169. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. julija.
XX. leto, 1887
lahaju v.ak dan ircfer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj &e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši. .Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta .......   .   8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VpravnlAtvo „$'ov. Naroda*'•
Oči so se jim odprle!
(Z Gorenjskega.)
Naučno ministerstvo je te dni razpisalo tri darila po tisoč goldinarjev za tri najboljše spise za mladino od 12 do 14 let. Snov ima biti vzeta pri jednem spisu iz avstrijske zgodovine, drugi spis ima obsegati potopise po avstro-ogerskih deželah in tretji obsezaj povesti. Ozir se bode jemalo le na spise v nemškem jeziku, pisane v patrijotičnem duhu. —
To je v kratkem zapopadek ministerskega razpisa.
Naš namen danes ni kritikovati ta razglas z narodnega stališča. Čudno bode se sicer zdelo, da naučno ministerstvo razpisuje darila samo za spise v nemškem jeziku, dasi je poklicano Čuvati učne interese vseh narodov avstrijskih, zastopanih v državni zbornici, mi Slovani pa smo tacega preziranja tako vajeni, da bi se čudili, ko bi bilo naučno ministerstvo razpisalo darila tudi za spise v slovanskih jezicih. Toda o tem danes ne bodemo govorili, tem-
m-L.8-- - ------------—
LISTEK.
Mabel Vaughan.
tBoman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—Hki.)
I>X*U{£l <lol.
Osmo poglavje.
(Dalje.)
„Potem prav primerni prostor za črevlje in Škornje. Najbrže so jo za to napravili. Priprava za lov naj le tu ostane, dokler jej strijc Henrik ne najde primernišega prostora. To lepo porcelanasto posodje za čaj mora dobiti boljšo družbo. Rada bi vedela, kako je zašlo mej vse te posode iz gline?"
Taka in enaka znamenja malomarnosti so se lehko precej popravila. Težavniše pa je bilo poravnati vse mnogobrojne nedoslednosti in napake, katere so se v hiši in hišni opravi povsodi kazale.
Priprosta lesena hiša je res bila v mnogih ozirih kaj pripravna in prijetna, vender bila je brez vsaktere olepšave in znotraj silno surova in gola. Bila je cena hiša,  ki pri rednem napredku najprej
več obrnili bi radi pozornost bralcev na drugi pogoj, kateri se zahteva pri tekmujočih spisih. Na omenjeni communique, ki mej drugim pravi doslovno „die Darstellung, welche die patrlotischeii und erziehlihen Aufgaben der Volksscbule strenge zu
bertickaichtigen hat.....u je prinesla oficijozna
„Presseu komentar, toli zanimiv, da ne moremo, da bi se ne pomudili pri njem. Namen teh daril, pravi rečeni list je oživiti literaturo domovinskih spisov za mladino iu spodriniti in nadomestiti one politično tendencijozne ncavstrijske, da celo navadno naravnost Avstriji sovražne knjige,, prihajajoče iz nemškega cesarstva.
Te knjige, pravi oni komentar, pisane so posebno po francosko - nemški vojni tako šovinistično, da presega že vse meje. Prusko kraljestvo to je sredotočje, okolu katerega se imajo kristalizovati vse nemške dežele, kar je pa avstrijskega, to je oni hudobni princip, ki temu kristatizovanju nasprotuje. In take „preussenseuchlerische" knjige preplavljajo leto na leto o božiči v krasnih platnicah a z otro-vano vsebino celo Avstrijo in zatorej ni se čuditi, če nemški dijaki na velikih šolah prisegajo na zastavo nemške-nacijonalne stranke najskrajniše vrste. Tako jadikuje oficijozni list dalje.
