokovnjaki strinjajo z omenjenimi vrednostmi.
Časnik dodaja, da se preiskovalci protikorupcijskega urada posebej zanimajo za vlogo, ki naj bi jo imel Lovrinčevic pri pridobivanju denarja iz Haca, ki naj bi potekalo tudi prek podjetja Sklad-gradnja.
Lovrinčevica so iz Haca odstavili konec leta 2009 zaradi suma, da so večkrat preplačali račune Skladgradnje za barvanje predorov na avtocestah od Zagreba proti Splitu in Reki. Nato je bil tri mesece v priporu, saj so ga, skupaj s še štirimi osebami sumili, da so oškodovali Hac za več kot tri milijone evrov. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Helsinki • Največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu Nokia je danes napovedal strateško partnerstvo z vodilnim proizvajalcem programske opreme na svetu, ameriško družbo Microsoft. V okviru tega bo Microsoftov operacijski sistem za pametne mobilnike Windows Phone postal primarni sistem za Nokiine pametne mobilnike. Omenjena sprememba je del prav tako danes predstavljene nove strateške usmeritve finskega velikana, ki prinaša tudi spremembe v vodstvu. Cilj sprememb je povečati prilagodljivost podjetja v vse bolj konkurenčnem in hitro spreminjajočem se okolju. Nokia se namreč na trgu mobilnikov sooča z upadanjem svojega tržnega deleža, predvsem zaradi ne najbolj uspešnega spopadanja s konkurenčnimi proizvajalci vse bolj priljubljenih pametnih mobilnih telefonov, kot je denimo ameriški Apple s svojimi iphoni.
Milano • Italijanski proizvajalec športnih avtomobilov Ferrari je lani prodal največ vozil doslej, predvsem zahvaljujoč velikemu povpraševanju v Aziji ter okrevanju ameriškega trga. »Leto 2010 je bilo izredno,« so danes sporočili iz družbe. Prodali so 6573 športnih avtomobilov, kar je 5,4 odstotka več kot leto prej. Ferrari je leta 2010 ustvaril 1,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,9 odstotka več kot leta 2009, medtem ko se je dobiček iz poslovanja zvišal za 26,9 odstotka na 302,7 milijona evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kot so pojasnili v Ferrariju, ki posluje v okviru skupine Fiat, so »izvrstni rezultati« večinoma posledica »izredno visoke rasti prodaje na hitro rastočih trgih, posebej v Aziji, ter vrnitve ameriškega trga na rekordne ravni.«
London • Britanska centralna banka Bank of England se že 23. mesec zapored ni odločila za spremembo ključne obrestne mere, ki ostaja pri rekordno nizkih 0,5 odstotka. Prav tako je banka obdržala obseg sredstev za program odkupa državnih in podjetniških obveznic, ki znaša 200 milijard funtov (nekaj manj kot 236 milijard evrov po sedanjem tečaju). Britanska centralna banka za razliko od Evropske centralne banke ne postreže takoj z obrazložitvijo odločitev denarne politike, temveč približno dva tedna pozneje javno objavi zapisnik seje odbora za denarno politiko, na katerem se sprejemajo odločitve glede obrestnih mer in drugih ukrepov. Analitiki so sicer po pisanju tujih tiskovnih agencij takšno odločitev Bank of England pričakovali, vendar pa ocenjujejo, da bo zapisnik pokazal, da je bila tokratna odločitev sprejeta veliko bolj na tesno kot pretekle.
Pariz • Mednarodna agencija za energijo (IEA) zaradi gospodarskega okrevanja v svetu ter političnih nemirov na severu Afrike napoveduje, da se bo povpraševanje po nafti povečalo. Dnevna poraba se utegne v letu 2011 prvič povzpeti nad 90 milijonov 159-litrskih sodov, je agencija zapisala v danes objavljenem rednem mesečnem poročilu. Agencija s sedežem v Parizu napoveduje, da bo rekordna poraba nafte predvidoma dosežena v letošnjem zadnjem četrtletju. V povprečju pa za letos pričakuje dnevno porabo nafte v višini 89,3 milijona sodov, kar je 1,7 odstotka več kot lani. S tem je IEA popravila svoje dosedanje napovedi za leto 2011 za 140.000 sodov dnevno navzgor.
Tudi Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je popravila svoje napovedi navzgor, a ocenjuje dnevno porabo nekoliko nižje kot IEA, namreč pri 87,7 milijona sodov. Peking/Toronto • Kitajski energetski gigant PetroChina bo vstopil v kanadski projekt pridobivanja zemeljskega plina, imenovan Cutbank Ridge, ki ga razvija družba Encana. V ta namen bosta družbi ustanovili skupno podjetje, za 50-odsto-tni delež pa bo PetroChina vplačal 5,43 milijarde dolarjev. To je največja kitajska naložba v kanadski energetski sektor. Dogovor, ki ga morata sicer odobriti še oba regulatorja (kitajski in kanadski), je sad več kot devetmesečnih pogovorov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil glavni izvršni direktor Encane Randy Eresman. Družbi se morata sicer še dogovoriti o podrobnostih pogodbe. »PetroChina pričakuje, da bo skupno podjetje tudi priložnost za vstop na pomembnejše trge v Severni Ameriki,« so v izjavi za javnost zapisali v kitajski družbi.
London • Največji svetovni proizvajalec alkoholnih pijač Diageo je v prvem polletju tekočega poslovnega leta ustvaril 1,2 milijarde britanskih funtov čistega dobička (1,4 milijarde evrov), kar je 17,5 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. Prodaja se je povečala predvsem v Aziji, Rusiji in na ostalih hitro rastočih trgih. Diageo, ki izdeluje pivo Guinness, likerje Baileys, viski Johnnie Walker ter vodko Smirnoff, je med lanskim julijem in decembrom ustvaril 5,3 milijarde funtov (6,2 milijarde evrov) prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. S tem je zaostal za napovedmi, kar je posledica slabe prodaje na evropskem trgu v začetku poslovnega leta. Količinsko se je prodaja v Severni Ameriki povečala za dva odstotka, v Evropi pa za prav toliko zmanjšala, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Na območju Azije in Pacifika se je prodaja povečala za osem odstotkov, na ostalih mednarodnih trgih pa za devet odstotkov.
Kairo • Iz protestov v slavja
Svet Mubarakov odstop označuje za zgodovinskega
Foto: allvoices.com
Po odstopu egiptovskega predsednika Hosnija Muba-raka se v svetu že odzivajo, da je bil petek za Egipt zgodovinski dan. Prihajajo tudi čestitke egiptovskemu ljudstvu za korak proti demokratizaciji družbe. Hkrati pa prihajajo tudi pozivi, da bodo morale biti spremembe v državi resnično demokratične.
Ameriški podpredsednik Joseph Biden je v prvem uradnem odzivu ZDA ocenil, da je današnji dan zgodovinski, pozval pa je še, da mora odstop Mubaraka voditi k demokraciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob 19.30 bo sicer izjavo ob odstopu Mubaraka podal tudi predsednik ZDA Ba-rack Obama.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da je bila Mu-barakova odločitev za odstop »zgodovinska«. »Priča smo bili zgodovinskemu trenutku spremembe,« je dejala novinarjem v Berlinu. Izrazila je pričakovanje, da bodo spremembe Egipčanom prinesle družbo »brez korupcije, cenzure, zapiranj in mučenj«. Prav tako Merklova pričakuje, da bodo spremembe nepovratne in dosežene na svobodnih volitvah ter v miru,
poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je pozval k »transparentni, miroljubni in urejeni tranziciji« oblasti po odstopu Mubaraka. »O obsegu in tempu tranzicije pa se mora odločiti egiptovsko ljudstvo,« je v New Yorku dodal Banov tiskovni predstavnik Martin Nesirky. Čestitke egiptovskemu ljudstvu ob odstopu Mubaraka je izrazila tudi Turčija. Zunanji minister Ahmet Davutoglu je izrazil upanje, da se bo zdaj v Egiptu vzpostavil nov sistem, ki bo po meri ljudi. Zadovoljstvo ob odhodu Mubaraka je izrazil tudi Iran, kjer so ocenili, da so Egipčani dosegli »veliko zmago«. »Zmaga volje velikega egiptovskega naroda nad upiranjem in vztrajanjem predstavnikov, ki so bili odvisni od svetovnih velesil, je zelo velika,« je ocenil govorec zunanjega ministrstva v Teheranu Ramin Mehmanparast. Izrazil je tudi upanje, da se bodo na ta način uresničile »zgodovinske zahteve Egipčanov«.
Razmeroma presenetljiv odziv na odstop Mubaraka pa je prišel iz Švice. Tamkajšnja vlada je namreč že odredila zamrznitev vsega premoženja, ki ga imajo v Švici Mubarak in člani njegove družine. (sta)
Milano • Razdor v italijanski vladi
Fini ustanavlja politično stranko
Politično gibanje Gianfran-ca Finija Prihodnost in svoboda (FLI), ki ga je Fini ustanovil ob lanskoletnem razkolu s premierom Silviom Berlusco-nijem, se bo prelevilo v politično stranko.
Fini je dan pred ustanovnim
Foto: acmos.net
kongresom stranke najavil projekt reform in gospodarske rasti za Italijo do leta 2020, ki bo ena glavnih tem na kongresu. Glavni poudarek Fini daje gospodarski rasti, prihodnosti mladih, institucionalnim reformam in zmanjševanju razlik med severom in jugom države.
Fini se je z Berlusconijem lani sprl zaradi številnih škandalov v katere so se zapletli člani vlade in stranke Ljudstvo svobode (PDL), ki je nastala z združitvijo Berlusconijeve stranke Naprej, Italija in Finije-vega Nacionalnega zavezništva. Fini se je med drugim postavil na stran tistih, ki so politike, proti katerim potekajo preiskave ali pa so obtoženi, pozvali k odstopu. Poleg tega je Fini Berlusconiju očital, da stranko vodi nedemokratično in da so stališča koalicije vse bolj stališča Severne lige.
Po večmesečnem odkritem besednem dvoboju je Berlusconi Finija julija lani izključil iz stranke in ga pozval, naj odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice. Fini je slednje zavrnil in se pridružil pozivom opozicijskih strank, naj odstopi premier, vlado pa so zapustili tudi štirje ministri, zvesti Fini-ju. Opozicija je skušala odstop premiera Berlusconija doseči tudi z glasovanjem o nezaupnici vladi v spodnjem domu parlamenta, ki pa ga je Berlusconi preživel s pičlimi tremi glasovi večine.
Finijev ugled je po razkolu z Berlusconijem sicer nekoliko očrnila afera s stanovanjem stranke v Monte Carlu. Stanovanje naj bi, kakor Finiju očitajo premierovi privrženci, po nenavadnih poteh preko off shore podjetja s karibskega otoka Sveta Lucija pristalo v lasti brata njegove partnerke Elisabette Tulliani. (sta)
Francija • Spor med sodstvom in Sarkozyjem
Sodniki
protestirajo
zaradi
predsednikovih očitkov
Francoski sodniki so se zbrali na protestnem shodu v mestu Nantes na zahodu države, ki predstavlja vrhunec več kot teden dni trajajočega spora med sodstvom in francoskim predsednikom Nico-lasom Sarkozyjem. Spor se je razplamtel, ko je predsednik krivdo za nedavni okrutni umor neke 18-letnice pripisal policiji in sodiščem.
V Nantes so z avtobusi, vlaki in avtomobili prispeli sodniki iz vse države, na protestni shod pa so prišli tudi odvetniki, zaporniški pazniki, socialni delavci in policisti. Na shodu, ki so ga sklicali sodniški sindikati, se je zbralo okoli 2000 ljudi, podobna zborovanja pa so potekala tudi v Parizu, Toulouseu,
Marseilleu in Bordeauxu. Kot je sporočil največji sodniški sindikat USM, je do srede 170 od skupno 195 sodišč protestno odpovedalo vse nenujne obravnave.
Sarkozyjeve izjave, ki so tako ujezile sodnike, so se nanašale na umor 18-letne natakarice La-etitie, katere izmaličeno truplo so našli minuli teden v vasi v bližini Nantesa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Glavni osumljenec za umor je 31-letni že obsojeni spolni prestopnik, ki ga po odhodu iz zapora niso vključili v program strokovnega svetovanja, kot so določali pogoji njegove izpustitve. Po Sarkozyjevem mnenju je bila ta napaka »prestopek«, ki bi ga bilo treba kaznovati.
Sodniki po drugi strani opozarjajo, da je do napake prišlo zaradi kroničnega pomanjkanja sodnikov in svetovalcev, ki opravljajo tovrstne svetovalne programe, namenjene nekdanjim zapornikom. Predsedniku poleg tega očitajo, da skuša primer izrabiti za pridobivanje točk pri volivcih. Sarkozyjeve besede sta obsodila tudi dva policijska sindikata.
Kot dodaja dpa, je francoski predsednik že tudi ob dveh krutih umorih v preteklosti sodnikom očital, da niso dovolj strogi do zločincev, ter je skušal doseči poostritev zakonov, ki se nanašajo na povratnike. (sta)
Praga • Kriza v češkem zdravstvu
Na pomoč vojaški zdravniki
Češki premier Petr Nečas namerava vpoklicati vojaške zdravnike za rešitev kriznih razmer v zdravstvu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kriza je nastopila, potem ko je okoli 3800 od 20.000 zdravnikov v čeških bolnišnicah napovedalo odpoved delovnega razmerja, s čimer želijo doseči zvišanje plač.
Zdravniki so odpoved delovnega razmerja napovedali konec lanskega leta, v veljavo pa naj bi stopila z marcem letos.
»Država bo odhod zdravnikov pričakala pripravljena,« je danes zatrdil Nečas. Kot je pojasnil, ima češka vojska precejšnje zdravstvene kapacitete, med drugim tri vojaške bolnišnice.
Spor med zdravniškim sindikatom in ministrom za zdravje Leosom Hegerjem je izbruhnil lani jeseni, ko so zdravniki zahtevali povišanje plač za do 12.000 kron oziroma približno 500 evrov. Zagrozili so, da bodo v nasprotnem primeru odšli na delo v države, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer imajo zdravniki mnogo višje plače kot na Češkem.
Povprečna plača zdravnikov v čeških bolnišnicah sicer znaša med 30.000 in 40.000 kron (med 1250 in 1650 evrov) mesečno, piše APA.
Minister pristaja na zvišanje plač zdravnikom, vendar manjše, kot ga zahteva sindikat, obenem pa želi hkrati zvišati tudi
plače medicinskih sester. Za sindikat pa je njegov predlog nesprejemljiv.
V zadevo se je vpletel tudi predsednik države Vaclav Klaus, ki je zdravstvenega ministra pozval, naj zdravnikom ne popušča več.
Iz bolnišnic pa opozarjajo, da bodo morali ob množičnem odhodu zdravnikov skrčiti programe in operacije, ki niso nujne, preložiti za več mesecev. Poleg tega napovedujejo, da bodo bolnike hitreje odpuščali iz bolnišnic v domačo nego. (sta)
Ptuj • Prišli po informacije o nadaljnjem izobraževanju
Mladi zadovoljni s predstavitvami
11. in 12. februarja so na slovenskih fakultetah in srednjih šolah znova potekali informativni dnevi, na katerih so se dijaki in učenci pozanimali o nadaljnjem izobraževalnem procesu. Svoje programe so tako predstavile tudi šole ptujskega šolskega centra in Gimnazije Ptuj. Z videnim so bili mladi večinoma zadovoljni, koristne informacije pa so dobili tudi nekateri starši.
Na Elektro in računalniški šoli so prikazali nekaj zanimivih izdelkov svojih dijakov.
Pa brez zamere
Imeti rad
Post-valentinovska
Slišali ali brali ste jo najbrž že kar nekajkrat, a vendar jo moram in hočem objaviti tudi sam ter tudi tukaj. Zakaj? Prvič, zato, ker je bil mednarodni dan zaljubljencev in ljubezni včeraj in ne danes; včeraj bi namreč ta poezija ne zvenela tako, kot bi morala in kot hoče - bila bi narobe razumljena. Če hočete - na prvi pogled bi sicer bila v kontekstu "praznika", a v bistvu bi bila napačno razumljena. Drugič torej, zato, ker sama pesem nima prav nobene zveze z valentinovim in raznimi Amor-ji ter puščicami. Minattijeva mojstrovina namreč ni pesem o ljubezni (pa četudi bi bila, ne bi zato bila nič bolj povezana z valentinovim,), ampak pesem o življenju in o človeku. In kot tako jo je tudi treba brati. Zato jo berite in preberite; vzemite si teh nekaj minut časa in bodite toliko prijazni do sebe. Kajti tudi sebe je (še najbolj) treba imeti rad.
Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
-	nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti -, nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen ker drevesa in trave vedo za samoto
-	kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo -, ker reka ve za žalost
-	če se le nagne nad svojo globino -, ker kamen pozna bolečino
-	koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -, nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo, molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje.
Gregor Alič
Na ptujski gimnaziji so informativne dneve začeli s predstavitvijo v amfiteatru šole, nato pa so obiskovalce popeljali še na ogled drugih prostorov. Po besedah Bra-nimirja Rokavca, pomočnika ravnateljice, so bodočim dijakom skušali predstaviti šolski program in predvsem posebnosti, ki jih ponujajo. »Gimnazijski programi so namreč večinoma po vsej Sloveniji enaki, gimnazije se pa razlikujejo po ponudbi; in to pestrost ponudbe na vseh nivojih smo želeli prikazati,« je pojasnil Rokavec in dodal, da so z izraženim interesom kar zadovoljni.
Lep sprejem so za bodoče srednješolce prav tako pripravili na vseh šolah Šolskega centra Ptuj, med drugim na strojni šoli. »Predstavili smo jim programe in poklice, za katere izobražujemo, nekatere projekte (med njimi tudi enega izmed najbolj odmevnih, Go-Car-Go) in ostale dejavnosti, ki jih izvajamo. Na kratko smo jih seznanili z rokovnikom za vpis, jih popeljali po učilnicah in šolskih delavnicah ter jim pokazali nov objekt, ki nastaja ob Centru,« je razložil Stanko Kostanjevec iz Strojne šole Ptuj.
Informativnim dnevom so posebno pozornost posvetili tudi na Višji strokovni šoli Ptuj na Vičavi, kjer izvajajo tri višješolske študijske programe: Ekonomist, Mehatroni-ka ter Upravljanje podeželja in krajine. »Bodočim študentom smo dali skupne napotke o tem, kako se vpisati, jim predstavili pogoje za vpis, šolo, življenje in način dela na njej ... Na kratko smo tudi razložili vse tri naše programe. Obiskalo nas je kar nekaj interesentov, veliko pa je takih, ki nas že poznajo, ker tukaj obiskujejo srednje šole in tako posebej ne hodijo,« je povedala Zdenka Selinšek, vodja programa Ekonomist
na Višji strokovni šoli Ptuj.
O vtisih iz obiskanih šol pa smo povprašali bodoče dijake, študente in tudi nekatere starše.
Nika Metličar, 15 let, OŠ
Hajdina: »Prišla sem pogledat na Gimnazijo Ptuj, saj me zanima vse o tej šoli. Izvedeli smo dosti informacij, recimo to, da se moraš tukaj veliko učiti in vložiti mnogo dela, če hočeš biti uspešen. V teh dneh bom mogoče obiskala še mariborsko škofijsko gimnazijo.«
Danja Kanlič, 14 let, OŠ Mladika: »Prišla sem se pozanimat o ptujski gimnaziji. Izvedela sem veliko stvari, ki jih prej še nisem vedela, in pridobila splošne podatke o tej šoli. Najpomembnejše informacije, ki sem jih želela dobiti, pa so: kdaj in kako se vpišemo, kako poteka šolsko delo, izmenjave z drugimi državami, predvsem me je namreč zanimal evropski oddelek. Najbrž ne bom šla več pogledat nobene druge šole, saj si že dolgo želim sem.«
Branka Kozenburger:
»Danes spremljam svojega sina, ki je odločen, da bo šel na ptujsko gimnazijo, zato si tudi ne bomo ogledali drugih šol. S slišanim in videnim sem zelo zadovoljna. Vidim, da je od takrat, ko je to šolo pred osmimi leti končala hči, pa do danes prišlo do velikih razlik v pozitivni smeri. Zelo mi je bila všeč tudi predstavitev šole in programa, pa tudi sin je vse skupaj pohvalil. Prikazali so vse: celotni potek izobraževanja, projekte in programe, v katere se vključujejo, kaj počenjajo . Otroci so dobili neko celovito sliko o tem, kaj lahko pričakujejo od te šole, na kateri lahko po mojem mnenju doživijo ogromno. Opažam tudi, da so dijaki Gimnazije Ptuj zelo uspešni na fakultetah in kasneje v življenju.«
Davor Fleten, 14 let, OŠ Destrnik-Trnovska vas: »Danes sem prišel sem, ker me zanima strojna šola - to je tudi edina, ki si jo nameravam ogledati. Pomembno mi je bilo, da izvem, kakšno delo opravljata avtokarose-
rist in avtoserviser. S pridobljenimi informacijami sem zadovoljen.«
Sašo Munda, 15 let, OŠ Velika Nedelja: »Prišel sem po informacije na strojno šolo, da vidim, kakšno bo moje nadaljnje šolanje. Mislim, da ne bom šel pogledat nobene druge šole, s tukajšnjo predstavijo sem zadovoljen - super so jo pripravili. Najbolj me je zanimalo, kako dolgo trajajo posamezni programi, kako se vpišem ...«
Grega Gailhofer, 14 let, OŠ Mladika: »Ogledujem si elektro in računalniško šolo, ker me zanimajo poklici v tej smeri. S predstavitvijo sem zadovoljen, verjetno ne bom šel več na nobeno drugo šolo.«
Aleš Hercog, 15 let, OŠ Lenart: »Zanimiva mi je Ele-ktro in računalniška šola, ki so nam jo predstavili skupaj s poklici, za katere izobražujejo. Najbolj me je zanimal sam način pouka. To je tudi edina šola, ki si jo bom v času informativnih dni ogledal.«
Nataša Hercog: »Danes
sem tukaj s sinom, ki ga zanima Elektro in računalniška šola. Predstavitev se mi je zdela v redu, dobili smo kar nekaj informacij. Videli smo predvsem način dela v šoli in spoznali, da ne gre samo za guljenje knjig, ampak je velik poudarek na praktičnem usposabljanju. Najbolje me je zanimal program.«
Petra Šterbal, 20 let, Biotehniška šola Ptuj:
»Danes se tukaj zanimam za program Upravljanje podeželja in krajine. Izvedela sem, da je veliko novih modulov, da obstajajo možnosti njihovega izbiranja . S pred-
stavitvijo sem zadovoljna, najbolj so me zanimali trajanje študija, način vpisa in praksa. To je edina šola, ki si jo bom ogledala.«
Uroš Plojer, 19 let, Strojna šola Ptuj: »Zanima me program Upravljanje podeželja in krajine, saj imamo doma manjšo kmetijo. Predstavitev me je navdušila, razveselili in presenetili so me različni moduli . Najbolj me je zanimalo področje konjereje pri tem študiju. V teh dneh najbrž ne bom šel več na nobeno drugo šolo.«
Polona Ambrožič
Foto: PA
Od leve: Nika Metličar, Danja Kanlič, Branka Kozenburger, Davor Fleten, Sašo Munda, Grega Gailhofer, Aleš Hercog, Nataša Hercog, Petra Šterbal in Uroš Plojer
Ptuj • Z občnega zbora KD MoPZ JezeroBiri
Novo povabilo pevcem in pevkam
V Domu krajanov Budina-Brstje je 30. januarja potekal drugi občni zbor KD Moški pevski zbor JezeroBiri, na katerem so pregledali delo v lanskem letu, vključno s poročili predsednika KD Franca Kuharja, blagajničarke Dragice Maksimovič in nadzornega odbora, ki ga je podal Viktor Prelog. Občnega zbora se je udeležilo 90 odstotkov evindentiranih članov.