In mi Slovenci? Potrditi moramo, da je vse to do pičice res, pa, kdo je kriv?! Na slojih prsih
JO V/,gujlla iiuftv. -rlcx<J„  hn&n,  Irnfara  atrn*«  ~~ ---»-j
boji. li. nemškega cesarstva se kličejo profesorji, v nemškem duhu se vzgojejo učitelji, knjiga iz nemškega cesarstva je preplavila avstrijske dežele — kdo bi se čudil sadu, kateii vzrašča iz take zemlje. Bridko se bode maščevalo tako početje — Bog ne daj, da bi se kmalu. Zdaj še le so se jele oči odpirati gospodi na krmilu, ko se sivi oblaki že zbirajo na daljnem obzorji. Zdaj še le kličejo patrijo tične pisatelje na pomot, da spravijo nemško mladino zopet nazaj v meje avstrijskega čutenja. Da bi le že ne bilo prepozno 11
Pa še nekaj se mi Slovenci lahko učimo iz tega. Tudi mi nesmo v tem oziru brez greha. Koliko je odločno narodnih slovenskih rodbin, ki podpira znani prusovski list „Gartenlaube!" Poglejmo k znanemu založniku in bukvarju v Ljubljani, koliko slovenskih naročnikov ima za nemški ilustro-vani list, imenovan „Buch filr Alle", list, kateri v
celem letniku ne prinese ne jedne povesti, ne jed-nega spba, ne jedne pesnice, ki bi imela le najmanjšo literarično aH estetično vrednost.
Vprašajmo pa omenjenega bukvarja, ali katerega druzega, kako se spravljajo v denar spisi prvih naših pesnikov in pisateljev, proti katerim so vsi pisači nemških listov, kakor .„Buch ftir Alle" v vsakem oziru pravi pritlikovci. Malo, bore malo! Radi izrekamo prelepo gasio „Svoji k svojim", a te besede so le na jeziku, prešlo Še neso v meso in kri, ker še ne umejemo, kje in kako treba zavračati germanizacijo, kjer nemarno toliko energije, da bi dosledno odklanjali in naposled stalno zajezili pre-plav nemških proizvodov, ki neso druzega, nego „Fabriksarbeita najzadnje vrste.
Ganimo se tudi mi jedenkrat, odprimo oči in denimo nemško knjigo na mesto, katero jej pristaje, in podpirajmo literaturo domačo.
»Številke govore."
Francoski učenjak Leroy Beaulieu spisal in izdal je prezanimivo razpravo o dohodkih in izdatkih evropskih držav. Primerjal je v tem oziru samo 7 večjih večjih držav, to je Rusijo, Nemčijo, Anglijo, Francosko, Avstro Ogersko, Italijo in Španj-sko. Ker so statistični podatki poleg svoje zanimi-vosti tudi jako poučni, naj v naslednjem priobčimo
uiijiuuuvj-. ^ '■x--- ' «■» lat-n nnafnnn«
vsote v svoje blagajuice:
prebivalcev frankov Rusija. . . . 103,912.640 — 3.062,839.473 Nemčija . . . 46,844.926 — 2.383,057.628 Angleška. . . 37,064.052 — 2.320,471.681 Avstro-Ogerska . 39,407.041 — 1.900,344 883 Španjska . . . 17,168.590 — 836,166.365 Francoska . . 38,138.545 — 3.011,745.532 Italija ....     29,699.785   — 1.409,097.019
Teh sedmero držav ima torej vkupe 312 milijonov 33.0.479 prebivalcev ter na leto 14.929,722.581 frankov dohodkov, v okroglem znesku petnajst milijard. Glede prebivalcev, kakor tudi glede dohodkov zavzema Rusija prvo mesto.
Iz teh pudatkov pa lahko izvajamo še druge, ki neso nič manj zanimivi.   Preračunimo li, koliko od teh dohodkov povprek plačuje vsak po samičen državljan, dobimo naslednji resultat:
koči sledi. Postavljajo jo le za dej anske potrebe, ni čuda, da očem nič mičnega ne ponuja, svojim pre bivalcem pa le malo prijetnostij in ugodnostij. Prejšnji vlastelji zemljišča so jo bili postavili ter z naj-prvimi potrebščinami za življenje oskrbeli; s kup Ijenim zemljiščem prišla je tudi gospodu Vaughanu v vlast.
Komaj je bil gospod Leroy v to zahodno pokrajino došel, postala je ta hiša glavno njegovo stanišče. Iz nje je napravil kaj prijetno poletno bivališče sebi in svojemu tastu, kajti iz bližnjega mesta je tja poslal raznih stvarij in potrebščin gosposkega življenja, prav takih, katerih je najbolj pogrešal. Te je bil nakupil le za začasno rabo in potrebo ter jih nikakor ni posebuo izbiral. Zato so s prejšnjim debelim orodjem in polusjena narejale toli navskrižno zmes hišne oprave in raznega posodja; skup so je bili zmetali brez vsega ozira ua skladnost in dobri ukus in sobe so se videle kaj neprijetne in nikakor ne urejene.