Predsednik Franc Kuhar je povedal, da je imel zbor v letu 2010 petnajst nastopov, na katerih jim je prisluhnilo okrog 2700 poslušalcev. Med drugim so izvedli letni koncert, se udeležili revije pevskih zborov Pokrajinske zveze Društev upokojencev Spodnjega Podravja in sodelovali na prireditvi Dvorec Ristovec in naš kraj skozi čas. Od lani so njihovi člani tudi ljubiteljski fotografi z območja ČS Jezero, organizirani kot sekcija. Na letnem koncertu, ki je bil 13. junija lani, so pevci prvič nastopili na praktikablih, ki so jih sami izdelali, takrat so se s svojimi fotografijami predstavili tudi člani sekcije fotografov. Delo društva v letu 2010 je bilo zelo uspešno, veliko zaslug za to ima zborovodja, ki ni samo zborovodja, ampak veliko več, deluje in pomaga na vseh področjih društvenega življenja.
Zborovodja KD MoPZ JezeroBiri Ladislav Pulko je na občnem zboru izrazil veliko zaskrbljenost nad usodo zbora, saj med občnima zboroma niso uspeli pridobiti niti enega novega člana. Več kot polovica članov zbora je stara čez 70 let, zato je nujno, da se njegove vrste pomladijo. V tem trenutku bi zlasti potrebovali dva prva tenorja. Ker se povabilu niso odzvali moški, k sodelovanju sedaj vabijo žene in dekleta z nizkimi pevskimi glasovi, ki bi
lahko pomagale visokim moškim pevskim glasovom. Veseli bi bili, če bi se vabilu odzvale vsaj dve, tri ali celo štiri pevke, pevski zbor bi se lahko razširil na 16 do 17 članov, za kaj več pa v tem trenutku nimajo možnosti, saj delujejo v utesnjenih prostorih. Vaje potekajo v sejni sobi Doma krajanov.
Že na prvem občnem zboru je zborovodja izpostavil potrebo po novih prostorih, ki bi jih pridobili z izgradnjo prizidka k Domu krajanov Budina-Brstje. Ptujski župan Štefan Čelan, ki se je prvega občnega zbora udeležil, jim je pri tem obljubil vso podporo. Že ob koncu leta 2010, torej nekaj mesecev po prvem občnem zboru, pa so se morali sprijazniti z dej-
stvom, da v letu 2011 investicijskega denarja za prostorsko rešitev njihovega problema ne bo, razen za nujna dela in popravila Doma krajanov.
Zborovodja Ladislav Pulko je udeležence občnega zbora seznanil tudi z ignoranco odgovornih pri projektu EPK v zvezi s predlogi zbora, s katero so se najprej soočili na Zvezi kulturnih društev občine Ptuj, zatem pa pri samem koordinatorju projekta. Zato bodo v društvu EPK obeležili po svoje: pripravili bodo Večer humorja, satire in parodije v povezavi s petjem, branjem in recitiranjem. K sodelovanju vabijo vse krajane, da sodelujejo s prispevki, ki jih bodo zbirali do 15. septembra, da
jih bodo imeli čas obdelati in pripraviti za izvedbo. Zavzemajo pa se tudi za poglobljeno sodelovanje z osnovno šolo. V razmislek pa je Ladislav Pulko dal tudi predlog o lastni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Za uspešno delo se je MoPZ JezeroBiri v lanskem letu v imenu sveta ČS Jezero zahvalil predsednik Črtomir Rosic. Uspešno delo jim je zaželel tudi v prihodnje, prav tako pa tudi uresničitev želje po novih glasovih. Lahko pa, da se jim bodo pridružile tudi njihove žene. S podobnimi mislimi in željami se je oglasila tudi predsednica ZKD občine Ptuj Nataša Petrovič.
MG
Voličina • Ob kulturnem prazniku
Lenarški kulturni »poljub«
»Kateri narod ima lepšo himno od slovenske, ki opeva lepoto naše dežele, njenih deklet in fantov ter vabi na kozarček rujnega?« je proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je 4. februarja pripravila Občina Lenart v Kulturnem domu Voličina, začela voditeljica Darinka Čobec. Rdeča nit programa je bila predstava poezije in glasbe Obleci me v poljub, v kateri je nastopila znana igralka ter avtorica dramskih in drugih besedil Saša Pavček, ki je bila tudi slavnostna govornica prireditve.
Pavčkovo so spremljali glasbeniki Aljoša Rijavec, Šemsu-din Dino Džopa in Jan Oršič, prav tako pa so dogodek popestrili mladi glasbeniki in pevci iz lokalnega okolja: Anja Kožuh, Žan Trobas, Jerneja Breznik in Ingrid Müller.
»V naši občini pripravimo vsako leto ob kulturnem prazniku proslavo, s katero želimo počastiti ta dan. Nanjo povabimo predvsem vse pred-
stavnike kulturnih društev, ki se jim želimo na tak način tudi zahvaliti za njihovo delo. Tradicionalno pa ob tej priložnosti prav tako povabimo profesionalnega kulturnega ustvarjalca, da spregovori navzočim. Ti gostje so vedno zanimivi, tokrat je bila med nami Saša Pavček,« je pojasnil lenar-ški župan Janez Kramberger.
Igralka je v svojem govoru povedala, da Prešernove pe-
smi v veliki meri pripovedujejo o človeški duši in njenih vrlinah, da je pesnik znal ceniti slovenstvo in da je obvladal naš jezik. Hkrati je dodala, da so nam lahko njegove stvaritve v današnjem času v velik izziv, poudarila, da naj ne zapravimo
svoje kulturne dediščine in zbranim zaželela čim več radosti in medsebojnega darovanja v kulturi. Nato je sledila njena predstava Obleci me v poljub, ki je premiero doživela 13. januarja v Gledališču Koper.
»Že več kot trideset let sem igralka in oder, ki mi ga pomagajo polniti glasbeniki, mi je posebej drag. Z improviziranjem ob pesmih je nastala glasba, ki ima prvine muzikala ter filmske glasbe in je doprinesla, da lahko izvajam svoje pesmi v obliki gledališke predstave, kjer se čas za eno uro ustavi in gledalca prestavi v prostor čutnosti in emotiv-nosti,« je o tem svojem umetniškem izdelku zapisala igralka.
Polona Ambrožič
Slovesnosti in priznanja v Benediktu
Poleg Lenarta so kulturne proslave imele tudi druge občine v tej upravni enoti. 4. februarja so se tako s slovesnostjo temu prazniku poklonili v občini Sveta Ana, dva dni kasneje v Jurovskem Dolu, 7. februarja pri Sveti Trojici in 9. v Cerkvenjaku. V Benediktu, kjer so imeli kulturni dogodek 5. februarja, so bili edini, ki so ob tej priložnosti podelili priznanje. Za petletno uspešno delovanje ga je prejela Roč-nodelska skupina, ki deluje v okviru Kulturnega društva Benedikt.
Saša Pavček je spregovorila o pomenu kulturnega praznika.
Na knjižni polici
Paulo Coelho
Valkire
Ljubljana. V. B. Z., 2010
Paulo Coelho, brazilski pisatelj, je že kot najstnik želel postati pisatelj. Pred dvajsetim letom je trikrat pobegnil iz psihiatrične ustanove. Njegovo mladost je zaznamovala vera. Obiskoval je jezuitsko šolo, kasneje opustil študij prava in odšel na potovanja. Kot hipi je potoval po Južni Ameriki, Severni Afriki, Mehiki in Evropi. Po vrnitvi v Brazilijo je pisal besedila za popularno glasbo. Nanj so vplivala dela spornega angleškega mistika Aleisterja Crowleyja, ideologija Hare Krišne in odmaknjenost v enem starih španskih katoliških redov (verjetno Regnus Agnus Mundi), kjer je študiral simbolni krščanski jezik. Piše v portugalščini in je eden najbolje prodajanih svetovnih pisateljev. Njegova literarna dela vsebujejo poleg avtobiografskih elementov številne verske, metafizične, spiritualistične in simbolne elemente. Jezik je preprost, opisi pokrajine okrnjeni, metaforika skrajno racionalizirana. Svetovni sloves je doživel zlasti z romanom Alkimist, ki ga je prodal v 65 milijonih izvodov in se s tem zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov. V slovenščino imamo prevedene: Ob reki Piedri sem sedela in jokala (1996), Peta gora (1998), Veronika se odloči umreti (1996), zbirko kratke proze Priročnik bojevnika luči (1998), Demon in gospodična Prym (2003), Enajst minut (2003), zbirko kratke proze Sanje treh libanonskih ceder (2004), Zahir (2005), Čarovnica iz Portobella (2007), Brida (2008), Ljubezen: izbrani citati (2010). Coelho živi s svojo drugo ženo deloma v Rio de Janieru in deloma v Tarbesu v Franciji.
Valkire so rezultat puščavskega izkustva med 5. septembrom in 17. oktobrom 1988, navaja avtor v uvodu. Nameni se v puščavo, da bi govoril s svojim angelom varuhom. Prvo leto skupnega življenja z ženo Chris ni spregovoril o magiji. Najprej je delal v snemalni hiši, nato je začel pisati scenarije. Njej se je zdelo čudno vsakoletno menjavanje služb. V taborišču Dachau je imel vizijo. Z ženo sta prihranila nekaj denarja in odšla po svetu. Prispela sta na cilj v puščavo Mojave. Od tu naprej sledimo okvirni zgodbi v iskanju osebnega angela, ki je podana v modrostnih izrekih, pisec lahkotno baranta s pomeni besed, izpeljuje namišljene in poenostavljene zaključke, žonglira z močnimi besedami, ki osmišljajo življenje. Delo je nekje med romanom za lahko noč in gnostičnim filozofskim traktatom.
Vesolje je posejano z angeli in obstajajo trenutki, ko začutimo prisotnost angelov, ki so glasniki življenja, smrti, pekla in raja. Valkire so ljubosumne in trde. V puščavo ju vodi dvajsetletni fant Took, da bi vpeljal Chris v svet magije. Tookov oče je mogočen čarovnik, ki želi, da bi sin nadaljeval njegovo pot. Druga zavest deluje neodvisno od naše volje. Da lahko prestopiš meje nevidnega sveta, moraš živeti v sedanjosti. Chris se je zdelo, da je njena duša zrasla, vedno bolj je bila sproščena in svobodna. Velika večina ljudi, ki umrejo v puščavi, ima pri sebi čutarico vode. Četrti dan komuniciranja z nevidnim svetom je bilo kanaliziranje. Planet je rezerviral nekatere predele zase in tam je Zemlja sama, ker potrebuje samoto, da bi razumela sebe. Valkire so prijezdile na konjih, nosile so oblačila iz kože. Paulo je Vahalli, prvi izmed valkir, izdal svoje skrivno ime. Imel je prstan tradicije Lune, čarodej, ki je poznal skrivne misterije. Ženske vedno čutijo stvari, ki jih moški sploh ne opazijo. Valkire so glasnice bogov, vzpodbujajo bojevnike zaradi ljubezni, jezdijo hitre konje in so hrupne kot nevihta. Chris je prestajala preizkus poguma. Angele lahko vidi tisti, ki sprejme svetlobo. Vahalla jih je odpeljala v zapuščen rudnik zlata. Na vratih raja stoji angel z mečem, da bi dovolil vstop tistim, ki so pogodbo prekinili. Ljudje uničujejo tisto, kar ljubijo, in ni večjega zločina kot pomanjkanje ljubezni. Vsi smo prišli iz raja, se razpršili po vsem svetu in sedaj se vračamo v raj. Kadar so se Valkire nastanile blizu mesta, sta spala v hotelu, kadar so postale v puščavi, sta spala v avtu. Nadangel Mihael je naročil valkiram, da morajo enajstkrat obkrožiti puščavo, enajstkrat obiskati ista mesta in enajstkrat ponoviti enake stvari. Valkire so se ljubile z moškimi, ki so jih srečale na poti. Izbirale so one, pile so pivo in govorile o bogu. Svet potrebuje ljudi, ki so se zmožni boriti za svoje ideje in živeti svoje sanje. Večina starih ljudi se ozira samo še v preteklost, kajti umrejo lahko že jutri. Videti angela je še enostavneje, kot z njim govoriti. Imajo angeli krila?
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Poleg Gorišnice v končnico tudi Drava Stran 12
Rokomet
Konec sanj Ormožanov o Ligi za prvaka
Strani 12
Nogomet
Drava ugnala Kovinar, Aluminij remiziral z Muro Strani 13 Namizni tenis
Ognjeni krst Katje Krajnc
Stran 13
Tomislav Džankic
S trdim delom se da marsikaj doseči
Stran 15
BD Ranca
Vidovič s pomočjo DEM na Portugalsko
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Zavec - Delgado
Dejan si zasluzi brezpogojno podporo!
Za Dejanom Zavcem je naporni zadnji mesec priprav, ki so jih sestavljali predvsem spa-ringi. Le-ti so velikokrat težji od samega dvoboja, saj se sparing partnerji v ringu izmenjujejo in tako je tekmec vedno svež, precej manj utrujen od tistega, ki vedno ostaja v ringu (v tem primeru Dejan). »To je popolnoma točna ugotovitev, a tudi to je treba zdržati za vrhunsko pripravljenost,« je povedal Dejan, ki je na Ptuj pripotoval v petek zjutraj. »V četrtek sem v Magdeburgu opravil še oba treninga, po popoldanskem pa smo se odpravili na pot. V Slovenijo smo prišli v jutranjih urah, a sem bil že dopoldan na treningu, tekel sem okoli ptujskega jezera, nato pa naredil še vse določene vaje. Sledil je počitek, popoldan pa spet od začetka - trening v Campusu.« Tam smo Dejana srečali še ob 19. uri zvečer, ko se je oblečen v majice, trenirko in povrh še anorak potil v dvorani. »Po treningih v fitnesu sem začel končne priprave s približno 77 kilogrami, večinoma mišične mase. Pri sparingih ne morem bistveno shujšati, tako da sem dober teden pred dvobojem le malo pod 72 kilogrami (dovo-
ljena teža v velterski kategoriji je 66,6 kg, op. a.). Spet bo šlo na tesno s težo, a imam s tem že toliko izkušenj, da bo na koncu vse v mejah dovoljenega,« se ob tem nasmehne Dejan, pot pa mu lije s čela.
Si imel tokrat več sreče z zdravjem kot pred zadnjim dvobojem s Poljakom Jacki-ewiczem? »Na srečo sem jo tokrat odnesel brez večjih pretresov. Na začetku so se sicer pojavljale manjše težave z ramo, a smo z ustrezno terapijo te težave odpravili. Pripravljenost je na najvišjem možnem nivoju, tako da se že veselim petkovega dvoboja, kjer želim prikazati vse, kar smo pripravili,« je s tem delom zadovoljen naš superšampion, ki so ga nekoliko zmotile govorice, da tokratni tekmec ni na vrhunskem nivoju: »Sam s tem nimam nobenih težav; v boksu je pač tako, da ni vse odvisno od želja samega boksarja, ampak na odločitev o dvoboju vpliva več dejavnikov. Pripravljen sem storiti tudi kakšen korak nazaj, če se bo izkazalo, da lahko potem skočim dva naprej. Vsekakor pa sem vesel, da je tekmec Američan, saj si lahko preko njega odprem marsi-
katera vrata v ZDA. Kontakti in namigi obstajajo, a moram ta teden ostati popolnoma skon-centriran in osredotočen na petkov dvoboj v Stožicah. Paul Delgado bo zagotovo poskušal vse, da ta dvoboj dobi, sam pa se zavedam svoje kvalitete, ki jo bom v ringu tudi pokazal,« je odločen Zavec, ki je lani v živo okusil vzdušje na boksarskem spektaklu leta Pacquiao - Margarito v Teksasu.
Paul Delgado sicer ne spada v vrh ameriškega boksa v velterski kategoriji, a je kljub temu spoštovanja vreden tekmec, predvsem zaradi izkušenj, ki si jih je nabiral v dvobojih s prekaljenimi boksarskimi mački, kot so Ukrajinec Vitaly Demyanenko (19 zmag, brez poraza), Maročan Said Ouali (31 dvobojev, 27 zmag) ter Američana Demetrius Hopkins (32 dvobojev, 30 zmag) in Paul Malignaggi (32 dvobojev, 28 zmag). Na Zele-nortskih otokih rojeni boksar, ki je le dva meseca mlajši od Dejana, je že v Sloveniji in se je na včerajšnji tiskovni konferenci prvič srečal z našim svetovnim prvakom velterske kategorije po verziji IBF. Na previdnost nakazuje tudi za-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in Paul Delgado sta se prvič srečala na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ljubljani.
dnjih pet zmag, ki jih je Delgado zabeležil v lanskem letu. Zadnja sega v december, ko je v dvoboju za prvaka Amerike - južna regija (Delgado prihaja iz Atlante) v desetih rundah po točkah premagal Chrisa Graya.
Med najbolj zvestimi Dejano-vimi navijači že tečejo priprave na odhod v Stožice, v katerih si organizatorji (in seveda Dejan sam) želijo podobno vzdušje, kot je bilo lani septembra na
dvoboju Zavec - Jackiewicz. Dejan se je vmes okitil z vsemi mogočimi naslovi: postal je športnik leta Slovenije po izboru športnih novinarjev, Slovenec leta po izboru Nedeljskega dnevnika, osebnost leta po izboru Radia Ptuj, za konec je prejel še Bloudkovo nagrado za izjemne dosežke v športu - vsepovsod je bilo posebej poudarjeno, da je Dejan pravi ambasador športa in še posebej boksa. Tisti, ki Dejana spre-
mljamo že dalj časa, pa vemo tudi to, da Dejan nikoli ne razočara svojih navijačev! Tako je bilo pri vseh dosedanjih zmagah, pa tudi ob edinem dosedanjem porazu na Poljskem proti Jackiewiczu je ostal pokončen športnik in predvsem Človek. Prav zaradi tega si tudi tokrat zasluži našo brezpogojno podporo, ki jo bo - v to smo lahko povsem prepričani - tudi tokrat upravičil.
Jože Mohorič
Bloudkova priznanja za leto 2010
Med nagrajenci Milan Kneževič in Dejan Zavec
Grand hotel Union Ljubljana je bil pretekli konec tedna prizorišče svečane, 46. podelitve Bloudkovih priznanj za leto 2010, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Po slavnostnem govoru predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja je predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslav Cerar podal poročilo o delu odbora. Izpostavil je predvsem veliko število predlogov, saj je kar 72 posameznikov in posameznic ter ekip kandidiralo za tri Blo-udkove nagrade in deset Blo-udkovih plaket, kot to opredeljuje Zakon. Vrhunski športni dosežki, za katerimi stoji izredno število športnih delavcev in strokovnjakov, so bili razlog, da je odbor število nagrad povečal na pet, medtem ko je pri plaketah ostal pri osnovnem številu. Med petimi prejemniki nagrad sta bila tokrat kar dva člana ptujskih športnih kolektivov, Milan Kneževič in Dejan Zavec.
Ndaljevanje na 12. strani
Foto: Andreja razlag
Milan Kneževič je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo.
Rokomet • 1. A SRL (m)
1. A SRL (m)
Konec sanj o Ligi za prvaka
Šmartno - Jeruzalem 30:29 (18:16)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič (16 obramb - 1 x 7m), Belec, S. Žu-ran; Krabonja, Šišmanovič, Korpar 2, Kljajic, Bogadi, Gorenšek 3, Radujko-vic 4, B. Čudič 4 (2), Ivanuša, Hebar, R. Žuran 7 (2), Sok 6, Rajšp. Trener: Aleš Filipčič
Ormoška barka je nasedla na gostovanju v Šmartnem, kar kljub vsemu spada med večja presenečenja 19. kroga 1. SRL. Gostitelji so do dvoboja z Or-možani ugnali le Krko, in to v 2. krogu, lani septembra, z izidom 32:29.
V 1. polčasu je bila obramba Jeruzalema slaba in je prejela kar 18 zadetkov, kar je preveč za morebitno zmago na gostovanju. V drugem delu so gledalci v Pungrtu videli le boljši obraz gostov, ki so po zaslugi obramb vratarja Gregorja Ču-diča 10 minut pred koncem tekme povedli s 27:24. Sledilo je nekaj spornih sodniških odločitev para Brecelj - Deržek, kar je vneslo precejšnjo ner-vozo med varovance trenerja Aleša Filipčiča. Sodnika sta ormoške rokometaše mirno pošiljala na klop za kaznovane, ob tem pa je v golu Šmartnega
zablestel Cenkar in domačinom je uspela serija 5:1, 29:28. Tadej Sok je v končnici izid poravnal na 29:29, Šmartnemu pa je drugo prvenstveno zmago 4 sekunde pred koncem prinesel Simončič po golu iz t. i. cepelina.
Poraz je ekipo Jeruzalema dokončno oddaljil od sanj o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Po koncu tekme se je od dresa Or-možanov dokončno poslovil Miha Gorenšek, ki je že v nedeljo zvečer odpotoval na Švedsko, kjer bo po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu oblekel dres Halmstad Drotta.
REZULTATI 19. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož 30:29 (18:16), Cimos Koper - Gorenje 28:25 (14:11), Celje Pivovarna Laško -Loka 29:28 (14:14), Trimo Trebnje -Slovan 35:24 (19:12), Ribnica Riko hiše - Slovenj Gradec 33:24 (14:10), Maribor - Krka 29:25 (15:9).
1. GORENJE 19	18	0	1	36
2. CIMOS KOPER 19	15	1	3	31
3. CELJE PIVO. LAŠKO 19	14	0	5	28
4. TRIMO TREBNJE 19	11	1	7	23
5. LOKA 19	9	4	6	22
6. MARIBOR BRANIK 19	8	4	7	20
7. RIBNICA RIKO HIŠE 19	8	1	10	17
8. KRKA 19	7	2	10	16
9. JERUZALEM ORMOŽ19	7	0	12	14
10.SLOVAN 19	5	0	14	10
11. SLOVENJ GRADEC 19	3	0	16	6
12. ŠMARTNO 19	2	1	16	5
V torek ob 19 30 na Hardeku pri Jeruzalemu v tekmi 20. kroga 1. SRL gostuje Maribor.
UK
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - vzhod (m)
Poleg Gorišnice v končnico tudi Drava
1. B SRL: Krško - Velika Nedelja Carrera Optyl 45:29 (23:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Majcen 4, Kaučič 1, Horvat 3, Bezjak, Veselko 7, Kne-ževič 2, Preac, Kovačič 1, Tušak, Kumer 2, Zemljič, Špindler 9, Zorec. Trener: Davorin Kovačec
Gostovanje v Krškem je za igralce Velike Nedelje prišlo ob najbolj nepravem času. Domači rokometaši, sicer vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici, so namreč v prejšnjem krogu nepričakovano izgubili točko na gostovanju pri Mo-kercu. To je bilo za vodstvo in njihove rokometaše velik udarec, zato so v tekmi proti razredčeni ekipi iz Velike Nedelje (manjkali so Ivančič, Hanželič, Škripec in Kvar) videli priložnost za povrnitev samozaupa-nja. Da pa je bila smola gostov popolna, je za nameček zbolel še trener Samo Trofenik, tako da ga je na tekmi zamenjal Davorin Kovačec.
Kljub vsem tegobam so gostje odlično začeli tekmo ter bili do 20. minute popolnoma enakopravni domačinom. Ko so napravili nekaj tehničnih napak, so domači to darilo sprejeli z odprtimi rokami in iz hitrih protinapadov počasi ustvarjali vodstvo, ki je ob polčasu znašalo 23:15. Tudi v drugem polčasu je bila slika na igrišču podobna prvemu delu. Domačini so sicer večji del tekme odigrali v udarni zasedbi, ko pa so priložnost dobili tudi igralci s klopi, gostje temu tempu niso bili sposobni slediti. Zaradi kratke klopi' je kar
1. B SRL
REZULTATI 13. KROGA: Krško -Velika Nedelja Carrera Optyl 45:29, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B 23:22, Grosuplje - Ajdovščina 21:22, Škofljica - Sevnica 26:37, Sviš Pekarne Grosuplje -Mokerc Ig 31:28, Alples Železniki -Grča Kočevje 30:27.
1. KRŠKO 13	11	1	1	23
2. ISTRABENZ IZOLA 13	9	2	2	20
3. SVIŠ P. GROSUPLJE 13	8	3	2	19
4. SEVNICA 13	8	1	4	17
5. AJDOVŠČINA 13	6	2	5	14
6. GRČA KOČEVJE 13	6	1	6	13
7. ŠKOFLJICA 13	5	1	7	11
8. CELJE P. LAŠKO B 13	5	0	8	10
9. GROSUPLJE 13	4	1	8	9
10. ALPLES ŽELEZNIKI13	4	0	9	8
11. MOKERC IG 13	3	1	9	7
12. VELIKA NEDELJA 13	2	1	10	5
Foto: Črtomir Goznik
Leon Požar, rokometaš Drave: »Samo srečanje je bilo zelo živahno in tudi borbeno, vsaj kar se nas tiče. Naša velika želja je bila, da bi zaigrali v končnici, kar nam je tudi uspelo. Srečanje proti Radečam smo po mojem mnenju dobili zaradi dobre igre v obrambi, v napadu pa nam tako ali tako gre skoraj vedno dobro. Posebej bi pohvalil občinstvo in korante iz Lancove vasi. Tudi v končnici upamo na dobre igre in seveda bomo tudi tam vedno igrali na zmago.«
Ladislav Sabo, trener rokometašev Drave: »Najprej bi se zahvalil publiki za lepo vzdušje, nato pa fantom, saj so odigrali tako, kot smo se dogovorili pred tekmo. Pritisk je bil velik, toda fantje so ga zdržali, za kar jim res čestitam. Igrali smo borbeno in kolektivno, kar se nam je na koncu obrestovalo. V nadaljevanju se bomo pomerili z zelo močnimi tekmeci, žal pa imamo v zadnjem času nekaj težav s poškodbami. Kljub temu se bomo poskušali predstaviti v najboljši možni luči.«
Rokometaši Drave so si priborili nastopanje v končnici za prvaka 2. SRL.
nekaj igralcev Velike Nedelje Carrere Optyl moralo odigrati vseh 60 minut, kar je bila voda na mlin svežim domačim menjavam.
Kljub visokemu porazu so tisti fantje, ki so stopili na igrišče, pokazali veliko željo in prepričani smo, da bodo tekme, ki jih bodo odigrali v popolni zasedbi, imele veliko srečnejše zaključke. Zaradi zasedenosti športne dvorane je naslednja domača tekma proti Svišu prestavljena na 12. 3., čez 14 dni pa sledi gostovanje Velike Nedelje Carrera Optyl pri Škofljici.
Danilo Klajnšek
2. SRL - vzhod: Drava Ptuj - Radeče Mik Celje 32:25 (15:11)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Ferk, Janžekovič, Bračič 7, Bezjak 9, Požar 4, Fridrih 6, Sabo 3, Pukšič, Šam-perl, Dogša, Zolar, Bedrač 3, Benčič, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo
Odlično vzdušje na tribunah dvorane Ljudski vrt na Ptuju, ki so ga na začetku srečanja še dodatno začinili koranti iz Lancove vasi, je napovedovalo kvalitetno srečanje in zmago domačinov, kar so slednji tudi upravičili na parketu. Kakšnih 300 gledalcev je videlo odlično igro mladih dravašev ki so prevladovali čez celotno srečanje in gostom iz Radeč praktično niso dopustili niti trohice možnosti za uspeh. Čeprav so nastopili oslabljeni, brez Ver-
denika, Toša in Horvata, so rokometaši Drave še enkrat več dokazali, da se v njih, kljub mladosti skriva velik talent in da je pred njimi ob trdem in garaškem delu še lepa rokometna prihodnost.
Že sam začetek srečanja je dajal slutiti, da bo petkov večer pripadel Dravi, saj so hitro po-vedli. Že v 11. minuti je trener Radeč Zvone Ivanšek pri izidu 7:3 zahteval minuto odmora. Toda tudi to ni ustavilo doma-
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 14. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Brežice 31:18,Drava Ptuj - Radeče MIK Celje 32:25, Dobova - Arcont Radgona 40:34, Pomurje - Dol TKI Hrastnik 21:32.
1.	DOL TKI HRASTNIK 14
2.	DOBOVA	14
3.	MOŠKANJCI-GOR. 14
4.	DRAVA PTUJ 14
5.	ARCONT RADGONA 14
6.	RADEČE MIK CELJE 14
7.	BREŽICE	14
8.	POMURJE 14
25 25 18 13 12 12 4 3
činov, ki so se zavedali dejstva, da jih le zmaga ob kančku sreče pelje v končnico. Še naprej so nadaljevali odlično predstavo predvsem v obrambi, posledica tega pa je bilo tudi nekaj lahkih zadetkov v napadu. Za-savci so v končnici prvega dela poskusili tudi s tesnim pokrivanjem najnevarnejših Ptujča-nov Bezjaka in Bračiča in ob polčasu le nekoliko znižali izid.
Začetek drugega dela igre je minil v izenačeni igri, v 36. minuti so se Radečani približali na le tri zadetke zaostanka. To pa je bilo tudi vse, kar so v petek zvečer zmogli. Kmalu zatem so namreč domačini 'pohodili plin' do konca in zmagovalec je bil hitro odločen. V 47. minuti je namreč na semaforju pisalo 25:17 za Dravo, pri kateri velja še posebej pohvaliti igro v obrambi, kjer je v dosedanjem delu prvenstva najbolj šepalo. V zadnjih obračunih je bil tudi v tej prvini igre storjen ogromen korak naprej. Konec
Bloudkova priznanja 2010
Med nagrajenci Milan Kneževič in Dejan Zavec
Nadaljevanje s strani 11 Prvo in edino Bloudkovo nagrado (veliko jih je sicer prejelo Bloudkove značke) je davnega leta 1975 na ptujskem področju prejel danes žal že pokojni Jože Štrafela. 35 let je bilo potrebnih, da se je seznam prejemnikov Bloudkovih priznanj na ptujskem povečal, in to kar za dve nagradi. To je gotovo zgodovinski trenutek za ptujski šport, ki
ga bo težko ponoviti.
Plakete sta podelila predsednik odbora Miroslav Cerar in minister za šolstvo in šport RS dr. Igor Lukšič, nagrade pa prav tako predsednik odbora ter predsednik vlade RS Borut Pahor. V imenu prejemnikov Bloudkovih priznanj se je zahvalil Ptujčan Milan Kneževič.
Silva Razlag
Milan Kneževič je Bloudkovo nagrado prejel za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji, predlog pa je posredovala Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj.
»Ime Milan Kneževič je že več kot 50 let stalnica v slovenskem športnem prostoru. Njegovo delovanje je v največji meri povezano s šahom, na čelu Šahovske zveze Slovenije je že tri desetletja. V letih 1970 do 1993 je bil predsednik Šahovskega društva Ptuj, enega najboljših slovenskih šahovskih društev, od leta 2005 je njegov častni predsednik. Kot predsednik ŠZ Jugoslavije je vodil organizacijski odbor šahovske olimpijade leta 1990 v Novem Sadu, kot predsednik ŠZ Slovenije pa organizacijski odbor olimpijade na Bledu leta 2002. Po njegovi zaslugi se Slovenija ponaša z najlepšim šahovskim domom v Evropi. V času njegovega p redsed ni kovanja je slovenski šah dosegel največje mednarodne uspehe, zaslužen je tudi za razvoj množičnosti v sodelovanju s sistemom izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah.
Njegova prizadevanja segajo tudi izven črno-belih polj v slovenskem športnem prostoru. Veliko svojega znanja in sposobnosti je vložil v zagotavljanje ustrezne športne infrastrukture. Kot predsednik Telesno-kulturne skupnosti Ptuj je imel največ zaslug pri izgraditvi prve športne dvorane Mladika na Ptuju leta 1975, ki je omogočila in še omogoča vadbo športnikom iz različnih športnih panog.
Za vse opravljeno je Milan Kneževič prejel številna priznanja, med njimi leta 1999 priznanje z vpisom v zlato knjigo FIDE, leta 2001 diplomo predsednika MOK-a Samarancha za poseben prispevek k razvoju šaha, za razumevanje olimpizma ter pospeševanje prijateljstva in solidarnosti med ljudmi vsega sveta, leta 2003 priznanje dr. Milana Vidmarja in Častni znak svobode RS, leta 1982 pa tudi Bloudkovo plaketo.«
Dejana Zavca, člana boks kluba Ring Ptuj, je za vrhunski mednarodni športni dosežek predlagal Odbor za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, združenju športnih zvez.
»Športna pot Dejana Zavca se je pričela že v osnovni šoli, prva izbira je bil nogomet. Naključje je hotelo, da se je namesto na nogometnih zelenicah znašel v telovadnici, kjer so številni mladi in nekoliko starejši udarjali ob viseče vreče. Njegov talent in zagnanost je opazil boksarski trener Ivan Pučko in prav njemu se lahko Dejan zahvali, da je danes eden najboljših svetovnih boksarjev.
Prve vidne uspehe je dosegel pri šestnajstih letih kot član Boksarskega kluba Ptuj, kasneje jih je dopolnjeval v šoli boksa prej omenjenega trenerja, v klubu Ring na Ptuju ter klubu iz Maribora. Kot amaterski boksar je osvojil devet naslovov slovenskega državnega prvaka, deset let je bil član slovenske reprezentance.
Leta 2003 se je Dejan odločil za profesionalno pot, v kateri je od 30 dvobojev izgubil le enega, 17 zmag je dosegel s K. O. Osvojil je naslov mednarodnega nemškega prvaka, naslov prvaka Evropske unije, naslove medcelinskega prvaka v vseh treh združenjih (IBF, WBO, NBA) in končno naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji, uglednega združenja IBF. Ta zgodovinski uspeh je dosegel 11. decembra 2009 proti aktualnemu svetovnemu prvaku Hlatshwaju, JAR. Prvič je naslov ubranil aprila 2010 proti Argentincu Martinezu, drugič pa septembra istega leta proti Poljaku Jackiewiczu. Prav slednji dogodek bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega boksa in športnega parka Stožice. Dejan je postal slovenski športni heroj, nagrajen tudi z nazivoma Športnik leta 2010 in Slovenec leta 2010.«
srečanja (32:25) je minil v navdušenju občinstva nad predstavo Drave in »ekshibicijskih« vložkih rokometašev iz Ptuja, ki so si tako priigrali končnico tekmovanja za prvaka, kar je bil pred sezono tudi tihi cilj vodstva kluba in igralcev samih. Ptujčane sedaj čaka še osem tekem do konca prvenstva.
tp
Moškanjci Gorišnica - Brežice 31:18 (12:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6, Zorli 5 (1), Ivanuša, Koražija 4, Valenko 2, Arnuš 3 (2), Balas1, Lozinšek 3, Golob, Cvetko, Lukaček 1, Bedrač 1, Preac 1, Fir-bas, Dimec 3 (1). Sebastjan Oblak
Že dalj časa je bilo jasno, da so se rokometaši Moškanjcev-Gorišnice uvrstili v končnico
tekmovanja za uvrstitev v 1. B slovensko moško rokometno ligo. Pred zadnjim srečanjem rednega dela se je vedelo, da gostje iz Brežic niso ekipa, ki bi jih zlahka presenetila. Toda v prvem polčasu so domačini imeli kar precej težav, saj njihova igra ni stekla tako, kot so si želeli. Na začetku so sicer po-vedli 3:0, nato pa so jim gostje sledili in ni prišlo do želenega višjega vodstva in mirnosti v igri. Zaradi tega so naredili več napak kot običajno
Vse skupaj se je močno spremenilo v 2. polčasu, saj so go-rišniški rokometaši z delnim izidom 8:0 prišli do visoke prednosti, ki je bila dobra popotnica pred končnico srečanja. Dobra je bila predvsem njihova igra v obrambi, saj so gostje v 2. polčasu samo šestkrat zadeli njihovo mrežo.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljski tekmi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so bili uspešnejši od Kovinarja iz Štor.
Labod Drava -Kovinar Štore 3:2 (2:1)
STRELCI ZA LABOD DRAVO:
Šturm dvakrat, Čeh
LABOD DRAVA: Bučar, Toplak, Marlon, Pečnik, Perger, Perkovlč, Kul-čar, Spahic, Čeh, Šturm, Kokol. Igrali so še: Vrečko, Krajnc, Zagoršek, Ra-kovec. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave nadaljujejo intenzivno igranje prijateljskih tekem pred nadaljevanjem drugoli-gaškega prvenstva. Njihov tokratni nasprotnik je bil Kovinar iz Štor, srečanje pa je bilo odigrano v Celju na igrišču z umetno travo. Kot že na prejšnji tekmi proti Celjanom je tudi na sobotni preizkušnji pri Ptujčanih predvsem zaradi lažjih poškodb manjkalo precej igralcev (Dugolin, Bakovic, Kurež, Gorinšek, Matjašič, Gril, Roškar, Pranjič, Štrukelj). Ves čas tekme so bili Ptujčani boljši in konkretnejši ter trikrat zadeli, uspešna sta bila Šturm dvakrat in Čeh. Veseli predvsem dejstvo, da se v formo počasi, a vztrajno vrača Jani Šturm, ki je bil v zadnjem času veliko poškodovan in mu primanjkuje predvsem tekem. Tokrat je zadel kar dvakrat in nakazal, da bi lahko bil, če le ne bo novih poškodb, velik adut Bojana Špehonje v spomladanskem delu prvenstva. Na drugi strani pa nekaj skrbi v moštvo Drave vnaša obrambna vrsta, ki je prejela dva zadetka, kar je proti tretjeligaškemu moštvu preveč, čeprav je šlo za ekipo Kovinarja, ki se zadnja leta predvidoma vedno bori za vrh lestvice v tretjeligaški konkurenci. Naslednje prijateljsko srečanje bodo nogometaši Laboda Drave odigrali v sredo, ko bo njihov nasprotnik ligaški tek-
mec Dravinja iz Slovenskih Konjic, srečanje bo verjetno na Ptuju, čas pričetka tekme pa še ni znan.
tp
Mura 05 - Aluminij 0:0
MURA 05: Luk, Kous, Filipovič, Ošlaj, E. Janža, Kouter, Bencak, Lo-trič, Bohar, Sprečo, J. Janža. Igrali so še: Klemenčič, Ramšak, Kek, Slavič, Gruškovnjak, Janev. Trener: Jože Ma-učec.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Re-šek, Sambolec, Draškovič, Bingo, Re-žonja, Majer, Lugonjič, Kmetec, Puri-šič. Igrali so še: Poljanec, Potočnik, Vračko, Pejič, Pučko, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
V soboto so nogometaši Aluminija gostovali v Murski Soboti, kjer so na igrišču z umetno travo odigrali pripravljalno srečanje z domačo Muro 05. Oba trenerja sta lahko videla trenutno pripravljenost svojih ekip. Pri domačih so zaradi poškodb manjkali trije igralci (Horvat, Drakovič in Rogač), zato pa je nastopil izkušeni Damjan Ošlaj, ki ob iskanju novega delodajalca trenira in igra za Muro 05. Pri gostih so manjkali Djokič, Bajlec, Petek in Romih.
Samo srečanje je bilo dinamično in agresivno. V prvem polčasu so bili Sobočani za odtenek boljši ter so nekajkrat nevarno ogrozili gol vratarja Murka. Kidričanom igra ni stekla tako, kot so si želeli. V drugem polčasu je bilo bolje in so držali vse niti igre v svojih rokah in nogah. S takšno igro so se jim ponudile lepe priložnost za zadetek, vendar jih Pu-rišič, Pučko in Sambolec niso uspeli realizirati.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Nocoj pomemben obračun s Krko
Rokometašice Mercatorja Tenzorja v 1. ligi v 17. krogu nocoj čaka zaostalo srečanje 17. kroga z domačo Krko. Srečanje bo izjemno pomembno za obe ekipi, saj se borita za uvrstitev med najboljše štiri. Trenutno bolje kaže Dolenjkam, ki so tudi nocoj favori-tinje, gostje pa bodo skušale izkoristiti faktor presenečenja. Ekipa iz Novega mesta tudi sicer premore za naše razmere zelo dobro zasedbo (Skutnik, Čigoja, Nadu, Derčar - v preteklosti je igrala na Ptuju ...), tako da visoko tretje mesto na lestvici niti ne preseneča preveč. Ekipi Krke in Mercatorja Tenzorja sta se v letošnji sezo-
ni enkrat že pomerili, v 6. krogu pa so bile boljše Ptujčanke, ki so slavile z 31:29. Domačinke bodo torej naredile vse, da upravičijo visoko mesto na tabeli, se maščujejo za poraz v 6. krogu ter nemara svojo prednost pred Štajerkami še povečajo. Toda varovanke Ni-kole Bistroviča v Novo mesto ne odhajajo na izlet, temveč bodo skušale še enkrat ugnati Dolenjke. Ključ do uspeha bo vsekakor igra v obrambi. V ekipo se po suspenzu vrača Nastja Prapotnik, tako da bo imel trener Bistrovič na voljo še kakšno rešitev več, kako premagati Krko.
tp
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Ognjeni krst Katje Krajnc
bota 2:5.
Številka trinajst tokrat ni bila srečna za igralce in igralke NTK Ptuj. Resnici na ljubo so oboji igrali proti ekipam iz samega vrha lestvice. Fantje so gostovali pri ekipi Kema Puconci, ki so ji z zmago prevzeli prvo mesto v moški ligi, saj so izkoristili spodrsljaj Mariborčanov v Novem mestu, ki so dokaj lahko položili orožje proti tretji Krki, pri kateri je s tremi zmagami blestel repre-zentant Uroš Slatinšek. Tako bo v zadnjih šestih krogov še zelo zanimivo in razburljivo v borbi za naslov državnih prvakov.
V ženski konkurenci je vsaj glede naslova državnih prvakinj vse jasno. To bo ravenski Fužinar Interdiskont, ki je v dosedanjem delu še brez poraza. In ravno ta močni Fužinar je v soboto gostoval na Ptuju. Ptujčankam veliko težav povzroča poškodba zapestja repre-zentantke Vesne Rojko, ki še vedno ne ve, kdaj se bo vrnila za zelene mize. Za nameček je v soboto zbolela še kadetinja
1. KEMA PUCONCI	13	12	1	24
2. FINEA MARIBOR	13	12	1	24
3. KRKA	13	10	3	20
4. SOBOTA	13	7	6	14
5. TEMPO VELENJE	13	6	7	12
6. PTUJ	13	4	9	8
KEMA PUCONCI -PTUJ 5:0
Horvat - Pavič 3:1, Ropoša - Kru-šič 3:0, Škraban - Piljak 3:2, Ropoša - Pavič 3:0, Horvat - Piljak 3:2.
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj - Fu-žinar Interdiskont 0:5, Arrigoni Izola - Logatec 2:5, Ljubljana - Muta 5:3. 1. FUŽINAR INTERDISKONT 13 13 0 26
Katja Krajnc (NTK Ptuj)
Anja Bezjak in tako je ognjeni krst doživela šele desetletna (!) Katja Krajnc. Le-ta se je za nameček merila z eno najboljših slovenskih igralk Manco Faj-mut, po tekmi pa je bila deležna čestitk vseh prisotnih. Pri dekletih je glede prvaka vse jasno, seveda pa bo zelo zanimiva borba za drugo mesto. V borbi zanj so ekipe Ptuja, Lju-
bljane, Logatca in Arrigonija Izole, medtem ko bo šesto mesto osvojila Muta, saj zaostaja že osem točk za ekipami pred seboj.
2.	LOGATEC
3.	PTUJ
4.	ARRIGONI IZOLA
5.	LJUBLJANA
6.	MUTA
13 13 13 13 13
8 5 8 5 8 5 8 5
4 9 8
1. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Kema Puconci - Ptuj 5:0, Krka - Finea Maribor 5:2, Tempo Velenje - So-
Tenis • Ekipno zimsko evropsko prvenstvo U-14
Smola Slovenk pri žrebu
Pretekli teden so na Češkem, v Avstriji, Italiji in Romuniji potekali kvalifikacijski turnirji zimskega evropskega prvenstva deklet do 14. leta starosti, na vsakem pa je nastopilo 8 ekip. Slovenska ekipa je nastopila v avstrijskem Ebreichsdor-fu v bližini Dunaja, članici ekipe pa sta bili tudi Nina Potočnik in Tamara Zidanšek (obe TK Terme Ptuj), ob njiju še Manca Pislak. Ker je selektor Dominik Senica tik pred odhodom v Avstrijo zbolel, je ekipo v zadnjem trenutku »prevzel« trener v TK Terme Ptuj Goran Djurdjevič.
Za našo ekip je bila slaba novica, da so že v 1. krogu naletele na prve nosilke, Rusinje. Čeprav so prav slednje prve favoritinje za končno zmago v tem tekmovanju (v ekipi imajo 3., 4. in 7. igralko na evropski lestvici), pa so se Slovenke z njimi zelo enakovredno kosale. Najprej je Pislakova klonila 5:7, 2:6 proti Kudermetovi, še bolj tesno pa je bilo v obračunu Potočnikove in Rychagove, tretje igralke v Evropi (Nina je 18.). Nina je z odlično igro povedla 7:5, 3:0 in imela pot do zmage praktično odprto. V tem trenutku je le za kanček popustila
(člani ruske reprezentance so začeli tudi nešportno navijati) in tekmica se je pobrala ter v nadaljevanju zmagala 5:7, 6:4, 6:1. Pislakova in Zidanškova sta v nadaljevanju izgubili še igro dvojic (3:6, 4:6) in obračun se je končal 3:0 v korist Rusije. Slednja je v nadaljevanju zmagala in se uvrstila na zaključni turnir.