A iste bistre oči in iste brze roke, ki so pred jednim letom dolgočasno jednoličnost v ponosui mestni hiši odpravile, vedele so tudi to zmes hitro urediti in vse skladno razstaviti;  dasi je Henrik to biva-
lišče vedno imenoval prenočišče iu tabor pod milim nebom, vender je po Mabelini skrbljivosti kmalu dobilo vsa bistvena znamenja prijetnega doma. Nikdo ni lehko preziral, da je draga in pisana preproga v jedini družbinski sobi v hudem nasprotji z golimi pobeljenimi stenami in stropom, od dima zakajenim ; da se težke bakrene in železne posode in priprave le malo ujemajo z debelo sezidano levo in velikim ognjiščem; da so bili oblazinjeni stoli z ročaji in sofa, ki so bili mej novo kupljeno hišno opravo, v nekem čudovitem nasprotji s staro jelovo mizo in leseno uro, ki sta bili toliko potrebni kolikor grdi. Tudi srebrene vilice in mizna pregrinala iz damasta so pri zajutreku le tem očitniše kazale na okorne nože in debelo posodje za čaj.
A ženska zna neko moškemu neznano umetnost; ž njo nastavlja mično stran domače slike v ospredje, narobe stran pa zakriva in nevidno stori. Gospod Vaughan iu Henrik tudi nista bila prva, ki sta moč čistega ognjišča, snažnega miznega prta, lepo urejenega obeda, ukusnega loenika za šivanje in pletenje in lepo- pobeljenega stropa čutila, da si tudi nista mogla si pojasniti, o I kod ta jima nenavadna prijetnost izvila.
v Solo v Rojan — v Skedenj -- ako hočejo celo v B »zovico! — Zato prosi, da izvoli vodstvo napraviti potrebne korake pri ministerstvu, ko se povrne dotična prošnja.
Gosp. Ž vab je proti temu predlogu, ker misli, da se s prošnjami nič ne opravi. — Trkalo se je dosti in ako se trka d-d je, — čakali bodemo do sodnega dne! (Odobravanje).
G. odbornik Hribar opazi na to, da družba nema toliko sredstev, da bi mogla tej želji takoj ustreči, akoravno sama priznava nujno potrebo. Posebno je potrebno preudariti, da moramo za prvim razredom potem odpreti drugi, tretji in četrti. Dokler pa po postavi prevzame šolo magistrat, prešlo bi — Bog ve koliko let in društvo bi moralo cel Čas vse stroške nositi. — Po društvenih pravilih pa se ta predlog sploh takoj rešiti ne more, ampak ostane samo nasvet, na katerega se bode vodstvo o svojem času gotovo oziralo.
Kar se tiče prošnje tolikih Tržaških očetov za osnovo slovensko ljudske šole, bode vodstvo že našlo postavnih sredstev, prisiliti Tržaški magistrat, da osnuje slovensko šolo, ako ta prošnja po izjavi g. Nabergoja ne bode imela nobenega uspeha. (Živio). — Nasvet za osnovo slovenske ljudske šole v Trstu je bil za tem naudušeno v s p r e j e t.
Na to poudarja M. \Vutti, (predsednik Be-ljaške podružnice) zasluge gosp. prof. Andr. Ein-spielerja, prvaka koroških Slovencev. Prosi, da skupščina tega zaslužnega gospoda izvoli častnim članom družbe sv. Cirila in Metoda. — V zraislu §. 12. društvenih pravil je bil ta predlog že prej naznanjen, torej se je smelo sklepati o njem. Soglasno se sklene, novemu častnemu članu zaključek skupščine brzojaviti (Živio).
Ivan Lavrenčič, podpredsednik podružnice Postojinske, predlaga, da se vsem udom pošilja vsako leto poročilo društvenega delovanja, posebno kar se tiče šolskih zadev — G. tajnik Ž logar opazi na to, da je že načelništvo mislilo ua to, ali žalibog nI pisateljev, koji bi se stvari poprijoli. S časom se bode tudi to osnovalo.