PTUJ - FUZINAR INTERDISKONT 0:5
Terbuc - Kasabova 0:3, Zera -Šapek 1:3, Krajnc - Fajmut 0:3, Zera - Kasabova 0:3, Terbuc - Fajmut 0:3.
Danilo Klajnšek
Mlade Slovenke so se v nadaljevanju merile za uvrstitev od 5. do 8. mesta in z dvema zmagama - proti Estoniji in Bolgariji - osvojile končno 5. mesto. O moči naše ekipe veliko pove podatek, da so bile Bolgarke 2. nosilke, naše mladenke pa so jih odpravile s 3:0; Nina je dobila igro posameznic in dvojic v paru s Tamaro.
Vrstni red: 1. Rusija, 2. Nemčija, 3. Latvija, 4. Avstrija, 5. Slovenija, 6. Bolgarija, 7. Hrvaška, 8. Estonija.
Jože Mohorič
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Šahovski kotiček
Ptujski šah v februarju 2011
Nadaljeval se je ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v hitropote-znem in pospešenem šahu. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo osemnajst igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili sledeči rezultati: Zlatko Žerak 12 točk, Branko Orešek 9,5 točke, Klemen Janžekovič 9 točk, Boris Žlender in Janko Bohak po 8,5 točke, Silvo Zajc, Robert Mihalič in Martin Majcenovič po 8 točk, Darko Dominko, Ciril Kužner in Milan Fijan po 6 točk itd.
Na februarskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo osemnajst igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarske sistemu. Razvrstitev na tekmovanju je bila: Viktor Napast in Zlatko Žerak po 6 točk, Boris Žlender 5 točk, Janko Bohak 4,5 točke, Miloš Ličina, Branko Orešek in Franjo Lazar po 4 točk, Branko Sedlašek, Aleksander Pod-križnik, Damjan Pihler, Martin Majcenovič, Darko Dominko in Jožef Kopše po 3,5 točke, Stanko Nikolic, Igor Iljaž in Ivan Krajnc po 3 točke itd.
Janko Bohak
Šahovski kotiček
Odlični nastopi mladih članov ŠD Teh-center Ptuj na regijskem tekmovanju
Šahovska prvenstva mladih se vrstijo po tekočem traku. Po osnovnošolskih posameznih in ekipnih področnih tekmovanjih ter državnem posameznem prvenstvu za osnovne šole je v soboto, 5. februarja, v Hočah potekalo regijsko mladinsko prvenstvo v različnih starostnih kategorijah ločeno za dekleta in fante. Tekmovanje je bilo še posebej pomembno za kategorije U10, U12 in U14, saj je štelo kot kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu, najboljši v posameznih kategorijah na omenjenem državnem prvenstvu pa se bodo udeležili svetovnega in evropskega prvenstva.
Na regijskem tekmovanju v Hočah je nastopilo tudi 14 mladih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Najboljša sta bila Alja Janžekovič v združeni kategoriji U12 in U14, ki je kljub še ne polnim 12 letom premagala vso konkurenco, ter Klemen Kovačec v konkurenci fantov do 12 let. Klemen, ki bo šele septembra letos dopolnil 11 let, je bil prava senzacija prvenstva. Ko so vsi ostali že zaključili tekmovanje, je kot prekaljen šahist z zmago v zadnjem kolu s prednostjo pol točke med 18 udeleženci osvojil prvo mesto. Morda je z osmim mestom nekoliko manj od pričakovanj v tej konkurenci dosegel desetletni Tomaž Šuta. Odlično pa je nastopil starejši od bratov Šuta, Andraž, ki je v kategoriji fantov do 14 let osvojil tretje mesto. Tu je bila konkurenca najbolj »ptujska«, saj je bilo od 13 udeležencev kar devet članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki so zasedli mesta od 3. do 11. (3. Andraž Šuta, 4. Marko Zemljarič, 5. David Zagoršek, 6. Tomas Brumen, 7. Nino Pavalec, 8. Alen Muhič, 9. Nejc Ekart, 10. David Murko, 11. Matjaž Zupanič).
Udeležba v konkurenci U8, U16 in U18 je bila nekoliko skromnejša, saj so v teh treh kategorijah odprte prijave za državno prvenstvo. V mešani skupini deklet in fantov do 18 let je nastopila Nives Janžekovič in osvojila 5. mesto.
Na državno prvenstvo, ki bo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in v tehnični izvedbi podjetja Šahohlačnik od 19. do 25. februarja v Rogaški Slatini, so se glede na dosežke na regijskem prvenstvu iz Šahovskega društva Tehcenter Ptuj uvrstili: Alja Janžekovič U12, Alen Kovačec U12 ter Andraž Šuta in Marko Zemljarič U14. V odprti konkurenci U16 in U18 bodo nastopili Nives Janžekovič, Lara Carli, Klemen Janžekovič in Žan Belšak. Prepričani smo, da bo glavni trener Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, MM Danilo Polajžer, dal priložnost v konkurenci U16 še nekaterim, ki so se odlično odrezali na regijskem prvenstvu v konkurenci U14. Si pa tako trener kot ostali v društvu želijo podmladka v konkurenci do 8 let, kjer je možen nastop na državnem prvenstvu brez predhodnih kvalifikacij.
Silva Razlag
Jadranje, veslanje • BD Ranca
Vidovič s pomočjo DEM na Portugalsko
V	petek so na tiskovni konferenci svoje delo in načrte predstavili v Brodarskem društvu Ranca. Njihovo osnovno poslanstvo je vzgoja mladih jadralcev in veslačev, lani pa so organizirali tudi številna tekmovanja (slovenski pokal in DP kajak-kanu na mirnih vodah, Jadro Rance) in množične prireditve (18. Rancarijo, prvomajsko srečanje, sodelovali so tudi pri Beach mastru).
V	BD Ranca optimistično vstopajo tudi v novo tekmovalno sezono, največ upov pa polagajo v kajakaša Tilna Vidoviča in jadralca Jureta Medveda in Vida Laha. Predsednik društva Emil Mesaric je povedal, da so sestavili najbolj ambiciozen program doslej, izvesti pa ga bodo poskušali s pomočjo generalnega sponzorja, Dravskih elektrarn Maribor (DEM): »Lete bodo financirale celoten program priprav in tekmovanj Tilna Vidoviča, imajo pa tudi velik delež pri uresničevanju programa jadralcev.«
Tilen Vidovič, ki je lani v vseh kategorijah osvojil skupno šest naslovov državnega prvaka (!), na mladinskem EP pa je osvojil 15. mesto v razredu K-1, že nekaj časa sodeluje s Hrvatom Stjepanom Janjičem (7. na OI v Pekingu), trenerjem in partnerjem naše olimpijke Špele Ponomarenko. Plod dobrega sodelovanja so tudi eno-
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič, Emil Mesarič, Vid Lah in Jure Medved na tiskovni konferenci, ki jo je BD Ranca pripravilo v društvenih prostorih ob Ptujskem jezeru.
mesečne priprave na Portugalskem, kamor četverica repre-zentantov (poleg Tilna in Špele še Alen Gregorič in Ana Kralj) odpotuje že 13. t. m. »V klubu imam zares veliko podporo, sedaj sem le jaz tisti, ki moram to izkoristiti in se kar najbolje pripraviti za velika tekmovanja. Največji cilj je postavljen visoko: osvojitev medalje na mladinskem EP v Zagrebu (30. 6. do 3. 7.) ali SP v Litvi (5. do
7. 8.). Prepričan sem, da je tudi uresničljiv,« je povedal Tilen, ki je kategoriziran v mednarodni mladinski razred.
Lani sta precejšen napredek naredila tudi jadralca Vid Lah in Jure Medved, ki sta tekmovala v razredu Laser 4,7 (prva stopnja je Optimist, sledita Laser 4,7 in Laser radial, olimpijska klasa je Laser standard). »Upam na ponovno uvrstitev v reprezentanco in izboljšanje
Konjeniški šport
Na kujskem plesu nagrade za najboljše
Na jubilejnem, 25. »kujskem« plesu, ki ga je Kasaški klub Ljutomer pripravil v prostorih hotela Bioterme Mala Nedelja, so se zbrali številni člani kluba in prijatelji konjeniškega športa. Med udeleženci so bili tudi župani občin Križevci - Branko Belec, Veržej - Slavko Petovar, Sv. Jurij ob Ščavnici - Anton Slana ter Ljutomer - Olga Karba, ki je ples tudi odprla. Na zabavi so bili objavljeni dosežki najboljših treh tekmovalcev ljutomerskega kluba v minuli sezoni. Predsednik kluba Janez Slavič je simbolične nagrade podelil Jožetu Sagaju mlajšemu za tretje, Dušanu Zorku za drugo in Janku Sagaju za prvo mesto. Janko je v 44 startih zmagal enajstkrat, Dušan (29) je bil najboljši devetkrat, Jože (34) pa šestkrat.
NŠ
Karate • Šolska liga
Ptujčani v Podčetrtku do osmih medalj
rezultatov iz lanske sezone. Proti koncu leta bi se rad preizkusil tudi v razredu Laser radial,« je povedal Vid. Optimističen je tudi Jure: »Lani je bil vrhunec nastop na EP, čeprav rezultati niso bili na visokem nivoju. Letos upam, da jih bom s pomočjo boljših treningov izboljšal.« Jadralci bodo priprave na novo sezono pričeli na Hrvaškem.
JM
Najboljši v KK Ljutomer v sezoni 2010 (z leve): Dušan Zorko, Janko Sagaj, Jože Sagaj
Borilni šport -sambo:
evropski prvak v Ljutomeru
Na povabilo RK Finančna točka Ljutomer je v ljutomerski športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja gostoval Ivan Morozov iz Moskve, evropski prvak v borilnem športu sambo. Ljutomerskim tekmovalcem je v številnih variantah prikazal najučinkovitejše načine rokoborskih veščin, s poudarkom na samoobrambi. Morozov izhaja iz znamenite moskovske šole sambo, ustanovljene leta 1970, sicer pa je 23-letni Moskovčan trenutno vključen v proces izobraževanja na Prometni šoli v Mariboru.
NŠ
Člani Karate-do kluba Ptuj nadaljujejo serijo odličnih uvrstitev na tekmah Slovenske šolske karate lige. Dobro pripravljenost so tokrat dokazali v soboto, 5. februarja, v Podčetrtku, kjer je potekal 3. krog lige. Špela Pernek, Aljaž Kelc, Doroteja Jakop, Primož Golob, Ela in Tinka Valenko ter Miha in Kim Hebar so se s 150 vrstniki iz 35 šol pomerili v katah in športnih borbah. Osvojili so osem medalj, od tega štiri zlate, tri srebrne in eno bronasto. Najuspešnejši sta bili Špela Pernek in Tinka Valenko, ki sta zmagali v borbah in zasedli drugi mesti v katah, Ela Valenko in Primož Golob sta zmagala v katah, Doroteja Jakop je osvojila drugo mesto v katah, Kim Hebar pa tretje.
jk
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja bodo danes (v torek, 15. 2.) gostovale v Novem mestu, kjer se bodo v srečanju 17. kroga pomerile z domačo Krko.
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
Rokometaši Jeruzalem Ormoža bodo danes (v torek, 15. 2.) krogu na Hardeku ob 19.30 gostili ekipo Maribor Branika.
v 20.
Nogomet
Nogometaši Aluminija bodo v sredo, 16. 2., ob 15.45 v pripravljalnem srečanju gostili ekipo iz Peker pri Mariboru. V petek ob 15. uri se bodo Kidričani pomerili z Mariborom.
DK
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 11. KROGA: NK Tržec Bar Osmica - ŠD Pobrežje 0:7, Joe Fernandes - ŠD Selan Krovstvo Petrovič 2:6, Bar Leska - ŠD Zg. Pristava 5:4, ŠD AS Evroavto - ŠD Lancova vas 4:5, ŠD Majski Vrh - Strmec 2:3, NK Videm - KMN Majolka 3:3.
1.	AS EVROAVTO
2.	ŠD POBREŽJE
3.	ŠD SELAN
4.	LANCOVA VAS
5.	STRMEC
6.	ŠD MAJSKI VRH 11
7.	TRŽEC OSMICA 11
8.	PRISTAVA (-1) 11
74:31 50:34 41:23 44:31 43:47 47:32 35:39 40:33
9.	NK VIDEM (1) 11	4	1 6	28:36	12
10.	KMN MAJOLKA 11	2	2 7	36:49	8
11.	BAR LESKA (-1) 11	1 1 9	17:56	3
12.	J. FERNANDES 11	0 1 10	22:66	1
VETERANI
TEKME KONČNICE: ŠD Zg. Pristava - NK Leskovec 3:2, NK Videm
-	ŠD Pobrežje 3:4, ŠD Lancova vas
-	KMN Majolka 3:2. KONČNA LESTVICA:
1. ŠD Lancova vas, 2. KMN Majolka, 3. ŠD Pobrežje, 4. NK Videm, 5. ŠD Zg. Pristava, 6. NK Leskovec, 7. NK Tržec.
Darko Lah
Zmagovalna ekipa članske lige: ŠD As Evroavto
Pri veteranih je prvo mesto osvojila ekipa ŠD Lancova vas.
Tenis • 2. Zimska liga
REZULTATI 7. KROGA: VETERANI - TK SKORBA GAD 1:2 (Šebela -Šuntner 6:9, Merc - Intihar 9:2, Pušnik/Tumpej - Šlamberger/Ogrinc 3:9), TK SKORBA - CIVIS PTUJ 3:0 (Hazimali - Bezjak 9:1, Zebec -Kiseljak 9:2, Hazimali/Zebec - Bezjak/Kiseljak 9:1), TK ŠTRAF - PSS PTUJ 2:1 (Cajnkar - Čeh 9:3, Fras - Vamberger 5:9, Cajnkar/Fras -Vamberger/Čajič 9:2).
Veterani so kljub porazu z ekipo TK Skorba gad ostajali vodilna ekipa lige. Zmaga TK Štraf proti ekipi PSS je prvenstvo naredila še bolj napeto in napovedala oster boj za prvaka lige. TK Skorba je gladko premagala ekipo Civis, ki zaseda zadnje mesto v ligi.
1	VETERANI
2	PSS PTUJ 3TK ŠTRAF
4TKSKORBA 5TKSKORBA GAD 6 CIVIS PTUJ
igre 15 14 13 11 10 0
gemi 162 155 154 150 143 29
1. liga: pari 8. kroga: 19. 2., ob 8.30: Trgovine Jager - TK Šumari, TC Goja - TK Gorišnica; ob 11.45: Hiša Kager - Hortikultura.
JM
Foto: NS
Namizni tenis • Tomislav Džankic, NTK Ptuj
S trdim delom se da marsikaj doseči
Foto: Črtomir Goznik
Tomislav Džankic: »Včasih sem vračal na mizo žogice tudi z oddaljenosti pet metrov in več. Zelo sem užival predvsem v tem, da tekmeci niso vedeli, kakšno rotacijo bo imela žogica, saj sem imel na loparju gume, ki so se imenovale 'trava'. Ko so to ugotovili, so me seveda premagovali. Ha, ha, ha.«
»Le malokatera bi to prenesla ...«
Kako pa je vaše delovanje v namiznem tenisu spremljala družina?
T. Džankic: »Tista, ki je najbolj občutila moje trenersko delo, je zagotovo žena. Zaradi treningov in raznih turnirjev sva zamudila precej skupnih trenutkov; le malo katera bi to prenesla. Poznam veliko trenerskih kolegov, ki so se ločili ravno zaradi tolikšne odsotnosti. Moja Slovenka velikokrat protestira, a na koncu popusti in je srečna, da imam to delo tako rad. Hčera je vedno hodila z mano, tako na treninge kot tekmovanja. Včasih jo je spremljala tudi žena, kasneje pa je z reprezentanco potovala po Jugoslaviji in Evropi. Vse, kar je dosegla v namiznem tenisu, je dosegla s trdim delom. Sin je imel izjemne sposobnosti za vse športe, tudi namizni tenis, a na drugi strani na treningih ni bil tako delaven. Kljub temu je bil zelo dober igralec, tudi udeleženec raznih TOPov ... Moja napaka je bila, da sem ga ob slabših ocenah v šoli kaznoval tako, da ni smel na trening. A je sedaj uspešen v svoji službi, študij pa bo tudi naredil do konca.«
Na letošnji prireditvi Športnik leta 2010 v Mestni občini Ptuj je kar nekaj priznanj prišlo v roke članov Namiznoteniške-ga kluba Ptuj (ženska ekipa leta, priznanja za osvojene naslove državnih prvakinj), najžlahtnejše pa je šlo v roke 73-letnega Tomislava Džan-kica, ki mu je bila podeljena nagrada za življenjsko delo na področju športa.
Koliko vam pomeni to priznanje?
T. Džankic: »Ogromno, saj je ozadje te nagrade 36 let dela v namiznem tenisu. Ker pa ne znam delati površno, ampak ga poskušam opraviti vedno pošteno, ob tem še z otroci, potem so to kar lepa leta. Še vedno se odlično počutim, zagotovo pa je k temu veliko pripomoglo delo z mladimi.«
Pred otroki ne moreš ničesar skriti, saj so zelo odprti.
T. Džankic: »Za vse športe velja, da mora biti trener obenem dober psiholog. Če ga otroci ne sprejmejo za svojega, potem je zanj bolje, da pusti trenersko delo. Zame je to na prvem mestu: delo z otroki mora biti pošteno, ker so tudi otroci pošteni. Pri odraslih je to že drugače, saj lahko poštenost tudi odigrajo, čeprav nimajo vedno najboljših namenov.«
Velikokrat poveste, da je namizni tenis ena izmed najbolj zahtevnih športnih panog. Zakaj?
T. Džankic: »Pred leti je bila v tuji strokovni reviji, mislim da madžarski, objavljena nekakšna rang lestvica zahtevnosti športnih panog in namizni tenis je bil na 4. mestu. Pri tem seveda ni bilo mišljeno samo fizična moč in intenzivnost priprave, ampak je bila stvar ocenjena kompleksno. Če imate v enem nizu npr. rezultat 11:0, potem lahko to primerjamo s tem, kot da bi avto 11 krat zagnali do polne hitrosti in ustavili. Pri kakšnem kolektivnem športu, npr. pri nogometu, ki ga najbolj poznamo, je v takšni situaciji en igralec, ki ima žogo, trije ali štirje ga spremljajo, se odkrivajo, vedno pa je v ekipi nekaj takšnih, ki so takrat precej manj aktivni. Pri namiznem tenisu je igralec za vsako točko popolnoma obremenjen, vedno je v gibanju, ob tem pa mora ohraniti visoko stopnjo koncentracije. Nič mu ne pomaga, če dobi eno atraktivno točko, potem pa npr. naredi napako pri servisu in zgreši »lahko žogico« - rezultat je 1:2 za tekmeca. Čista matematika.«
Tudi do
reprezentance
Kakšni so bili vaši začetki delovanja na Ptuju?
T. Džankic: »Zame so bili zelo lepi. Moja žena je Ptujčan-ka, in ker se ni mogla povsem prilagoditi na razmere v naši slavonski ravnici v okolici Osi-jeka, sva se leta 1972 preselila na Ptuj. Kjer je doma žena, tam je tvoj dom - bi lahko rekel. Tudi sam sem spoznal, da je v Dravi, ki povezuje Osijek in Ptuj, nekakšna simbolika. Npr. veliko krajev v Prlekiji se končuje na -ci, enako je s kraji v okolici mojega Valpova pri Osijeku.
Na Ptuju so precej hitro izvedeli, da se ukvarjam z nami-
znim tenisom in so me povabili k sodelovanju. Zanimivo: na začetku smo imeli predvsem ženske tekmovalke. Spomnim se, da smo se z njimi kar kmalu odpravili na tekmo v Mursko Soboto - izbrali smo si jih, ker tam nikoli niso imeli dobre ženske ekipe -, kjer pa smo vse dvoboje gladko izgubili! Punce so bile takrat zelo razočarane, a so kasneje pokazale veliko volje in zagnanosti pri treniranju. V Mladiki so si te punčke same postavljale težke Elanove mize, igrale tudi s fanti ... Ko so nam Sobočanke po šestih mesecih obisk vrnile, je bila situacija že povsem drugačna; naša dekleta so zmagala brez izgubljenega seta! Z delom se da doseči marsikaj. Že po enem letu dela smo se z žensko ekipo uvrstili v republiško ligo in celih osem naslednjih let je bil poudarek na ženskem delu.«
Nekatera dekleta so se prebila tudi do reprezentance.
T. Džankic: »Moja hčera je
začela igrati namizni tenis z osmimi leti, kakšnih vrhunskih predispozicij za namizni tenis pa ni imela. Kljub temu je čez pet let postala mladinska re-prezentantka Jugoslavije. Enako pot je prešla tudi Tamara Kampuš. Kasneje se je v kadetsko reprezentanco prebila še Sonja Marinkovič. Po mojem mnenju je največji uspeh kluba dosegla v sedanjem času Vesna Rojko, ki je članska reprezen-tantka Slovenije. Pred sezono je zaradi študija sicer odšla v Ljubljano, a sem vesel, da smo jo pripeljali do tega nivoja, na katerem je. Gre za izjemno igralko, ki jo je sedaj sicer nekoliko ustavila poškodba, a je sposobna igrati na vrhunskem nivoju.«
Med fanti je mladinski re-prezentant Luka Krušič.
T. Džankic: »Najprej se je potrebno vrniti nekaj let nazaj, ko je iz našega kluba na Sredozemskih igrah v mladinski konkurenci nastopil Danilo Piljak in dosegel izjemno do-
ber rezultat; bil je med petimi najboljšimi. Sedaj prihaja mlada generacija, v kateri je najkakovostnejši igralec Luka Krušič. Smola je bila, da so ga v kadetski reprezentanci nekoliko ogoljufali za nastop na evropskem prvenstvu, ki bi si ga z rezultati zaslužil. Je sicer izredno pošten fant in ga je to precej potrlo. Na srečo smo ga uspeli takrat prepričati, da je ostal v tem športu in sedaj je zopet na pravi poti in je mladinski reprezentant.«
Vodili ste precej šol namiznega tenisa.
T. Džankic: »Ja, 11 jih je že bilo. Moram reči, da si nove ne bi upal več prevzeti - to je zame najtežje delo. Šolo organiziramo vsake tri leta, zato se nam v nekaterih kategorijah včasih pojavlja »luknja«, nimamo igralk. A to je še vseeno boljše, kot npr. Maribor, ki sploh nima šole mladih, čeprav so večkratni državni prvaki. Iz sedanje šole, ki jo obiskujejo mladi od 8. do 12. leta, bo po mojem mnenju izšla odlična generacija. Pri dekletih so to Katja Krajnc, Sara Štumberger, Eva Gojkovič in Daniela Tomanič Butkovska, še bolje pa smo zastopani pri fantih, kjer prihajajo Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič, Sašo Malovič, Miha Štumber-ger, Jernej Toplak Masten in najmlajši, a izredno kakovosten, 9-letni Marsel Šegula. Vsi ti igralci pa še zdaleč niso samo moja zasluga, to je zasluga celega kluba. Velik delež ima predvsem Urban Ovčar, tudi igralec prvega članskega moštva, ki je po mojem mnenju najperspektivnejši trener.«
Krona vsakega kluba je člansko moštvo.