Gregor Einspieler (Celovec) prosi, da bi se odbor poklonil tudi krškemu škofu, koji bi ga gotovo prijazno vsprejel in veliko pripomogel k raz-širieniu družbe na Koroškem, kjer sta do sedai žalibog samo dve poaruznici. — Gosp. predsednik obljubi, da se bode tudi to zgodilo, kakor je bilo že sklenjeno.
Grof Obizzi (Gorica) pozdravi skupščino in prosi, da se pomaga narodu ob italijanski meji s knjigami in obleko. Znano je, da je v Podgori tudi „Pro Patria" osnovalo otroški vrt. — nevarnost je torej velika in naj se radi tega osnuje drugo slovensko otročje zabavišče v Klumu.
G. tajnik Žlogar omeni, da se je imelo vedno poseben ozir na Slovence ob italijanskej meji in gotovo se bode še več storilo. Naj se torej v tem oziru stavijo vodstvu konkretni predlogi.
Zast. Matej Pintar (Zidani most) se zahva ljuje za darila, koja je vsprejela podružnica. Omenja tudi,  kako dela  „Sehulverein"  na vse kriplje, da ponemči narod. Prosi, da se mej otroke razdele knjižice.
G. predsednik obljubi, da se bode storilo. Konečno se g   Ž vab zahvali vodstvu na po-žrtovalnem delovanji in izreče v imenu Slovanstva iskreno željo, da« slavno vodstvo deluje vedno naprej ter doseže blaženi svoj namen.
Prvom ustnik konča. Zahvaljujoč se kanoniku Debeljaku za ves njegov ljubeznjivi napor ob Božji službi pri sv. Antonu novem; policijskemu komisarji, svetniku Vidicu, za njega uljudnost ob zborovanji; čitalničnemu prvomestniku PoliČ-u za izborno vodstvo banketa v krasni sobani slovanske čitalnice; vsem te dni Še posebno se žrtvujočim udom Tržaških podružnic sv. Cirila in Metoda in imenoma bolnemu prvomestniku Viktorju Dolencu z željo, naj bi mu dal Bog milega zdravja; zahvalo izrekajoč vsem podružnicam vseh slovenskih pokrajin na njihovem trudoljubji; vsem slovenskim razumnikom, ki so v preteklem letu podpirali družbo sv. Cirila in Metoda, najbolj pa onim priprosta-kom in težakom, ki so krvavim trudom prislužene novčiće odpošiljali časih celo iz tujine tu sem v domovino za našo šolo v domovinskem zmislu — zahvaljujoč se vsem tem skup in vsakemu še posebe je prvomestoik sklenil drugo veliko skupščino sv. Cirila in Metoda, zborujočo v Trstu.
V isti krasni dvorani, kjer se je zborovalo, oskrbelo je marljivo načelništvo moške podružnice skupni obed. — Tu se je po kratkem odmoru zbrala velika večina prejšnjih zborovalcev, kakor tudi mnogo drugih rodoljubov, katerim je prostor ob dveh vštricnih  in jedni počezni  mizi nasproti glavnemu uhodu odkazal vrli kučegazda, predsednik Slovanske Čitalnice gosp. Marka Polič  Mej navzoč-nimi smo opazili:  Vodstvene Člane, skoro vse zastopnike raznih podružnic,  državna poslanca Mihe Vošnjaka iu Ivana Nabergoja,  stolnega kapitularja Mihaela Debeljaka, kozistorijalca, vodjo J. Legata, podpredsednika Slov. Čitalnice, Aut. Trudna, mejnega grofa Obizzija.  Gospe in gospice: J. Tavčer-jevo, Vekosl.  Valenčič evo, Ivanko Kalistrovo, J. Michelli-jevo itd. — Od bratov Hrvatov: Poleg Čitalničnega predsednika profesorja Vekoslava Spin-čič a, isterskega deželnega poslanca;  dr. J. Stan-ger-ja, odv. kand. — Mnogo čč. gg.  župnikov in kapelanov; vrlih zastopnikov našega učiteljstva, nekoliko pevcev itd. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. julija.