T. Džankic: »Trenutno imamo odlično moško in žensko ekipo, prav posebej razveseljivo pa je, da gre v večini za doma vzgojene igralce. Govorimo lahko o samo nekaj procentih tistih, ki so prišli iz drugih sredin. Pri moških je to Bojan Pavič, s katerim se poznava že zelo dolgo in je kazal podobno 'zasvojenost' z namizni tenisom kot jaz. Skupaj z Jožetom Mikel-nom sem sedem let v Mozirju vodil reprezentančne priprave mladincev in mladink in tam sva se s Pavičem spoznala. Od takrat je kot naš igralec, tako ga tudi mi tretiramo in imamo z njim zelo dober odnos. Pri dekletih je takšen primer Ivana
Zera, ki v Velenju nima kluba. Je zelo nezahtevna igralka in je zadovoljna z našo sredino, mi pa z njo. Ob idealnem razpletu bi lahko letos z žensko ekipo na koncu osvojili celo 2. mesto, a bo to brez poškodovane Vesne Rojko zelo težko. Če bi to uspelo, bi to bil največji uspeh kluba v zgodovini.«
NTK Ptuj je sedaj zelo dobro organiziran klub.
T. Džankic: »Res je. Že v prejšnjem mandatu, ko je bil predsednik Bojan Terbuc, je celoten upravni odbor dobro delal, le finančnih sredstev ni bilo nikoli dovolj. Edina rešitev je bila, da najdemo predsednika, ki bi bil to zmožen narediti in bi seveda tudi sam vlagal v klub. Sam sem že več let prepričeval Borisa Šegula - le-ta je bil nekdaj zelo dober igralec našega kluba - da bi se vključil v to delo in lani je to tudi sprejel. Imamo odlične pogoje za delo, potrebne mize, pregrade, druge pripomočke, med njimi tudi robota za izmet žogic - le redko kateri klub ima boljše. Spomnim se, da sem na igrišču pri fizičnih pripravah dolga leta postavljal kamne za ovire, sedaj pa imamo vse sodobne pripomočke. Res smo lahko ponosni na vse to.«
V času igranja ste bili znani po svoji obrambni tehniki, ki je sedaj pri moških bolj redka.
T. Džankic: »Včasih sem vračal na mizo žogice tudi z oddaljenosti pet in več metrov. Zelo sem užival predvsem v tem, da tekmeci niso vedeli, kakšno rotacijo bo imela žogica, saj sem imel na loparju gume, ki so se imenovale 'trava'. Ko so to ugotovili, so me seveda premagovali. V klubu smo imeli vedno na razpolago vse vrste gum za loparje in smo jih na treningih uporabljali. Ko smo prišli na kakšno tekmovanje,
nas ni mogel nihče presenetiti. Sedaj je to pomanjkljivost, saj skoraj vsi uporabljajo gume za napadalno igro. Pri fantih to ni velika težava, saj skoraj vsi igrajo napadalno, pri dekletih pa so v svetovnem vrhu še vedno obrambne igralke, kar pa se na treningih redko vadi. Tudi v Velenju je pri dekletih na Pro tour turnirju zmagala obrambna igralka.«
»Pazim na kvaliteto!«
Farmacija je poleg družine in namiznega tenisa vaša tretja ljubezen.
T. Džankic: »V farmacijo sem prišel povsem po naključju, saj sem izhajal iz relativno revne družine; moja edina sreča je bila, da sem se dobro učil. Občina, ki je precej velika, približno 10 tisoč prebivalcev, je takrat ponudila možnost šolanja prava ali farmacije. Oče ni želel, da grem na pravo, zato sem izbral farmacijo. Izkazalo se je, da mi je bila prav pisana na kožo. Šolo sem končal v štiri letih in pol, sledila je vojska in poroka z mojo Slovenko, ki je prav tako farmacevtka - skupaj sva študirala v Zagrebu. Na koncu sva leta 1972 skupaj končala na Ptuju.
Poklicna pot je bila sicer bolj vezana na Maribor kot na Ptuj. Imel sem željo, da bi v farmaciji iskal še kaj drugega kot samo strogo lekarniško delo, čeprav sem imel rad delo z ljudmi. Na Ptuju niso potrebovali farmacevta z nadaljnjo specializacijo, zato pa me je ravno takrat poklica kolega s študija, Štefan Predin iz Maribora, in mi ponudil delo v Mariboru, a samo pod pogojem, če grem na specializacijo. Seveda sem to sprejel in sem potem vodil galenski laboratorij, to je proizvodnjo zdravil. Za svoje delo v farmaciji sem prejel Minari-kovo priznanje. To je vse glede poklicne poti in sedaj lahko mirno delam v vinogradu, kjer proizvajam sovinjon in šardo-ne. Seveda pazim na kvaliteto! Na ocenjevanju dobim pri Br-glezovi vedno visoke ocene: upam, da ji nisem samo simpatičen, ampak je vino tudi v resnici dobro. Ha, ha, ha!«
Jože Mohorič
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Tomo se med mladimi igralci NTK Ptuj odlično počuti.
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (12. del)
Kako malo je prostega časa
Vse od svojega prihoda v ZDA opazujem tukajšnje prebivalce in njihov način izrabe prostega časa. Aktivni prebivalci so kljub gospodarski krizi zaposleni. Delo v službi opravljajo od osem do dvanajst ur. V tem času imajo urejeno varstvo otrok, tako da se lahko posvetijo le delu. Ko se vrnejo iz službe, se radi rekreirajo v različnih športih ali se ukvarjajo s hobijem, ki jih veseli.
Veliko Američanov je aktivnih športnikov. Znani so tudi kot zvesti navijači najrazličnejših športnih klubov. To je seveda odvisno od tega, kje živijo. Posamezno mesto ali kar cela zvezna država pripada kakšni ekipi in jo bodri na tekmah ter vzpodbuja pri igri. Tukaj živi pravi navijaški duh. Tudi v cerkvi se prilagajajo temu. Namreč celo duhovnik v cerkvi je nagovarjal vernike, naj na dan finalne tekme pridejo v cerkev oblečeni v barvah Green Bay Packersov. Ta je po nedavni zmagi na Super Bowlu dokazala, da sodi med najboljše ekipe v
Kot sta povedala mlada voditelja dogodka, je karikatura že od nekdaj zvesta človekova spremljevalka, ki je včasih dobrohotna, največkrat pa ostra in kritična ter lahko poudarja človekove vrline ali odkriva napake. Kot jo je v nadaljevanju opisal Potrč, ne pomeni norčevanja, ampak je zabavna, pri njenem ustvarjanju pa se še bolj
PTUJ
ZDA. Kdor ima možnost ogleda tekme v živo na stadionu, si to privošči, sicer pa gledajo tekme po televiziji v barih ali doma. Tudi sam tukaj navijam za ameriško nogometno ekipo Green Bay Packers. Prirejajo tudi zabave, kjer se doma zberejo prijatelji in družno navijajo za domačo ekipo. Če so slučajno na poti, pa obvezno poslušajo prenos tekme po radiu.
Zdaj razumem, zakaj je v Ameriki toliko prometa ves dan in vso noč. Ljudje se zaradi pomanjkanja časa in vseh aktivnosti, ki jih imajo, vozijo na različne konce ter tako zapolnijo svoj prosti čas. Mislim, da so na tem področju zelo aktivni.
Ko je v kraju kakšna pomembna šolska tekma ali igra domača ekipa GB Packers, ves kraj zaživi. Pogovor je usmerjen le na to temo. Drug drugega tudi vzpodbujajo k ogledu tekme. Tukajšnji navijači se samo zaradi ogleda tekme odpovejo veliko drugim aktivnostim.
V zadnjem času je začel veli-
poudarijo značilne poteze in lastnosti upodobljene osebe ali prikazanega dogajanja.
Ustvarjanje zabavnih risb je priljubljeno tudi med dijaki ptujske elektro in računalniške šole, ki radi spremljajo ali se udeležijo zanimivega tekmovanja ter se tako marsikaj naučijo. Letos so se namreč poleg spoznavanja karikatur srečali tudi z zakonitostmi stripa.
Tokrat se je med seboj pomerilo osem mladih karikaturistov:
ko pridobivati popularnost tudi golf. Ob igri se ljudje družijo, se medsebojno pogovarjajo in skupaj preživljajo svoj prosti čas. Golfistom so na voljo golf igrišča različnih cenovnih razredov. Izberejo lahko med veliko ponudbo. Šport, ki je pri nas znan kot šport bogatih, postaja vse cenejši in dostopnejši, zato ga tudi igra vse več ljudi.
Opazil sem, da Američani vse svoje aktivnosti načrtujejo vnaprej in si izdelajo urnik za posamezni dan. Dneve tako večinoma v celoti zapolnijo, da jim ostane le še čas za počitek. Veliko športnih dvoran je zasedenih, saj se ljudje dejansko radi ukvarjajo s športom.
Presenetljivo ugotavljam tudi, da veliko dijakov na moji srednji šoli dnevno uporablja šolski fitnes, kjer se rekreirajo pred poukom in tudi po njem. Velika stimulacija je gotovo brezplačna
David Pihler, Aleš Pongračič, David Šalamun, Mihael Pondrk, Aljaž Marinič, Robi Laporšek, Matjaž Škerget in Sašo Vidovič. Risali so štiri modele, med katerimi so bili Damijan Samojlen-ko, profesor športne vzgoje, Iris Mlakar, profesorica fizike, gostja Urška Vučak in dijak - prostovoljec. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri sklope, vsak model so risali približno 15 minut, vmes pa so bile različne glasbene in plesne točke, skeči ter drugo.
uporaba fitnesa. Pred kratkim je šola najela tudi kondicijskega trenerja, ki brezplačno pomaga dijakom pri rekreaciji.
Niso pa vsi športniki, nekateri preživljajo svoj prosti čas tudi drugače. Veliko jih sedi pred televizorji in spremljajo dogajanje v državi in svetu. Mnogo jih hodi v knjižnice prebirat knjige in drugo literaturo, veliko se jih udeležuje raznih sejmov itn. Ogromno ljudi, še posebej v Wisconsinu, preživi jesenske mesece v naravi, kjer lovijo divjad, ki jo uporabijo za hrano. V
Tako so dijaki in tudi razni gostje recitirali, plesali, igrali na glasbila, peli, se predstavili kot igralci v kratkih točkah in filmu, Vučakova pa je prebrala še odlomek iz Povodnega moža. Kot se je pošalila, ji namreč ni težko govoriti o opevanih lepotah Urške, saj tudi sama nosi to ime.
Po vseh štirih tekmovalnih krogih in več zabavnih vmesnih popestritvah je spregovorila komisija, ki so jo letos sestavljali ravnatelj šole Rajko Fajt, Vojo Veličkovič in Andrej Potrč. Z ocenami od 1 do 5 so ocenjevali podobnost karikature z modelom, tehniko in izvedbo. Preden so izbrali najboljše, pa sta jih voditelja prireditve v »Prešernovem stilu« vzpodbudila k iskanju zmagovalca: »Nazadnje še, komisija, skupaj glave združite, za vse, ki smo se zbrali, da zmagovalca najdete.«
In slednji je bil res kmalu znan: z veliko prednostjo je zmagal Matjaž Škerget, ki sta ga Potrč in Veličkovič zelo po-
naravi se tudi sprehajajo in opazujejo rastline in živali.
Prosti čas preživljajo tudi v barih, kjer se zberejo prijatelji in »obdelajo« kakšno aktualno temo. Niso redki, ki so predani glasbi. Udeležujejo se koncertov, plesov, pa tudi sicer poslušajo glasbo. Glasba je prisotna povsod. Ne delijo je na narodno in zabavno, poslušajo različne zvrsti, tudi naša narodna muzi-ka jim seže do srca.
Mladi še posebej radi svoj prosti čas namenimo za obisk kina, športnih dogodkov, kon-
hvalila, češ da ima že razvit svoj stil. Drugi je bil Aleš Pongračič, tretje mesto pa sta si delila Sašo Vidovič in Robi Laporšek. Vsi zmagovalci obiskujejo 3. letnik.
Tako kot karikature ponavadi tudi gostje dijake navdušijo; letos so se jim zdeli zelo zabavni, še posebej Vučakova. Potrč jim je zelo dobro pokazal risanje
certov in drugih kulturnih prireditev. Ponavadi preživimo vikende s prijatelji. Navadno se dobimo pri enem prijatelju doma in igramo razne igre ter se zabavamo. V okolici namreč ni lokalov in diskotek, kamor bi se lahko mladi šli zabavat. Obisk bara je namreč dovoljen samo osebam, starejšim od 21 let.
Zaradi vseh aktivnosti je družina skupaj zelo malo časa. Včasih jim zaradi vseh dejavnosti zmanjka časa tudi za kuhanje. Ljudje gredo zato takrat v restavracije, kjer imajo obrok. Čas med tem pa porabijo tudi za pogovore. Družina je navadno skupaj ob nedeljah, pa še takrat imajo posamezni ljudje svoje naprej planirane aktivnosti. Vsi želijo biti uspešni, vsi želijo biti vključeni v čim več pro-stočasnih aktivnostih, zato jim primanjkuje časa. Tudi dopust želijo najbolj izkoristiti, zato ga navadno planirajo že mnogo v naprej. Program aktivnosti na dopustu skrbno načrtujejo, zato kaj dosti od programa ne odstopaj°.
Prosti čas in preživljanje le-te-ga je zelo pomembno. Opažam, da se ljudje tukaj znajo sprostiti in odklopiti od vseh težav v službi in drugod. To pa jim pomaga ohraniti mirno kri v vsakdanjem življenju.
Aljaž Jelen
Sheboygan Falls - Podlehnik
stripa (v petih minutah ga je narisal kar na odru), Veličkovič pa je lansko zmagovalno karikaturo izdelal v intarziji.
Dogodek pa se pravzaprav ni zaključil ta dan v gledališču, saj je svoj epilog dobil od 11. februarja dalje, ko so na hodnikih šole na ogled narisane karikature dijakov.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv šole
Karikaturi zmagovalca Matjaža Skergeta: Urška Vučak in Damijan Samojlenko
Stadion je vsak teden nabito poln.	Na koncertu
Ptuj • Ko dijaki rišejo profesorje...
Prešerno ustvarjanje karikatur
»Prijatli z elektro šole, spet je prišel ta dan, da poiščemo karikaturista, ki za najboljšega bo spoznan.« S temi besedami se je 4. februarja v Mestnem gledališču Ptuj začelo 8. tradicionalno tekmovanje v risanju karikatur, s katerim so na Elektro in računalniški šoli Ptuj proslavili slovenski kulturni praznik. Tekmovalci so med drugim risali svoje profesorje, pa tudi igralko Urško Vučak, ki je bila poleg intarzista Voja Veličkoviča in karikaturista Andreja Potrča gostja prireditve.
Okoli sveta - Iran (66) • Piše: Filip Kovačič
Na vročem iranskem jugu
Pristanek je bil kot tudi let povsem običajen, prav tako mehak kot vzlet. Ko smo izstopili iz letala, smo začutili spremembo v zraku. Klima je bila drugačna, veliko bolj soparno je bilo. Tudi pozimi temperature zlahka dosežejo 28 stopinj Celzija ...
Mesto, ki je večje od Ljubljane, Bandar Abas, je glavno pristanišče Irana. Že od nekdaj je bilo pomembno zaradi strateškega položaja in trgovskih poti, ki so bile z Indijo. Potem je doživelo zaton in je bilo vse do pred 50 leti majceno ribiško mestece. Nato se je začel načrten razvoj v zdaj že mesto s štiristo tisoč prebivalci. Je najpomembnejše pristanišče iranski mornarici in odskočna deska za bližnja otoka Kešm in Hurmuz za tiste redke turiste, ki pridejo v ta del Irana. In prav tja smo imeli namen iti tudi mi. Pravzaprav smo hoteli videti njihov najbolj mondeni otok, ki je tudi prostocarinsko območje, otok Kiš, ki je nekoliko oddaljen od mesta.
Še pred tem smo v starem delu mesta poiskali majhen in poceni hotel. Kot vsepovsod so nas tudi tukaj sprejeli izredno prijazno. Hotelsko osebje je imelo svojo zabavo. Fantje so se prav pošteno zabavali, tudi brez alkohola. Imeli pa so vodne pipe, iz katerih so prihajali omamni vo-
Naš trajekt...
Foto: Filip Kovačič
Da Iranci niso protiameriško nastrojeni, dokazujejo tudi oblačila tega iranskega mladeniča.
nji. Očitno je to njihov alkohol, učinki so bili čez čas podobni. Seveda so nas povabili zraven in tudi mi si nismo dali dvakrat reči. Z veseljem smo se jim pridružili in sklepali iransko-sloven-sko prijateljstvo. Še zlasti je bil zanimiv fant, ki je bil oblečen v bermuda hlače z vzorcem ameriške zastave. Glede na običajne televizijske posnetke iz Irana, ki so največkrat prikazovali vzklikanje protiameriških gesel in zažiga-nje ameriških zastav, bi to bilo za marsikoga veliko presenečenje. Sicer pa prav nikjer nismo doživeli kakšnega protiameriškega sovraštva, kaj šele protievropske-ga. Prav nasprotno, vedno so trezno poudarjali, tudi običajni ljudje, da proti nobenemu ljudstvu nimajo nič. Če so jezni, so le na ameriško administracijo, ki jim vedno žuga. Prav žal mi je bilo, ko sem se spomnil, kako krivično na te ljudi gleda povprečen zahodnjaški TV-gledalec.
Naslednji dan smo se s starim taksijem odpravili do luke, kjer naj bi bila ladja - trajekt do otoka Kiš. Pot je po ovinkastih cestah trajala predolgo. Ko smo se končno primajali do majhnega pomola, je naš šofer ustavil. Pre-
Foto: Filip Kovačič
pričani smo bili, da mu je ponovno zakuhal avto, zato smo ostali kar v vozilu. Šele ko smo videli, da nam maha in kaže na morje, in ko je začel odvezovati vrvi, s katerimi je povezal našo prtljago in pokrov prtljažnika, smo presenečeni stopili iz avta.
Pomol je bil resnično majhen. Zraven je bila lesena baraka, v kateri je sedel starejši brkat moški. Malce pred njo je bil znak, ki ga prej nismo niti opazili. Na njem je bila narisana barka in še nek napis v farsiju. Počasi so se začeli zbirati domačini s svojo kramo. Poskušali smo se dokopati do informacije, ali je resnično tukaj pravo pristanišče za otok Kiš. Dobrodušno so se smejali in kazali nekam na odprto morje. Tudi če smo se še tako trudili, nismo nikjer na horizontu videli kopnega. Ali smo sploh na pravem mestu?
Čez nekaj minut v daljavi zagledamo točko, ki se vedno hitreje približuje. Ko je postajala večja, smo lahko zaznali čoln. Ali je to ..., ali je to naš „trajekt"? Čoln, ki naj bi nas peljal čez zaliv do 30 km oddaljenega otoka, je bil le nekaj večji od kopalniške kadi! No, malo večji je res bil,
Foto: Filip Kovačič
Tako je taksist poskrbel za varno vožnjo naše prtljage ...
ampak kar zmrazilo nas je, ko smo videli ta doma narejen čoln, pravzaprav pet metrov dolgo lupino, ki pa je imela, resnici na ljubo, velik in močen izven krmni motor. In na to lupino v obliki čolna so želeli spraviti nas tri, skupaj z velikimi nahrbtniki, in še vsaj osem domačinov! Plus njihovo kramo. Nekako smo se vsi uspeli stisniti na čoln, vendar tako, da se v sedečem položaju nisem mogel več premakniti. In v takem položaju bomo morali vztrajati do bogve kako dolgo ... Na srečo je bilo morje mirno in povsem gladko, brez valov. Poti nazaj ni bilo več.
Na srečo je bilo morje še tudi po dveh urah zelo mirno. Ob pogovoru, bolj z rokami kot z besedami, z domačini smo si krajšali pot. Če ne bi imeli tako močnega motorja in ugodnega vremena, bi se pustolovščina lahko precej slabše končala. Kopno se nam je vedno hitreje približevalo. Že v čolnu smo se mi trije dogovarjali, kako bomo iz otoka odšli. Ali spet s čolnom, za kar ni bil nihče, ali pa z letalom družbe Kish Air, ki je točno pred enim tednom doživela hudo letalsko nesrečo. Kmalu po vzletu je letalo strmoglavilo v morje in za vedno pokopalo vse potnike na njem. Ko smo vprašali za tip letala, sta bili le dve možnosti, ali stari ruski iljušin ali pa novejši boeing, ki mu primanjkuje dobro vzdrževanje. Precej klavrna alternativa, ampak smo, če smo želeli potovati po predvidenem načrtu, se le odločili za letalo, pa kakršnokoli že bo. Ali je mogoče, da bi dvakrat zaporedoma imela ista letalska družba nesrečo?
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Osebno bančništvo
Večina izmed nas uporablja običajne bančne storitve vse življenje in povsem normalno je, da banki predstavlja ta segment komitentov daleč največji delež. So pa med nami tudi takšni srečneži, ki imajo pod palcem nekoliko več sredstev, bodisi so jih prislužili z delom bodisi so jih podedovali, in običajno zahtevajo nekoliko drugačno obravnavo na banki. Iz tega razloga so banke skozi vso svojo zgodovino razvijale poseben, lahko bi rekli bolj oseben pristop k takšnim komitentom. Kaj sploh je osebno bančništvo, koliko premoženja morate imeti, da boste na tem »posebnem« seznamu, kaj sploh nudi in kakšne so prednosti, pa v današnjem bančnem kotičku.
Osebno ali privatno bančništvo pomeni pristop, ki je prilagojen posameznemu komitentu, običajno cel dan in vse dni v tednu. Gre za poseben odnos med komitentom in
osebnim bančnikom, ki komitenta dobro pozna, pozna njegove želje, navade, nagnjenost k riziku in podobne osebno finančne lastnosti. Običajno posedujeta osebne telefonske številke, preko katerih po naročilu komitenta osebni bančnik uredi komitentove želje.
Spekter osebnega bančništva se je v zadnjih desetletjih precej spremenil, saj ne gre več le za osnovne bančne posle, temveč vse večjo vlogo dobiva upravljanje premoženja kot celote (bančni depoziti in varčevanja, krediti, vzajemni skladi, borzno posredovanje, upravljanje premoženja, storitev podjetniških financ, naložbe v plemenite kovine, vzajemni pokojninski skladi ipd).