4V»ki državni poslanec grof Kaunic poročal je v Slanah volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Rekel je, da so štirje mladočeški poslanci sklenili, da ne ustopijo v češki klub, dokler se njega pravila ne prenarede. Hudo je grajal postopanje Staročehov in politiko vlade. Nekaj volilcev je zagovarjalo staročeško politiko. Nastal je jako živaheu razgovor. Predlagali sta se dve resoluciji, prva v staročeškem, poslednja v mladočeškem zmislu Prva resolucija bila je zavržena, o mladočeški de pa ni glasovalo, ker je vladni zastopnik poprej razpustil shod.
Vaaiije države.
Princ Koburški se še nekda vedno razgovarja z l>olg»rfi»kim regentstvom zastran bolgarskega
prestola.   V Sofiji se baje še vedno  nadejajo, da
V Rusiji plačuje povprek vsak prebivalec 2947, v Italiji 47 44, v Španjskej 4842, v Avstro-Oger-skej 48-22, v Nemčiji 5087, na Angleškem 62 77, na Francoskem 78'9t> frankov na leto. Rusija ima torej največje dohodke, a davčno breme je vsled ogromnega prebivalstva baš v njej najmanjše.
Dohodkom skoro jednaki so izdatki, kateri znašajo:
V Rusiji...... 3.188,1)04.732 frankov,
„ Nemčiji...... 2.391,399.316
. Avstro-Ogerski    .   .   . 1.911,809.878
„ Angleški..... 2.401,590.138
„ Španjski..... 87:.,.-.(;s :>S4
„ Francoski..... 2.935,474.036
; Italiji...... 1.432,605.888
v vseh 7 državah 15.047.352.272 frankov, kateri torej presegajo dohodke in nam leto za letom na-klanjajo neizogibni deficit alias primankljaj.
Izmej navedenih troškov jemlje največ oboroženi mir, ogromna stalna vojska. Za svojo „armijo" potrebuje Rusija mej vsemi državami največ, namreč 832 922.480 fraukov, dočim Avstro-Ogerska v isto svrho potrebuje 288,296.215 goldinarjev. Ruski državljan plačuje torej za vzdržavanje vojske povprek 8-01 franka, avstro ogerski pa 7 gld. 22 kr.
Poleg Rusije potrebuje za vojsko največ Francoska, za vojno brodovje pa, kakor naravno. Angleška. Za narodno prosveto največ žrtvuje Francoska. Rusija izdaje za pouk in izomiko 88 884.192 frankov na leto, Avstro-Ogerska 51,352.795 frankov, najmanje pa v tem oziru potrosi Španjska.
Družbe sv. Cirila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu dne 19. julija 1887. leta.
(Dalje)
Pri 8. točki vsporeda: „slučajni nasveti" prvi spregovori ud načelništva Tržašk ga Lovro Ž vab. Namesto vzbolelega'*)  načelnika   V. Dolenca zahvali se v imenu Tržaških podružnie za čast, katero je skazilo družbino vodstvo Tržaškim Slovencem, ker je sklicalo veliko skupščino v Trst. Pre-srčno pozdravlja vse zastopnike, s sivega Gorotana, iz zelene Štajerske, iz središčne Kranjske in bližnje Primorsko. (Dobro, živio!) Torej hvala, da se gospoda ni bala priti v ta „okužen " Trst.  A Trst je bil od nekdaj slovansko  mesto.   Slovan je že od
„obH..i — - »   ' *....... <="
nujejo.   Torej Slovanom gredo iste pravice, kakor
drugim narodom. Zadnje štetje jih je izkazalo čez 26.000. Torej so faktor, s katerim je treba raču-niti. — Konečno omenja, da je čez 1400 očetov podalo prošnjo magistratu radi osnove slovenske ljudske šole, a brž ko ne se je ta prošnja vrgla v koš. Ker se tako ni moglo priti do cilja, moramo se poslužiti druzih sredstev. Sosebno slavno vodstvo, ki je ustanovilo zabavišče, naj pri tem prvem koraku ne ostane. Izraža vročo željo, da se ustanovi I. razred ljudske šole.
Poslanec Nabergoj podpira predlog predgo-vornikov. Opazuje pa, da omenjena prošnja ni bila vržena v koš, ampak od kompetentne oblasti žalibog zavržeua. Slavna vlada je namreč mnenja, da morejo sloveuski stariši v Trstu pošiljati svoje otroke
*) V noći potom že umrlega.