Prednosti osebnega bančništva so prav gotovo dostop do različnih finančnih storitev preko ene osebe (tj. osebnega bančnika), ki poskrbi za realizacijo dogovorjenih finanč-
nih poslov in širok nabor finančnih storitev in svetovanja izkušenih strokovnjakov. Govorimo lahko torej o kakovostnem upravljanju finančnega premoženja, ki zahteva hiter dostop do pravih informacij, pozorno spremljanje dogajanja na finančnih trgih in prave odločitve ob pravem času, podprte z dolgoročnim načrtovanjem.
Običajno poteka svetovanje osebnega bančnika po sledečem vrstem redu: najprej opredelita finančno načrtovanje, ki vključuje pripravo profila vlagatelja, analizo in pregled strukture premoženja, oceno finančnih ciljev in oceno naklonjenosti tveganju. Nato sledi strateška razporeditev premoženja, pri kateri gre za razdelitev premoženja med osnovne skupine finančnih naložb, delnice, obveznice in denarne rezerve, in je najpomembnejša odločitev pri investiranju v finančne naložbe. Številne študije so pokazale, da strateška razporeditev premoženja določa med 90 in 95 odstotki celotne dolgoročne donosnosti in tveganja finančnega premoženja. Kot naslednja sledi razpršitev in upravljanje premože-
nja, ki pa poteka v skladu s sprejeto naložbeno strategijo. Kot zadnji korak lahko navedemo spremljanje in poročanje o stanju ter gibanju premoženja, ki zajema redno prejemanje celovitega poročila o stanju in gibanju premoženja.
Kot pomembna dejavnost osebnega bančništva predstavlja svetovanje pri finančnih naložbah, čedalje pomembnejša davčna optimizacija premoženja, naložbeno svetovanje s področja trgov nepremičnin ter naložbeno svetovanje s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Višina sredstev, ki ji mora imeti komitent, da je banka mnenja, da je primeren za osebnega bančnika, je zelo različna pri različnih bankah. Običajno je spodnja meja približno sto tisoč evrov aktivnega premoženja, navzgor pa seveda omejitve ni.
V današnjem bančnem kotičku smo predstavili osebno bančništvo z vsemi pripadajočimi lastnostmi. Za vse, ki posedujejo toliko premoženja, je le-to zelo primerna oblika bančništva, saj omogoča nadpovprečno rast premoženja.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 15. februar Danes goduje Jurka.
1564 se je rodil italijanski astronom in fizik Galileo Galilei, ki velja za začetnika moderne znanosti. Sestavil je daljnogled in prvi z njim proučeval nebo. 797 se je rodil Heinrich E. Steinweg, ustanovitelj podjetja za izdelovanje glasbenih inštrumentov Stenway $ Sons, ki se še danes odlikuje po izredni kakovosti. 1902 so odprli v Berlinu prvo podzemno železnico. 1971 so v Britaniji uvedli decimalne enote. 1989 so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan.
1919	je trboveljska podružnica Svobode ustanovila prvo politično šolo.
Sreda, 16. februar Danes goduje Julijana.
1519 se je rodil voditelj francoskih hugenotov admiral Gaspard de Coligny.
1822 se je rodil čudežni otrok angleški znanstvenik Francis Galton. Ko je bil star tri leta, je že znal brati, pisati ... 1834 se je rodil nemški zoolog Ernst Haeckel. Podpiral je darwinizem in ga širil v Nemčiji.
1873 je bila v Španiji razglašena republika, ki pa se je obdržala samo eno leto.
1877 se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic. 1457 so v Gradcu zbrani plemiči sodniki priznali vitezu Janu Vitovcu pravico do celjskih posestev in gradov. Četrtek, 17. februar Danes goduje Silvin.
1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa Giordana Bruna, ker je trdil, da se zemlja vrti okoli sonca.
1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger. S svojo dramo Sturm und Drang je dal umetniško ime smeri, ki se je pojavila med letoma 1767 in 1785. 1781 se je rodil francoski patolog Rene Theophile-Hyacinthe Laennec, izumitelj stetoskopa. 1844 se je rodila v Lurdu v Franciji Bernardka Soubirous, s katero sta povezani dve božji poti, in sicer v Lurd in Nevers, kjer so njeni posmrtni ostanki.
1856 je umrl v Düsseldorfu najvidnejši lirik nemške romantike Heinrich Heine.
1909 je daleč od svoje domovine v rezervatu za Indijance umrl stari poglavar Apačev Geronimo. Petek, 18. februar Danes goduje Simeon.
1516 se je rodila Marija I. Katoliška ali Krvava Mary, bur-gundska kraljica, hči angleškega kralja Henrika VIII. in Katarine Aragonske.
1519 je odplul z 11 ladjami proti Mehiki Hernando Marques del Valle Oaxa - Cortez, konkvistador in osvajalec Mehike. 1745 se je rodil italijanski fizik Alessandro Volta. Izdelal je prvi galvanski člen, prvo galvansko baterijo, iznašel elektro-for, elektroskop in kondenzator.
1838 se je rodil avstrijski fizik Ernst Mach. Danes označujejo hitrost letal, ki letijo hitreje od zvoka z Machovim številom.
Sobota, 19. februar
Danes goduje Julijan.
1674 so po tretji nizozemsko-angleški vojni podpisali mir, s katerim so se Nizozemci dokončno odpovedali New Yorku. 1855 je direktor pariškega observatorija Urbain Le Verrier predstavil svojo zamisel o ustanovitvi mednarodne vremenske službe pariški Akademiji znanosti. 1889 se je rodil kolumbijski pesnik in pisatelj Jose Eusta-cio Rivera, čigar roman La voragine po mnenju številnih kritikov velja za enega najboljših južnoameriških romanov, ki se dogajajo v džungli.
1959 je po sporazumu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Grčija in Turčija, postal Ciper samostojna neodvisna država.
1971	je umrl francoski pisatelj Andre Gide. Leta 1947 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1972	se je končala splošna stavka, v kateri je sodelovali 280.000 britanskih rudarjev. Začela se je 7. januarja in je bila prva po letu 1926.
Nedelja, 20. februar Danes goduje Leon.
1844 se je rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slocum, ki je prvi sam obplul zemeljsko oblo. 1898 se je rodil nemški dramatik, pesnik pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht.
1962 je John Glenn je v vesoljski kapsuli Mercury kot prvi Američan obkrožil Zemljo.
1858 se je rodil v Trstu slovenski skladatelj rodu Viktor Parma.
1920	je v Trsu je izšla prva številka političnega lista Delo. Ponedeljek, 21. februar
Danes goduje Irena.
Danes je mednarodni dan materinščine.
1893 se je rodil španski glasbenik Andreas Segovia, človek, ki je iznašel kitaro.
1895 se je rodil danski biokemik Carl Peter Henrik Dam. Z. A. Doisyjem je odkril vitamin K. Za to odkritje sta leta 1943 oba dobila Nobelovo nagrado.
1921	je v Perziji kozaški poveljnik Reza Khan zrušil vlado šaha Ahmeda Mirze in postal vojaški diktator.
1924 se je rodil zimbabvejski politik Robert Mugabe.
Aprosan, dar narave za zaščito dihalnih poti
Izdelki linije Aprosan za zaščito dihalnih poti za odrasle in otroke od drugega leta dalje vsebujejo čisti propolis, ki nudi vse garancije glede učinkovitosti, varnosti in tolerantnosti -BREZ cvetnega prahu, voskov in težkih kovin - NE POVZROČAALERGIJ.
Aprosan kašelj otroci je sirup, ki poleg čistega propolisa vsebuje še ameriški slamnik, ki spodbuja optimalno delovanje fiziološke obrambe organizma, in slezenovec, ki blagodejno vpliva na sluznico dihalnih poti, še posebej grla. Ima prijetno aromo s svežim okusom medu evkalip-tusa, ki je naravni antiseptik. Pomaga pri prehladu, gripi, astmi, bronhitisu in drugih obolenjih dihalnega sistema, krepi imunski sistem in delovanje srca.
Aprosan grlo-glas žvečljive tablete vsebujejo čisti propolis s pri otrocih priljubljenim okusom gozdnih sadežev in med v prahu. Dobrodejno vplivajo na ustno votlino in grlo ter delujejo antiseptično.
Aprosan pršilo za ustno votlino vsebuje 30-odstotno raztopino prečiščenega propolisa. Učinek biofiavonoi-dov v propolisu je protivirusni in protibakterijski. Pršilo z okusom gozdnih sadežev blagodejno vpliva na sluznico ustne votline in grla otrok od drugega leta dalje. Ne vsebuje potisnih plinov in alkohola. Pomaga tudi pri težavah z aftami.
Aprosan sirup kašelj odrasli poleg čistega propolisa vsebuje tudi ameriški slamnik. Dodana je vrtna materina dušica, ki blagodejno vpliva na sluznico dihalnih poti in ima učinek izkašljevanja. Blaži krče dihalnih poti in pomaga izkašljati gosto bronhialno sluz. Ima prijetno aromo s svežim okusom medu evkaliptusa, ki je naravni antiseptik. Pomaga pri prehladu, gripi, astmi, bronhitisu in drugih obolenjih dihalnega sistema, krepi imunski sistem in delovanje srca.
Aprosan kapljice za ušesa vsebujejo čisti propolis z rici-nusovim oljem za blažitev manjših vnetij ušes in blagodejno vplivajo na sluhovod. Posebej so primerne za razkrajanje ušesnega masla. Uporaba se svetuje tudi v poletnih mesecih, kot zaščita in pomoč na bazenih in v morju.
Aprosan pršilo za nos poleg fiziološke raztopine vsebuje čisti propolis, ki deluje antibakterijsko in zaščiti ter vlaži nosno sluznico. Eterično olje evkaliptusa in niaoulija
delujeta kot naravna antiseptika, ki povečata delovanje propolisa in tako skupaj učinkovito delujeta na bakterije in viruse v nosni votlini. Ne vsebuje plinov in kafre.
DIFAR
aprosan
Več o izdelkih na www.difar.si ali na modri številki 080 12 36.
Najboljše iz narave.
(ft.oao u it i
aprosan"
Zdravstveni nasveti
Želodčne težave
Zima se počasi preveša v drugo polovico, kar pomeni, da se bomo kmalu veselili pomladi. Žal pa se ljudje, ki imajo želodčne težave, zavedajo, da so njihove težave običajno močneje izražene prav v tem obdobju. Zato je prav, da namenimo nekaj besed tem težavam in njihovemu preprečevanju.
Želodčne težave so lahko zelo različne, bolečina in nela-godje pa se najpogosteje pojavita v zgornjem delu trebuha.
Hrana potuje skozi usta v požiralnik in nato v želodec. V želodcu je vedno nekaj kisle vsebine, vendar spodnji del požiralnika, ki je običajno zaprt, preprečuje, da bi se želodčna kislina vračala v požiralnik. Po zaužitju hrane se spodnji del požiralnika sprosti in zalogaj hrane preide v želodec. Sprostitev spodnjega dela požiralnika traja le kratek čas. Pri nekaterih ljudeh pa traja sprostitev spodnjega dela požiralnika pri hranjenju dalj časa ali pa se sprosti celo brez predhodnega požiranja. To je običajno vzrok za obilno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Kadar je kisla želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika, jo poškoduje, kar občutimo kot bolečino v zgornjem delu trebuha ali celo kot bolečino za prsnico. To bolečino imenuje-
mo zgaga.
Večina ljudi, ki občuti zgago, nima organske bolezni, ampak jo občuti zaradi spremenjenega delovanja požiralnika in zaradi pogostejšega in obilnejšega vračanja želodčne kisline v požiralnik.
Prav tako je res, da imajo ljudje, ki občutijo zgago, pogosto še druge težave. Najpogosteje se pojavi prehodno vračanje želodčne vsebine v ustno votlino brez bruhanja. Ta pojav imenujemo regurgitacija.
Kadar bolnik občuti zgago in ob tem še regurgitacijo, govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni (s kratico GERB). Gastroezofegealna re-fluksna bolezen je zelo pogosta kronična bolezen prebavil, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Bolezen lahko traja vse življenje, z njo pa se v odrasli dobi vsaj enkrat sreča 40 % ljudi.
Velika večina ljudi težave omili ali začasno odpravi z dieto. Najpomembneje je, da se izogibate hrani in pijači, za katero sami ugotovite, da vam škoduje. Na ponavljanje zgage lahko vplivate še z nekaterimi spremembami načina življenja. Ti ukrepi so naslednji:
• izogibajte se pijačam in živilom, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline (kava, pravi
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
čaj, gazirane pijače, alkohol, mastne in začinjene jedi, orehi, čokolada ...),
•	uredite si prehranske navade (pogosti manj obilni obroki, po obrokih ne počivajte leže, vsaj tri ure pred spanjem ne uživajte hrane ...),
•	tri do štiri ure po obroku se izognite ležanju in večjim telesnim naporom, spite z visokim zglavjem,
•	opustite kajenje (nikotin zmanjša tesnjenje spodnje po-žiralnikove mišice zapiralke),
•	vzdržujte normalno telesno težo, izogibajte se pogostemu sklanjanju (počepajte),
•	izogibajte se tesni obleki.
Zgaga je zelo pogosta težava
in prenekateri bolnik obišče lekarno in se posvetuje s farmacevtom. Ob spremembi načina življenja, predvsem načina prehranjevanja, farmacevti svetujemo še uporabo zdravil, ki se lahko izdajo brez recepta.
Za samozdravljenje želodčnih težav lahko uporabite:
•	zdravila, ki nevtralizirajo kislost želodčnega soka - an-tacidi,
•	zdravila, ki zavirajo nastajanje želodčne kisline v želodčni sluznici:
•	blokatorji receptorjev H2 v želodčni sluznici - ranitidin,
•	zaviralci protonske črpalke v želodčni sluznici - panto-prazol,
•	zdravila rastlinskega izvora.
Antacidi delujejo tako, da nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino in s tem zmanjšajo kislost želodčnega soka ter odpravijo ali blažijo težave, ki nastanejo zaradi prekomernega izločanja želodčne kisline. Učinek antacidov nastopi takoj in traja nekaj ur. Antacidi so na voljo v obliki tablet, ki jih morate dobro prežvečiti ali raztopiti v ustih eno do dve uri po obroku ali ob pojavu težav. Nikakor jih ne uporabite takoj po obroku, saj je želodčna kislina potrebna za presnovo hrane. Z antacidi nevtraliziramo prekomerno izločeno želodčno kislino.
Ker antacidi spreminjajo želodčno kislost, lahko vplivajo na prehod nekaterih drugih zdravil iz prebavil v krvni obtok in s tem spreminjajo njihov učinek, zato je treba počakati vsaj dve uri, preden vzamete druga zdravila.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Valentin odpre ključ do korenin
Za nami je dan zaljubljencev, ki pa je uvožen praznik. Slovenci so ta dan praznovali in poznali predvsem kot prvi spomladanski dan. Pa nič hudega, nekaj cvetočih lepotic je spet dodatno okrasilo naša stanovanja.
Sobne rastline
Večina cvetočih lepotic sodi med sobne rastline. Vendar so nekatere veliko bolj zadovoljne zunaj. Prve med njimi so prav gotovo primule - prelepe trobentice. Mnogi imajo raje orhideje, saj so res razkošne in lepe, a meni pravo pomladansko vzdušje prinesejo te čisto navadne trobentice. Niso zahtevne, pogosto pa tudi prezimijo in nas razveselijo še naslednja leta. Trenutne temperature in tudi vremenska napoved omogočajo, da jih lahko postavimo na balkone, terase, okenske police ali preprosto posadimo na še vedno dokaj puste gredice. Sama jih vedno posadimo v zimska korita, ki so sedaj pusta, pogosto v njih kakšna rastlina vseeno propade, nekaj pa tudi na gredice. V stanovanju pa jih nimam. Tam zelo hitro zgubijo svoj sijaj. Zalivamo jih zelo zmerno, vendar se nikoli ne smejo izsušiti, enkrat ali dvakrat suhe preprosto odmrejo.
Verjetno vas večina tako ve, da so primule srečnejše zunaj kakor notri, da prenesejo kar veliko nizkih temperatur, manj pa vas ve, da so zunaj srečnejše tudi okrasne ciklame. Tudi teh nam naši vrtnarji ponujajo veliko, vseh velikosti in mnogih barv. Ciklama brez težav prenese do -10 oC, seveda za krajši čas. Sicer pa jih lahko hitro prenesemo tudi v stanovanje, če nam bodo čez noč obljubljali nižje temperature. Kljub temu pa tudi v stanovanju zdržijo dalj časa kakor primule. Postavimo jih na svetla mesta, nimajo pa rade, da po njih dolgo časa sije sonce. Previdni moramo biti pri zalivanju. Zelo hitro ravno mi s pretirano nego povzročimo njihov propad. Nikoli ne zalivamo po gomolju, vedno samo po zemlji okoli gomolja. Zemlja ne sme biti mokra, samo vlažna. Gnojenje ni potrebno. Ciklame cvetijo izredno, vendar si po mesecu ali dveh cvetenja vzamejo čas za počitek, to je naravno. Takrat jih lahko celo prenehamo zalivati, nič ni hudega, če se posušijo tudi listi. Kakor pa opazite novo rast, pričnite spet zalivati. Lahko pa takrat ciklamo z lončkom prestavite kar pod grmovje na vrt (tisti, ki ga imate seveda). Tam se bo najbolje počutila, saj je tudi njeno naravno okolje gozd.
Orhideje pa so že bolj občutljive. Najprej pazite, da se ne prehladijo, samo malo mrzle sape po cvetovih lahko povzroči, da cvetovi odpadejo. Odpadanje cvetov povzroči tudi slab zrak v neprezračenem stanovanju, posebej občutljive so na cigaretni dim. Za vse ljubiteljice in ljubitelje orhidej pa je najbolj pomembno, da nove lepotice vsaj za mesec dni postavijo ločeno od domačink v stanovanju. Le tako boste preprečili okužbe s pršicami, vatastimi ušmi in predvsem kaparjem. V tem času jih redno opazujte in ukrepajte ustrezno takoj, ko opazite prve lepljive liste, ko se na listih pojavijo lise, kot bi jih polili s sladkorjem, ali pa opazimo prve škodljivce. Takrat se jih boste lažje rešili.


se'
Foto: Miša Pušenjak
Kaj pa bomo še delali ta teden
Naši potaknjenci sedaj že občutijo daljšanje dneva. Zato je sedaj še nujneje, da se z njimi nekoliko več ukvarjamo. Redno čistimo vse posušene liste, saj so ti lahko vir okužb. Še bolj previdni morate biti pri zalivanju. Rastline so sedaj pričele z vegetacijo, zato so tudi veliko bolj dovzetne za glivice, predvsem pa bakterijske okužbe. Treba je pokrajšati vse poganjke, da boste vzgojili grmičaste, krepke sadike z več cvetovi. Nakaljevati pričnemo tudi dalije, kane in predvsem gomoljne begonije. Tako bomo v aprilu na prosto presadili lepo razvite rozete, ki bodo hitro nastavile cvetove. Gomolje čez noč namočimo v toplo vodo, še bolje je, da je to kamilični čaj, in jih posadimo v pesek, žagovino, lahko pa tudi v substrat. Pri zalivanju ves čas pazimo, da ne zalivamo po gomoljih. Ko poženejo lepe poganjke, jih prestavimo na svetlo mesto in gomolje zagrnemo z zemljo. Na prosto pa jih prestavimo šele, ko mine nevarnost nočnih pozeb. Dalije in kane nakaljujemo v pesku ali žagovini, lahko pa jih posadimo tudi v dovolj velike lonce in jih na prosto presadimo skupaj s koreninsko grudo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
Foto: wordpress.com
Blue
Ste morda vi tisti?
Zamišljam si, da takole hodim po raznih upravah in uradih ter pri okencih sprašujem "Ste morda vi tisti?". Sledi vedno enak, kratek odgovor "Ne".
J\ :	Sprašujem namreč, če so oni poobla-
- ščeni, če so morebiti oni odgovorni. Pa glej ga zlomka, niso.
Kajti v tej majhni deželi, ki ima sicer veliko "domnevno pooblaščenih in odgovornih" oseb na položajih, je precej težko najti nekoga, ki to dejansko tudi je. Predvsem, ko gre za kakšna bolj odmevna pravdanja. Predvsem pri teh ponavadi po nekakšnem slučaju nanese, da se nekaj ni izvajalo po pravilih in kogarkoli potem kaj vprašajo, vsak odgovori enako. "To ni v naši pristojnosti ... Za to nismo pooblaščeni ... To je naloga tožilstva, naloga sodišča, to bi morala storiti policija ..." in tako v nedogled. Na koncu pridemo do tega, da nihče ni storil ničesar, nič se ni zgodilo, vmes so koga do smrti posilili, ga mogoče pretepli in zadavili, ker vmes pač nihče ni imel ustreznih pooblastil za kaj vem kaj.
In zmerom znova se samo čudim, ko se takšni primeri ponavljajo, kar tako, eden za drugim, kot utečena praksa, ker je videti, kakor da to nikogar ne zmoti. Pa kaj ga tudi bi ... Saj verjetno tako ali tako ni odgovoren, da bi ukrepal. Med tem pa imamo toliko nekih komisij in uradov in vseh neskončnih uradnikov, da nihče v državi sploh ne ve, koliko jih dejansko je. Verjamem, da so svetle izjeme, a kaj, ko je vse okoli njih toliko nekega nepotrebnega in popolnoma nekoristnega ter neučinkovitega plevela, ki na žalost predstavlja večino. In ta seveda nikakor ni zastonj ... Kajti to je vendarle državna pisarniška služba, ki je morda še najbolj cenjena.
Skratka, med vsemi temi brezštevilnimi pooblaščenimi osebami pri kraju ugotoviš, da pa vendarle nihče ni pooblaščen za prav nič, pa tudi odgovoren ni nihče za nič. Stvari se dogajajo same od sebe in v našo zabavo, da nam pač ni preveč dolgčas ob sedmih zvečer pred televizijo. Med tem pa lahko vsaj tuhtamo, če pri nas sploh kdorkoli je tisti ...
Matic Hriberšek
Britanski pevec Boy George je potrdil, da se po dolgih letih na glasbene odre vrača zasedba Culture Club.
Skupina je razpadla leta 1986 predvsem zaradi težav z drogami. Fantje so bili na vrhuncu popularnosti v začetku osemdesetih, ko je zasedba Culture Club nizala uspešnice, kot so Karma Chameleon, It's a Miracle in Do You Really Want to Hurt Me. Skupina se je nazadnje skupaj pojavila leta 2002 na koncertu v Londonu, ko
so praznovali dvajsetletnico ustanovitve skupine, njihov zadnji album Don't Mind If I Do pa je iz leta 1999. Prihodnje leto bodo proslavili že 30. obletnico, odkar so se prvič pojavili na glasbeni sceni, Ob tej priložnosti načrtujejo snemanje novega studijskega albuma in veliko
koncertno turnejo.
®@®
Znani so že tudi letošnji predstavniki Velike Britanije na Eurosongu. Na otoku so se odločili, da jih bo letos
zastopala zasedba Blue, ki je ena izmed njihovih najpopularnejših zasedb. Fantje, ki so se razšli leta 2005, se bodo tako ponovno združili in se z novo pesmijo I Can predstavili celotni Evropi. Nazadnje so Britanci na Evrovizijo poslali mednarodno priznanega izvajalca leta 1997, ko so v Dublinu nastopili Katrina & The Waves. Naj spomnimo, letošnji Eurosong 2011 bo potekal 10., 12. in 14. maja 2011 v Dusseldorfu, v znameniti dvorani Esprit. Za vse tiste, ki bi si želeli v živo ogledati to prireditev, imamo slabo novico, saj so v samo nekaj urah razgrabili vseh 32.000 evrovizijskih vstopnic, za katere je bilo treba odšteti od
89 do 189 evrov.
®®®
Super zvezdnica Lady GaGa še najprej stopnjuje napetost pred izdajo svojega novega studijskega albuma. Album, ki bo nosil ime Born This Way, se na trgovskih policah uradno pričakuje 23. maja. Prvi singel z novega albuma ima enak naslov kot album in ga bo pevka premierno predstavila na letošnji svečani podelitvi glasbenih nagrad Grammy. Na njeni Twitter strani je že objavljen tudi celoten tekst nove skladbe. Lady Gaga je potrdila, da se je pri omenjeni novi skladbi preizkusila tudi kot producentka. Pri tem pa ji je pomagal Fernando Garibaya, ki je že sodeloval z nekaterimi znanimi izvajalci, omenimo le zasedbo
Sugababes in Enriqua Iglesi-asa. CD singel Born This Way bo uradno izšel 1. februarja na sam dan podelitve gram-myjev.
®®®
27. marca bodo na veliki svečanosti v Torontu podelili kanadske glasbene nagrade (Juno Awards). Pop zvezdnika Drake in Bieber pa bosta glavna favorita na tokratni podelitvi. Največ, kar šest nominacij je zbral pevec Drake, vključno z nominacijama za najboljši album in najboljši singel Find Your Love. Bieber je zbral štiri nominacije, tudi za najboljši album in najboljšega izvajalca. Oba pa se potegujeta tudi za nagrado po izboru publike, kjer jima družbo dela pevec Michael Buble. Od mednarodnih glasbenih izvajalcev na seznamu nomi-nirancev najdemo izvajalce, kot so Eminem, Katy Perry,
Ke$ha in Taylor Swift.
®@®
V zadnjih dneh v svetovnih medijih kroži novica, da bo legendarna irska zasedba U2 27. maja izdala svoj novi studijski album. Novico o izidu so objavili na nemški različici spletne prodajalne Amazon. Bono in druščina je že nekaj časa zaprta v studiu, kjer nastajata kar dva nova studijska izdelka. Eden naj bi nastal iz preostalega posnetega materiala s snemanja albuma No line on the horizon. Drugi album pa pravkar snemajo skupaj s producentom Danger Mo-usom.
®®®
Popularni francoski DJ David Guetta je našel novo »žrtev«, s katero upa, da bo še naprej osvajal evropsko klubsko sceno. Tokrat se mu je pridružil ameriški r&b glasbenik Usher. Usher se trenutno nahaja na glasbeni turneji po Evropi, kjer načrtuje še sodelovanje z glasbenikom Tiniem Tempahom in producentsko ekipo Swedish House Mafia. Kot je dejal pevec sam, se je za omenjena sodelovanja odločil predvsem zato, da bi lahko novemu albumu, ki ga načrtuje v začetku naslednjega leta, dodal več »evropskega zvoka«. ®@®
Ameriška zasedba Kings of Leons je bila zaradi zdravstvenih težav bobnarja Nathana Followilla prisilje-
na odpovedati del koncertne turneje. Tako so koncerti po Avstraliji in Južni Afriki, ki so bili načrtovani v naslednjih treh mesecih, odpovedani. Za sedaj pa ostajajo potrjeni koncerti na evropskih festivalih, ki sledijo v letošnjem poletju.
Po slabih 10 letih se na glasbeno sceno vrača popularni britanski duet Lighthouse Family. Pevec Tunde Bai-yewu in klaviaturist Paul Tucker sta se za skupno glasbeno pot odločila leta 1993, uradno pa sta se razšla leta 2003, ko se je pevec Tunde odpravil na samostojno pot. Za marec napovedujeta koncertno turnejo, takoj zatem pa se bo pričelo snemanje novega albuma.
Janko Bezjak
Boy George
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLACK AND YELLOW - WIZ KHALIFA
2.	GRENADE - BRUNO MARS
3.	FIREWORK - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
2.	GRENADE - BRUNO MARS
3.	WE R WHO WE R - KESHA
NEMČIJA
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
3.	GRENADE - BRUNO MARS
estvi
NAJ
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
3.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON
4.	FIREWORK - KATY PERRY
5.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
6.	PYRO - KINGS OF LEON
7.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
8.	THE BEST THING ABOUT ME - R. MARTIN & J. STONE
9.	FUCKIN' PERFECT - PINK
10.	WHEN WE COLIDE - MATT CARDLE
11.	BORN FREE - KID ROCK
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 15. februarja 2011
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mineštra z gobami in fižolom* SREDA
kašnice, repa ČETRTEK pasulj s kranjsko PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
mesna omaka, njoki, solata NEDELJA
kremna juha, ocvrt piščanec, rdeča
pesa, riž
PONEDELJEK
dušeno kislo zelje, zabeljeni ajdovi žganci
*Mineštra z gobami in fižolom
Sestavine: 3 šalotke, 150 g pora, 200 g gomolj-ne zelene, 200 g korenja, 400 g mešanih svežih gob, 1 konzerva belega ali rdečega fižola (400 g), 80 g pancete, 4 stroki česna, 6 žlic olivnega olja, 3 lovorjevi listi, 1 vejica rožmarina, 3 vejice timijana, 1 l kokošje ali zelenjavne juhe, 2 žlici mrzlega masla, sol, poper, kajenski poper, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 8 rezin kruha, 60 g nari-banega parmezana
Olupljeno čebulo in očiščen por narežite na drobne kocke. Korenje in zeleno olupite in narežite na pol cm velike kocke. Gobe narežite na ne
premajhne kose. Olupljen česen rahlo potlačite. Panceto narežite na kocke in jo v široki posodi hrustljavo opecite na žlici olja. Pečeno poberite iz posode in jo odcedite. V posodo vlijte 3 žlice olja, dodajte por, čebulo, zeleno, korenje, česen in vsa zelišča ter pražite na srednji vročini 7 minut. Dolijte juho in kuhajte na majhni vročini 5 minut. V ponvi segrejte preostalo olje, na njem opražite narezane gobe ter jih začinite s soljo in poprom. V juho stresite odcejen fižol in gobe ter kuhajte še 5 do 7 minut. Pekač obložite s peki papirjem in nanj položite rezine kruha, jih po-tresite z 2/3 parmezana in postavite v pečico za 8 minut (pazite, da se kruh ne zapeče preveč). Na koncu v juho vmešajte maslo, peteršilj in hrustljavo panceto, začinite s soljo, poprom in kajen-skim poprom ter postrezite s hrustljavimi kruhki in preostalim parmezanom.
**Mesna omaka
Sestavine: belo olje, 15 dag čebule, 50 dag mletega mesa, 20 dag paradižnika, jušna kocka, strok česna, poper, sol, lovorov list, majaron, 0,5 dl belega vina, peteršilj.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo in dodamo mleto meso in pražimo toliko časa, da tekočina izpari. Dodamo narezan paradižnik, jušno kocko, strt česen, poper, sol, lovorjev list in majaron. Zalijemo z malo vode in kuhamo 30 minut. Prilijemo še belo vino, prevremo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ponudimo k njokom, polenti, testeninam ...
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
V prvi polovici življenja si človek kvari zdravje, v drugi polovici si ga popravlja.
-k-k-k
Moda je ženskega spola in taka je tudi njena narava.
-k-k-k
Vedno ljubimo tiste, ki nas občudujejo, za tiste, ki jih sami občudujemo, pa nimamo ljubezni. •k-k-k
Spomini so edina nebesa, iz katerih nas ne more nihče pregnati. -k-k-k
Pesimist je človek, ki o vseh ženskah misli, da so pokvarjene. Optimist je tisti, ki upa, da je to res. -k-k-k
Človek je najbolj popolno bitje na svetu, naredi pa ga lahko vsak bedak. -k-k-k
Pred kritiko se ne moremo niti zaščiti niti ubraniti. Naprej moramo delati in počasi bo popustila. -k-k-k
Ali lahko slab človek napiše dobro knjigo? -k-k-k
Človek se postara takrat, ko opazi, da brez pomisleka vse druge tika, oni pa ga še naprej vztrajno
Smeh ni greh
Skupina rednih gostov se ponovno zbere v njihovi priljubljeni gostilni. Vsi se prav lepo zabavajo, ko eden izmed njih zakliče: »42!« Ob tem se vsi pošteno zakrohota-jo. Potem se oglasi drugi: »53!« In spet se vsi zakrohotajo.
Naključnemu gostu ni nič jasno, zato pobara natakarja, kaj se dogaja? »Tale družba je že tako dolgo skupaj, da imajo svoje šale kar oštevilčene. Tako prihranijo dragocen čas in si lahko povejo veliko več šal.«
Takrat pa se oglasi nekdo iz ozadja: »128!« Nastopi mučna tišina.
»Kaj pa je?« zanima gosta.
»Ta šala sploh ni smešna,« odgovori natakar.
Takrat se spet nekdo oglasi: »16!« Spet sledi krohot.
Potem pa nekdo reče: »119!« Pa se spet nihče ne smeji.
»Kaj je pa tokrat?« zanima gosta.
»Ah ... nekateri ljudje pač ne znajo povedati šale ...«
Upokojenca, 70 let.
ACETAT (ZASTAR.)
MARIBORSKO PODJETJE
RADIOAKTIVNI ODPADKI
IVO SORLI
KOZMONAVT (GERMAN)
PREBIVALKA OKINAVE
NASA PLAVALKA ISAKOVIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SODOBNIK KELTOV
KATARINA CEGLAR
ZID
KONEC GESLA (ANA SASSO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VZHOD
PARISKA PODZEMNA ŽELEZNICA
VAS PRI ZREČAH
KONJSKA SILA
IZ BESEDE ZANKE
TRAVNAT SVET V J. AMERIKI
SLAVKO AVSENIK
AMERISKI DŽEZOVSKI PIANIST (CHICK)
URADNI SKLEP, DEKRET
MESTO V TOSKANI
ZABAVNA GLASBA
EMILIE ZOLA
IT. OP PEVKA (MIRELLA)
SPORA
ZAMAH VESLAČA
NOMADSKO LJUDSTVO
PASTIR V •KEKCU-
ENOOKI PAJEK
PLAČILO
ZIDARSKA LOPATICA, MORTNICA
NAS ONKOLOG BRECELJ
KRAJ PRI BLATNEM JEZERU
KISIK
KAREL ERBEN
VODNI GLODAVEC
RIBISKA MREŽA
Ona ga pošlje v trgovino: »Kupi kilo moke in kilo sladkorja.«
Čez eno uro se mož vrne s kilogramom pralnega praška. Ona ga nadere: »Bedak! Naročila sem ti dve stvari! Kje imaš pa mleko?«
Meščana prvič preživljata dopust na turistični kmetiji. Nekega dne zagledata, kako je bik naskočil kravo.
"Kolikokrat dnevno pa to zmore?" vpraša žena kmeta
"Tudi do dvajsetkrat."
"No vidiš!" reče ženska možu.
"Pa vedno naskakuje isto kravo?" se zanima mož.
"Ne, to pa ne. Vedno skače na drugo," pojasni kmet.
"Si slišala, stara?" reče mož.
"Si naredila vozniški izpit, draga?"
"Ne vem. Člani komisije so še v šok sobi ."
Ljubljanska družina preživlja dopust na Kreti. Janica najde na plaži veliko školjko, jo pristavi k ušesu in vzklikne: "Mama, slišim obvoznico."
V knjigarno stopi moški in reče prodajalki:
»Prosim knjigo Moški, gospodar v hiši.«
Prodajalka ga pogleda in reče: »Znanstvena fantastika je v drugem nadstropju.«
"Imate morda valentinove voščilnice z napisom: 'Moji edini ljubezni?'"
"Imamo."
"Dvajset takih voščilnic, prosim."
Klošar je na cesti prosil mimoidočega: "Prosim, dajte mi evro, ker sem lačen!"
"Tistim, ki me na cesti prosijo za denar, ne dam nikoli nič!" mu je zabrusil možakar.
"Kaj pa naj? Naj odprem svoj lokal?"
»Šla sem v ženitno posredovalnico, kjer ti z računalnikom poiščejo moža,« razlaga ena dama drugi. »In v računalnik so vstavili moje želje, da iščem moškega nižje postave, s prirojeno eleganco, ki rad nosi večerne obleke in ki se ukvarja s športom, po možnosti vodnim .«
»In koga ti je izbral računalnik?«
»Pingvina!«
Ugankarski slovarček: AFRIDI = bojevito nomadsko ljudstvo v vzhodnem Afganistanu, ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž, 1905-2004), BABAKULI = turkmenistanski šahovski velemojsterAnnakov, EMRI = slovenski strojnik (Igor, 1952-), ETANOAT = zastarel naziv za acetat, LE-VINE = ameriški filozof (Joseph, 1952-), LIBOR = češki hokejist Prohaska, PA-RIŽLJE = naselje pri Zrečah, STOKA = slovenska pevajalka (Tea, 1964-).
■>I!J3 'euais
'se 'ejes 'el9>! 'WP0 'e^eu^o 'snq 'aíizuej 'eja|o>j '>jooua 'o^aiu 'Aom '>jeg '¡uajj 'jeAO|s 'si 'eg '^g 'ezod 'oy 'oey 'íeljsaAez '33 'eu|e}3|/\| 'eqse|§ dod 'leoueia 'eíupuey 'epua 'poqez 'epv 'qaiey :ouAejopoA ■gpezMJi 9) A9HS9y
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
CELJE
PTIČJI GLASEK
BARIJ
Govori se ...
... da bi neka ministrica rada bodoče pokrajine kar prepisala in prerisala od cerkvenih škofij. Vsi ostali pa v jok in na drevo od jeze in žalosti. Da bi pa kdo ministrico ovadil švin-glanja pred sodiščem, kot se je to zgodilo v primeru nekega poslanca, pa ne.
... da je prvi mož v fari svete Marjete niže Ptuja napovedal možnost izbire več podžupanov. Zdaj pa v vaških odborih predlagajo, naj jih imenuje vsaj toliko, kot ima občina ekoloških otokov, da bo vsak skrbel vsaj za čiščenje enega in bo bojda imel več kot dovolj dela.
... da bo kmalu daleč najbolj kulturna občina tista lukar-ska, saj bodo občani imeli na voljo kar štiri kulturne dvorane. Ampak za kakšne večje prireditve si bodo vseeno še naprej sposojali veliko dvorano v sosednji občini.
... da so organizatorji sobotne tamburaške revije nasto-
pajočim po uradnem nastopu obljubili ogled javne vaje enega od nastopajočih orkestrov. Pa so bili mnogi tamburaši razočarani. Klinc, pa taka vaja, na kateri nihče nima rojstnega dneva ali kakšnega drugega razloga, da se čisto na začetku zapoje: Kolkor kapljic, tolko let...
... da je za slovensko občinstvo prava sreča, da Tadej Toš ni bil preveč uspešen pri namiznem tenisu. Se je lahko vsaj posvetil pravemu glumaštvu. ... da na nedavni revialni
žogobrcarski tekmi ni bila glavna novica zadetek znanega ptujskega hotelirja, ampak slaba igra predsednika MNZ.
Vidi se ...
. da se je voditeljica nedeljske predstavitve zgoščenke videmskihpevcev Vinogradnikov odločila postati njihova članica. Prvi korak v tej smeri je že storila, saj je bila že kar na odru krščena; z odličnim, nekrščenim.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča ZA MAJHNE IN	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Rok Levičnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je zanimivo fotografijo poslal Rok Levičnik.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	0
Bit	VV	©	€€€	00
Dvojčka	V	©©	€	000
Rak.	VVV	©	€€	00
Lev	V	©©©	€	0
Devica	VV	©	€€€	000
Tehtnica	VVV	©©	€	00
Škorpijon	VV	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	VVV	©©	€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	000
Ribi	V	©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. februarja do 21. februarja 2011. 1 znak-slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Marija Stramič, Mejna ulica 9, 2000 MARIBOR.
Anekdote slavnih
***
Ko je nekoč neki Rimljan zaklical ob mrliškem sprevodu mrtvemu, naj pove cesarju Avgustu, da ljudstvu še vedno niso izplačali njegovih volil, mu je rimski cesar Tiberij izplačal do zadnjega cekina zahtevano vsoto, vendar ga je takoj po tem dal umoriti. Stopil je k truplu in dejal: »Sedaj pa še ti povej Avgustu, da si dobil vse do zadnjega izplačano.«
***
Voltaire je posla francoskemu filozofuJeanu dAlembertu v presojo tragedijo Olimpija. Zraven je pripisal, da jo je napisal v šestih dneh. DAlembert mu je delo vrnil spripisom: »Avtor ne bi smel sedmi dan počivati.«
Voltaire je kritiko razumel in tragedijo popravil.
***
Ko je Theodor Heuss postal predsednik ZR Nemčije, se mu je prišel uradno predstavit novoizvoljeni predsednik nemškega Karitasa. Pred začetkom pogovora je Heuss ponudil obiskovalcu debelo, dolgo brazilsko cigaro.
»Gospod zvezni predsednik,« je negotovo vprašal prvi mož Karitasa, »mar vam lahko vzamem toliko vašega dragocenega časa?«
»Oh,« je zateglo rekel Heuss, »cigaro lahko zunaj mirno pokadite do konca.«
***
Ko je nekoč španski pisatelj in pesnik Vicente Blasco Iba-nez obiskal manjšo gimnazijo, mu je profesor predstavil najbolj nadarjene dijake in ga prosil, da bi jim zastavil nekaj vprašanj.
»Kdo so bili največji pesniki na svetu?« je Ibanez vprašal najbližjega. - »Homer, Vergil, Dante in vi, samo da nisem dobro slišal vašega imena,« je v svetem spoštovanju izjavil dijak.
***
Družbeno gibanje Slovenije • Razglasili padec druge slovenske republike
Pozivajo k državljanski nepokorščini!
Družbeno gibanje Skupnost - DGS, oziroma pooblaščeni podpisniki Rastko Plohl, Jože Kos, Vojko Kogej, Ivan Cencelj, Branislav Jokanovič, Tomaž Ogrin in Franci Černagoj so na slovensko javnost naslovili pismo pod naslovom Pozdrav prihodnosti.
V omenjenem pismu slovenski javnosti razglašajo Oznanilo o prelomu zgodovinskega dogovora - zaveze med ljudstvom in oblastjo o političnem, ekonomskem in kulturnem vzponu slovenske družbe ter Razglas o ugotovitvi padca Republike Slovenije, oziroma druge slovenske republike ter javnost pozvali k državljanski nepokorščini.
Kot so zapisali v oznanilu in pozivu slovenski javnosti, je padec Republike Slovenije ob 20. obletnici polne uveljavitve njene državne suverenosti, izvršen zaradi izdaje danega zgodovinskega dogovora, to je zaveze s strani političnih elit, ko so v povezavi s tujino z goljufivo odtujitvijo skupne lastnine v korist ozkih krogov uničile naš ekonomski temelj, moč in suverenost, ki niso izvrševale vitalnih interesov večine svojih državljanov in ki so nas postavile v diskriminiran položaj, v katerem ne vidimo več varnosti in razvojne perspektive.
Ob tem poudarjajo, da današnja Republika Slovenija ne
dovoljuje naše ekonomsko-prehranske samopreskrbe in možne blaginje, kar se odraža v bednosti našega bivanja: v razslojevanju, stalni množični brezposelnosti, drastičnem padcu rodnosti in enormni zadolženosti v tujini; obenem pravice iz lastništva, ekonom-sko-socialne varnosti, pokojnin, zdravstva, izobraževanja, kulture in zdravega življenja postajajo privilegij izbrancev. Prepričani so, da se izvaja degradacijo nas, državljanov, s kratenjem naših pravic in nas postavlja v položaj oseb brez lastne identitete in brez možnosti izvrševanja svoje osebne ter politične volje. Da se uničujejo tako civilizacijske kot obče človeške vrednote in odnosi, ki temeljijo na solidarnosti in sožitju. In sicer tako, da s prevarami in eksperimentalnimi šok terapijami povzroča medsebojne konflikte, odtujenost, kriminal ter travmatične situacije in probleme, ki nas dnevno bremenijo in morijo. S svojimi po-litično-vojaškimi avanturami na mednarodnem področju se
izigrava ugled naše družbe, ki temelji na načelu miroljubnega sožitja in na širokem mednarodnem krogu prijateljev.
Zaradi vsega tega so izdali splošni poziv k državljanski neposlušnosti in nepokorščini.
»Podpisniki slovenski javnosti sporočamo, da se z obstoječo ureditvijo Republike Slovenije ne moremo več istovetiti in je priznavati kot edine možne organizirane oblike
£fajeM(ca, badbikco
89,8 98.2 104,3 Mii
fidiudajte nad tudi na spletu: wwvu. radio-ptuf.ii
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 11. februarja pa vse do 25.
februarja bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 2. marca bomo
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon term ptuj.
Imena nagrajencev bomo objavili v petek, k. marca, v časopisu Štajerski
tednik, obvesti la0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti.
PTOJ
SAVA HOTELS & RESORTS v
Štajerski
TEDNIK
TERME
PTUJ
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio tednik Ptuj, RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
■ prilogo yr
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v februarski številki med ostalim preberete o
varstvu koščičarjev s škropilnimi programi za češnje, slive, breskve in
marelice, nadalje je predstavljena rez vinske trte, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi sadik v ekološkem kmetijstvu.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
- DGS, ki je bilo ustanovljeno 21. junija 2008 na Rožniku pri Ljubljani in se javno oglasi le ob izrednih priložnostih, je svoj drugi javni nastop v svojem obstoju, oziroma oznanilo javnosti pod naslovom Poz-
drav prihodnosti, posredovalo tudi kabinetu predsednika RS, predsedniku Vlade RS, predsedniku Državnega zbora RS in tudi predsedniku Državnega sveta RS.
-OM
Pod oznanilo družbenega gibanja Skupnost slovenski javnosti se je prvi podpisal Ptujčan Rastko Plohl.
skupnega bivanja, kakor tudi ob državni osamosvojitvi nismo glasovali za to ponavljajoče se vsesplošno nestabilno in nevzdržno stanje, v katerem danes živimo.
Pozivamo vas, državljanke in državljani, k začetku izvajanja državljanske neposlušnosti in nepokorščine zaradi preloma dane obljube naši skupnosti, in sicer na vse načine, ki bodo za vas, tako posameznike kot skupine in organizacije, izvedljivi in sprejemljivi. Predvsem pa vas pozivamo k vzpostavitvi nove družbene pogodbe za pravičnejšo ureditev naše družbe, temelječo na skupni in osebno-zasebni lastnini, pluralizmu, suverenosti, napredku in miru!«
Družbeno gibanje skupnost
VSAK CETRTSK OB 20.00 URI
»V»
POSKOČNIH
1.	Ans. ZDOMARJI - Na okence ti trkam
2.	Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam
3.	Ans. VIŽARJI - Stari vižar
4.	Ans. ŠESTICA - Med iskrenimi ljudmi
5.	Ans AKORDI - Hočeš nočeš
6.	DOMEN KUMER in ŠPELA GROŠELJ - Čez leto ali dve
7.	Ans. LUBA UŽMAHA - Glasba moj zaklad
Jt t
POP 7 TOP
1.	MARJAN ZGONC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi
2.	BOŠTJAN KONEČNIK in NAVIHANKE - Obljubi mi
3.	MAJDA PETAN in MARJAN PETAN - Ko bova midva le spomin
4.	NOVA LEGIJA- Dotik srca
5.	BRIGITA ŠULER - Žigolo
6.	NATAŠA MADJAR - Angel moj
7.	BORIS KOPITAR - Ko sva se spoznala
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Or fejckove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice poSlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING <Lo.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Foto: MO
Prireditvenik
Torek, 15.februar
18.00 Ormož, grad, predavanje romana vodeba »Burnout« - sindrom izgorelosti
Sreda, 16. februar
Ljutomer, vrtec: Fit hoja za zdravje - dan brez avtomobila 17.00 Tinje, Knjižnica: Pravljične urice - Špelca in Bradač
Četrtek, 17. februar
10.30
13.00 15.00 16.00 16.30 17.00
17.00
18.00 18.00
Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstava za otroke Philipa Ridleya, Pravljično srce, za šole in izven
Videm, gostišče Pal: volilni občni zbor Društva upokojencev Videm Makole, knjižnica: Pravljične urice - Zajčica Lina in violina Ljutomer, Dom kulture: zaključek bralnega Ostržka - vrtca Ljutomer Slovenska Bistrica, knjižnica: Pravljične urice - Miška in kamenček Ptuj, Salon umetnosti: odprtje likovne razstave Jožeta Foltina - Fašenk, gostje otvoritvenega programa: Moški Pevski zbor KD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna
Ormož, Dom kulture: območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2011
Slovenska Bistrica, MC MIŠ: potopisno predavanje - Armenija
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, 2. občni zbor Gobarskega društva Ptuj
Petek, 18. marec
17.00
18.00
18.00 20.30
Cirkulane, izpred hiše Marte Arnečič: pohod ob polni luni Društva gospodinj Cirkulane
Zg. Ložnica, telovadnica osnovne šole: 13. območna revija pevcev in godcev ljudskih viž 1. del
Oplotnica, kulturno-turistični center: Literarni večer s Tonetom Partljičem Ptuj, DomKulture - Muzikafe: koncert - Yanu trio, glasba z vtisi drugih kulturnih območij, igrajo: Jan Tomšič - kitara in vokal, Nino Mureškič -tolkalist, Tadej Kampl - bas
KINO Ptuj
Petek, 18. februar: 17.00 Zlatolaska - v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina; 19.00 Gulliverjeva potovanja - pustolovska komedija; 20.40 Art program: Tamara Drewe - komedija.
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipenD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 15.2. 10:05 Hrana in «no
10:30 To bo moj poklic - Čistilec objektov pon.
11:25 Modro-pen.
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujska kronika—pon.
10:05 Ptujska kronika-pon.
10:25 hlka in majulka
17:30 Hrana In vinu
17:55 Ptujska kronika - pon.
11:15 Povabilo na kara—pon.
18:50 Pust pred pustom - 2. del
20:00 Ptujska kronika - pon.
21:20 Pust pred pustom -2. del
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Info kanal
Sreda 10.2.
0:25 Knbajmn skupaj
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika—pon.
10:50 Pust pred pustno-2. del
11:30 Modro-pon.
1B:3D Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Pust pred pustom - 2. del
20:00 Regi IV
21:50 To bo moj poklic -Pefar 22:45 Povabilo na kavo-pon. 23:20 Info kanal
pean
Četrtek 17.2. 10:05 Hrana In vino 10:25 To bo moj poklic - Peiar pon. 11:20 Pust pred pustom -2. del 12:00 Ptujska kronika 13:00 Reg TV -Ormož 13:50 Ptujska kronika-pon. H:10 Povabilo na kavo—pon. 14:45 Rep IV-GoriSnica 18:00 Ptujska kronika-pon. 16:28 Polka in majulka 17:25 Hrana in vino 18:80 Ptujska kronika-pon. 18:20 Povabilo na kara—pon. 20:00 Ptujska kronika-pun. 20:20 Pust pred pustom-2. del 21:35 Modro-pen. 22:00 Ptujska kronika-pun. 22:20 Info kanal Petek 18.2. 8:20 Kuhajmo skupaj 10:00 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika-pon. 11:30 Modro - pon. 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vinu 18:05 Pust pred pustno-2. dal 20:00 Ptujska kronika-pun. 20:20 Pust pred pustom - 2. dol 21:30 To bo mnj poklic - Vzdrževalec tekstilij 22:25 Info kanal
Ptujski tBlnizijaPalV, SlonasMtiil. Tik 05 90 MO 21
www.petv.tv
Odsloj nas lakko spramljata tudi na 12
Mali oglasi
KMETIJSTVO
REGISTRIRANO VARSTVO otrok JEŽKI vas obvešča, da sprejema v varstvo otroke, stare od enega do pet let. Smiljana Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2, Ptuj, telefon 040 802 038.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli, takrat zvonovi zvonite ...
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta
Alojza Slavka Janžekoviča
IZ POLENCEV 4
se iz srca zahvaljujemo domačemu župniku Slavku Štefku in patru Francu Mešku za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, PGD Polenšak, sinovim sodelavcem iz Amisa, pogrebnemu podjetju Mir, Borisu za odigrano melodijo, posebej hvala Maksu in Ivanki za pomoč, hvala govornici Mariji. Hvala vsem, ki ste se mu prišli poklonit, hvala za vaše spoštljive misli, hvala za vaše molitve.
V žalosti: žena Marija in sin Roman
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM balirko za kockaste bale, generalno obnovljeno, cena ugodno Tel. 041 283 892.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bomo prodajo nesnic pričeli v sredo, 16. 2. 2011. Nesnice v začetku nesnosti, cepljene, dobite vsak dan od 8. do 17. ure. Soršek, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bale v kockah ter traktor, pajek in koso Sip. Telefon 041 675 271.
PRODAM žični vinograd s sadovnjakom v Velikem Vrhu 86. Telefon 761 1591.
PRODAM suhe fosne, hrast, češnja. Tel. 031 572 553.
KUPIM travniške brane in živino za nadaljnjo rejo (vola, bika, telico ali kravo). Tel. 041 544 270.
KUPIM slamo. Tel. 040 391 377.
PRODAM mlade rjave jarkice, že v začetku nesnosti. Domačija Bau-man, Župečja vas 48 a, tel. 02 790 03 51 ali 041 409 465.
NEPREMIČNINE
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAM vinograd, 180 trsov, z majhno brunarico in lepim dostopom. Tel. 041 779 755.
7 KM iz Ptuja prodam gradbeno parcelo ob asfaltni cesti, komunalno opremljeno, cena po dogovoru. Telefon 040 742 859.
PRODAM gradbeno parcelo z vinogradom v velikosti 1400 kvadratov, pod stolpom na Gomili, blizu Bio-term. Informacije na telefon 031 284 170.
DOM-STANOVANJE
ODDAM stanovanje in poslovni prostor, delno opremljeno, v Bukovcih. Telefon 040 213 122.
IŠČEM stanovanje ali hišo na Ptuju za petčlansko družino - 80 m2. Tel. 040 209 666.
ODDAM opremljeno trisobno stanovanje v zasebni hiši, 5 km iz Ptuja. Najem 250 €. Tel. 041 279 034.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IZKUŠENA negovalka išče delo. Tel. 041 739 235.
RAZNO
PRODAM motorno žago Husqvar-na, vrata za odprt kamin, moped Tomos, podstrešno lestev, stojalo za kolesa, zaščitne okvirje za okna, 80-litrsko stiskalnico. Tel. 031 317 508.
UGODNO prodam kovinska garažna vrata in plužno desko za sneg. Tel. 041 645 875.
RADIOPTUJ
89,8>98ie-l04;3
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C4.ES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
Te dni mineva pet let, odkar si nas zapustil
Ivan Žiher
IZ MEZGOVCEV 43
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Antona Krajnca
IZ MALE VARNICE 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Leskovcev, g. Janku Kozelu in g. Petru Jagarincu za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, leskovškim pevcem za odpete pesmi in g. organistu. Hvala tudi podjetju Boxmark in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Pomlad na vrt naš bo prišla in čakala, da prideš tudi ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob izgubi našega ata, tasta in dedka
Janeza Mlakarja
IZ VINTAROVCEV 44 22. 3. 1935 t 3. 2. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, sveče, za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ptuj, trgovini Borovo, Slovenski vojski in Intereuropi - mejni prehod Zavrč.
Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Vsi njegovi najdražji
Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Mihael Kokol
1917-2011
S POTRČEVE CESTE 50 A NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Potrčeve 50 a na Ptuju in na Pohorju - Cirkulane, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju kirurgije in intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj in JZ ZD Ptuj, dr. Metki Petek - Uhan ter Patronažni službi Ptuj za strokovno pomoč in nego, g. patru Klemnu za opravljen obred, ge. Kokol za besede slovesa in molitev, Društvu vojnih invalidov Ptuj, pevcem cerkvenega pevskega zbora Sv. Barbare iz Cirkulan ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Ludvik in Mirko, hčerke Ana, Vera z družinama in Olga ter ostalo sorodstvo
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.radio-tednik.si
Ptuj • Razočarane ptujske babice
»
Degradirane poklicno in finančno
«
Izplačilo januarskih plač v ptujski bolnišnici 10. februarja je največje razočaranje prineslo babicam, saj so prejele za 158 evrov bruto nižjo izhodiščno plačo; iz 32. plačilnega razreda so padle v 29., kar je najnižji razred, ki ga imajo babice v Sloveniji. Odvzeti razredi se nanašajo tudi na dodatke, kar pri njihovih plačah prinese še večje znižanje.
V	Sloveniji je 14 porodnišnic in povsod drugje so babice v najmanj 32. plačilnem razredu, le trboveljske so v 30.: v 7 porodnišnicah so v 32. plačilnem razredu, v Kranju v 33., v Postojni, Izoli, na Jesenicah, v Mariboru in Ljubljani pa v 37.
Breda Žerak je babica v ptujski porodnišnici 25. leto, Gordane Hojnik 28. Obe sta zelo razočarani nad degradacijo, ki jih je doletela. Trenutno so najslabše plačane babice v Sloveniji, v primerjavi s tistimi v mariborski porodnišnici imajo za 450 evrov nižje bruto plače. Odločene so, da bodo pravico iskale po sodni poti, odvetnika že imajo. Delo med diplomirano babico in babico s srednješolsko izobrazbo se v porodni sobi ne razlikuje, poudarjajo.
»Po novem imamo naziv babica - obporodna nega, to pa pomeni, da svojega dela sploh ne bi smele opravljati, čeprav tudi z novo opredelitvijo opravljamo vsa dela kot doslej. Me smo babice, za to delo smo se izobraževale, tega nam ne more nihče vzeti,« sta povedali Breda Žerak in Gordana Hojnik.
Računsko sodišče je na podlagi ugotovitev ministrstva za javno upravo opravilo pregled poslovanja v ptujski bolnišnici. Ta je edina, v kateri so opravili pregled prevedbe plač po novem plačnem zakonu iz leta 2008. Pri prehodu na nov plačni sistem v ptujski bolnišnici ni bilo vse urejeno tako, kot bi bilo potrebno. Zaradi tega naj bi bilo tako ali drugače prizadetih okrog 120 zaposlenih, pri 43 oziroma 44 so bile potrebne nove pogodbe o razvrstitvi in spremembe plač-nih razredov, pri ostalih pa so morali popraviti nominalne zneske osnovnih plač.
V	tem trenutku še ne vedo, kako bo z vračanjem preveč izplačanih plač od 1. 8. 2008 naprej in koliko manj bodo v bodoče dajali za plače. Januarsko izplačilo plač je preseglo 1,72 milijona evrov, decembrske so pobrale 1,1 milijona.
Ptujske babice so vrhunske, pravi direktor bolnišnice Robert Čeh, zelo mu je žal, ni jih želel prizadeti, a napake pri prevedbi plač so morali
Foto: Črtomir Goznik
Breda Žerak in Gordana Hojnik: »Trenutno smo najslabše plačane babice v Sloveniji.«
odpraviti, druge poti ni bilo. »Odločbo Računskega sodišča moram upoštevati, to od mene zahteva zakon,« je povedal Robert Čeh, ki v tem trenutku nima podatkov, ali bo do podobnih pregledov prevedbe plač prišlo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.
Izvirni greh se je začel v letu 1991
Izvirni greh sega že v leto 1991, ko bi morale babice biti premeščene iz petega v šesti tarifni razred. Takrat so bile nekatere poslane na enotedensko izobraževanje v Ljubljano, ostalim šestim, ki imajo danes probleme in so prikrajšane pri osebnem dohodku, pa tega niso omogočili, sta povedali Breda in Gordana, ki sta končali srednjo babiško izobraževanje. Niti jih niso poslali niti jim niso dali možnosti, da bi se tega izobraževanja udeležile kdaj pozneje. Eni od njunih kolegic z enako izobrazbo, ki je končala to enotedensko specializacijo, treh razredov niso vzeli in je ostala v 32. plačilnem razredu.
»Računsko sodišče se izgovarja na ta papir, ki so ga takrat nekatere babice dobile. Prizadetih nas je šest babic. V bistvu so nas sedaj uvrstili v 24. plačilni razred, ob upoštevanju petih napredovanj, ki smo jih z leti pridobile, pa smo uvršče-
ne v 29. Delo v porodni sobi je bilo višje ovrednoteno že v 'stari' državi, babica bi morala biti plačana za delo, ki ga opravlja. Vodenje poroda je samostojno delo babice, zdravnika se pokliče ob morebitnem zapletu, drugače se odločaš sam. Z januarsko plačo pa je naše plačilo postalo takšno, kot če bi delale na oddelku, kjer pa je delo bistveno drugačno in ni primerljivo z delom v porodni sobi,« pojasnjujeta babici.
Babice sodelujejo tudi pri operacijah, dajejo transfuzije, po novem imajo certifikate za odvzem matičnih celic. Vsa leta se izobražujejo, niso redki primeri, ko si izobraževanje plačajo same. Nekaj si jih je pridobilo tudi mednarodni naslov svetovalk za dojenje. Tudi to se jim pri plačah ne pozna, edino na identifikacijsko kartico so jim napisali, da so svetovalke za dojenje. To vprašanje ni urejeno niti na državni ravni, v tujini pa ljudje od tega živijo. Nekatere imajo tudi že licence za samostojno opravljanje babiškega poklica, pri drugih pa je izdaja v teku. Imajo licence, z novo pogodbo pa so jih »ovrednotili«, kot da delajo na oddelku, ne pa v porodni sobi.
»Plače, ki jih prejemajo mariborske babice, so realno plačilo za delo, ki ga babice opravljamo - za obveznost in odgovornost, ki jo imamo. V bistvu
odgovarjamo za mamico in otroka. Če nekdo hvali naše delo, pri tem pa nas primerno ne nagradi, se dela iz nas norca,« poudarja Breda Žerak.
V Sloveniji je 14 porodnišnic, vse babice bi morale imeti enake plače, saj sta delo in odgovornost enaka. Takih razlik med plačami v javnih zavodih ne bi smelo biti. Trenutno stanje je diskriminator-no do ptujskih babic. Žalostno je, pravijo ptujske babice, da se po toliko letih dela in strokovnega ugleda, ki ga uživa ptujska porodnišnica tudi po njihovi zaslugi, ne najde
nihče, ki bi se postavil zanje. Pričakovale so, da se bo na njihovo stran odločneje postavil direktor Robert Čeh. Že med pregledom računskega sodišča bi se moral zavzeti zanje, vztrajati pri tem, da delajo na delovnem mestu, ki je višje ovrednoteno, na delo v porodno sobo so bile sprejete pred dvajsetimi leti in več. Sedaj gredo po pravico na sodišče; prepričane so, da jo bodo dosegle, že po ustavi bi morali za enako delo in enako odgovornost ljudje sprejemati enake plače. Ni prav, da so med babicami v Sloveniji glede na plače tako velike razlike, vse bi morale prejemati takšne plače, kot jih imajo na primer mariborske, čeprav je tudi to še vedno veliko manj, kot zaslužijo babice v tujini. »Ne, da bi se kolegicam vzelo, nam morajo dati zraven,« poudarjata Breda Žerak in Gordana Hojnik.
Predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes je v zvezi s plačami ptujskih babic, ki so padle iz 32. v 29. plačilni razred, povedal, da so razlogi za zmanjšanje njihove nižje bruto plače v povprečju za 158 evrov v neustreznem napredovanju oziroma neustrezni razporeditvi glede na tarifni del in izobrazbo - skratka vse tisto, kar je predvideval zakon, ko je določil načine prevedbe in izhodiščno stanje, to pa so ocenjevali od 1. 8. 2008 dalje.
MG
Ptuj • Tretji pohod z baklami
Pri turniskem gradu je bilo v soboto znova živahno
Tudi tretji pohod z baklami desetega princa ptujskega karnevala Stanka Vegana je pritegnil veliko ljudi. Ob priložnostnem kulturnem programu, domačih dobrotah in kuhanem vinu so lahko slišali tudi veliko o preteklosti tega lepotca, ki sedaj klavrno propada. V zgodovino turniškega gradu se je poglobila Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhi-
va Ptuj, sicer pa tudi svetnica v ČS Breg-Turnišče, v imenu katere je pohodnike v soboto pozdravil Janez Rožmarin.
Veselo pa je bilo tudi ob koncu pohoda, v klubu Gemina XIII. Pohodniki, ki jih je iz leta v leto več, že z nestrpnostjo pričakujejo poletno dogajanje pri gradu, ki ga 10. princ karnevala že pridno snuje.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno. Rahle padavine se bodo pojavljale povsod po Sloveniji. Po nižinah v notranjosti države bo deloma deževalo, deloma snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Obeti
V sredo se bodo padavine na zahodu nekoliko okrepile in v noči na četrtek razširile tudi drugam. Po nižinah bo večinoma deževalo. V četrtek čez dan bodo padavine postopno ponehale.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi tretji pohod z baklami je pritegnil veliko ljudi.
Osebna kronika
Rojstva: Irma Furjan, Veliki Vrh
19,	Cirkulane - deklica Meli; Helena Kolarič, Cvetkovci 55, Podgorci - deček Jaka; Dragica Kampl, Gerečja vas 1 b, Hajdi-na - deček Kevin, deklica Keli; Gordana Jurič, Reševa ul. 28, Ptuj - deklica Žana; Bojana Ertl, Rošnja 26 a, Starše - deček Danijel; Karmen Žumer, Drstelja 13, Destrnik - deček Matias; Lidija Podpečan, Borovci 29 b, Markovci - deklica Nuša; Maja Trnjar, Jelovice 39, Majšperk -deček Mai; Metka Hercog, Me-zgovci ob Pesnici 61 a, Dornava
-	deček Martin; Aleksandra Tu-čič, Trčova 120, Maribor - deklica Maruša; Simona Kukovec, Bratislavci 4, Polenšak - deček Anej; Mateja Leskovšek, Voduce 13, Gorca pri Slivnici - deklica Lana; Tina Holobar, Levstikova pot 3, Ptuj - deček Lovro; Mojca Žunkovič, Hajdoše 3 c, Hajdina
-	deček Anaj; Minka Majhen, Breg 41, Majšperk - deček Jan; Sonja Lebar, Mostje 2 b, Juršinci
-	deklica Sara; Natalija Breznik, Ul. 5. Prekomorske 21, Ptuj -deček Jan; Tamara Hrušman, Vrunčeva 23, Limbuš - deklica Anisa; Natalija Zinchenko, Apače 141, Lovrenc na Dravskem polju - deček Jan; Breda Lozin-šek, Grogova ul. 3, Slovenska Bistrica - deček Teo; Barbara Rup, Cigonca 39, Slovenska Bistrica - deček Tim; Simona Zelenik, Markovci 14 - deček Tilen; Tanja Širovnik, Sp. Velo-vlek 34 a - deklica Tia; Mirjam Kmetec, Bukovci 111 a - deček Jan; Karla Ramšak, Cezanjevci 59 a, Ljutomer - deklica; Sonja Mesarec, Drakšl 6, Velika Nedelja - deček Tian; Alenka Markež, Skorba 11 b, Hajdina - deklica Neža; Jelka Kolar, Zavčeva ul.
20,	Ptuj - deklica Liza; Jožica Šenkiš, Kvedrova ul. 2, Ptuj -deček Miha; Manja Lipnik, Irje 47, Rogaška Slatina - deklica Iris.
Umrli so: Jožef Korpič, Dravci 7, rojen 1926 - umrl 22. januarja 2011; Marija Živič, rojena Zajc, Prešernova ul. 5, Ptuj, rojena 1966 - umrla 22. januarja 2011; Štefanija Lončarič, rojena Letonja, Dolena 63, rojena 1934
-	umrla 26. januarja 2011; Marija Šegula, rojena Ranfl, Moškanjci 55 a, rojena 1916 -umrla 30. januarja 2011; Marija Petek, Pobrežje 76, rojena 1924
-	umrla 27. januarja 2011; Marija Vidovič, rojena Svenšek, Trdinova ul. 1, Ptuj, rojena 1933
-	umrla 30. januarja 2011; Kristina Potočnik, rojena Polajžar, Nadole 50, rojena 1950 - umrla 30. januarja 2011; Viljem Ili-aš, Sagadinova ul. 6, Ptuj, rojen 1942 - umrl 30. januarja 2011; Marija Dražkovič, roj. Pernat, Starošince 34, rojena 1923 -umrla 31. januarja 2011; Ema Petrič, rojena Fras, Trnovski Vrh 20 a, rojena 1936 - umrla 26. januarja 2011; Štefka Bokša, rojena Štagar, Velika Nedelja 35, rojena 1946 - umrla 20. januarja 2011; Marija Plohi, rojena Ljubeč, Slavšlna 23, rojena 1914 - umrla 29. januarja 2011; Dragan Grbavac, Ulica Nlkole Tesle 5, Njlverce, rojen 1947-umrl 29. januarja 2011; Janez Pravdlč, Turški Vrh 34 a, rojen 1938 - umrl 2. februarja 2011; Ludvik Gojkovič, Trajano-va ul. 4, Ptuj, rojen 1923 - umrl 29. januarja 2011; Mihael Ko-kol, Potrčeva c. 50 a, Ptuj, rojen 1917-umrl 30. januarja 2011; Marta Žaler, rojena Flakus, Ciril Metodov drevored 4, Ptuj, rojena 1929 - umrla 3. februarja 2011; Janez Reberc, Zamušanl 50, rojen 1931 - umrl 1. februarja 2011; Kristina Horvat, Ralčeva ul. 6, Ptuj, rojena 1933
-	umrla 2. februarja 2011.