Ko so izložili Mabelin kovčeg, našli so v njem poseben zaklad, ki je njej mnogo ginljivih spominov prebudil, Aliku solze v oči posilil, Murravu pa vsklike radosti prouzročil. Bila je Rozina slika majhnega božjepotnika. katero je bila gospa Hopova v kot Bpravila, Lidija pa na zadnji strani zaznamovala z Rozinim volilom: „Dajte to ljubi gospici Mabeli!" Obesili so jo na steno, v katero je gospod Vaughan o trenotkih hude obupnosti pogostoma oči upiral, kot nekdaj v skromni sobi pri Rozi je tudi na tej goli hladni steni visela osamljena in močno čislana ter je nemo oznanjevala blažene resnice, katere sta bila Rozin glas in njeno življenje pojusnovala.
Precej začetkom se je pokazalo, da gospoda Vaughana nič toliko ne pouižuje in žali kolikor pogled na Mabel, ki je vsa domača dela opravljala Ta čut je kazalo vse njegovo vedenje in bitje; iz razoval pa ga je sam neposrednje 8 razločnimi besedami: „Henrik, poiskati si moramo poslov. Jakob je že dosta Btoril za naju, toliko kolikor se je le storiti dalo. Sedaj Je vse drugače. Celo ko bi Mabel tu ostala le deset ali štirinajst dni, imeti moramo ženske posle, če se sploh dobe, ter jej kolikor mogoče pr|)6tD0 življenje napraviti."
Pogojni pristavek v gospod Vaughanovih be-
sedah bil je kaj primeren, kajti težava v novi deželi j dobiti ženske posle prišla je prav v pregovor. Ako-pram se je Henrik popolnem skladal z očinimi namerami ter je neprestano ženskih poslov iskal, vender našel je bil jeduega še le čaz dolgo, ko je bil že skoro obupal. Sledkar je k Mabeli v službo prišla mlada ueizvedena devojka, hči novega naselnika v bližini. S stanovitnostjo je Mabel izurila sebe in deklo in nekako uredila vse gospodinjstvo in ku-hinjstvo; tako je vsaj na videz bila neka strežnica v hiši.
O hudih izkušnjah, prevarah in težavah, katere mora mlada gospodinja začetnica sprva prebiti, ve* večina žensk nekaj povedati iz lastne izkušnje, večina možkih pa po tem, kar so od drugih čuli. Gotovo pa bodo vsi veliko čast priznavali devojki, ki je svoje izkušnje srčno prebila, prevaram se smijala in z vsemi težavami potrpno se borila. Občudovali jo celo bodo, da je v tem ohranila duha mirnost in zadovoljnost, ki je vso hišo s solnčno radostjo napolnovala ter celo Bkrbnega očeta odvadila, da je ni več porailoval.
Gospod Vaughan je pogostoma odhajal od doma, in sicer v zadevah bodočega svojega bogastva iu njega pomnoženja. Vrnivši se bil je navadno pre-
več raztresenega duha, da bi bil o svojih zadevah le besedico spregovoril. Prav so mu bile vse naredbe, ki so njegovemu zdravju in njegovi zado-voljnosti ugajale, ne da bi se bil zmenil, odkod ia-virajo. Časi je prihajal iu odhajal ter ni besedice o svojem potovanji spregovoril ter nikakor ne po-praševal po dogodkih, ki so 'se za njegove odsotnosti vršili. Zemljekazi in načrti njegovega obširnega zemljišča razgrneni so bili navadno pred njim na mizi. Kedar se ni ž njimi pečal ter jih natanko pregledoval, hodil je nemirno gori in doli po sobi. Mabel se je večkrat prestrašila, ko ga je o polunoči zaslišala hoditi; časi je tudi nenadoma prišla doli po stopnjicah ter ga je v ponočni čepici in domači halji našla, kako je nad zemljekazi in načrti pletel in snoval, tek reke zasledoval ali pa mejo svojemu zemljišču potezal. „Draga! povrni se zopet v posteljo," rekal jej je, ko se je po konci ozrl, a prsta ni z zaznamovanega mesta ganil; „žal mi je, da sem te prebudil, a rad bi se bil o nekej točki poučil."
„Mislila sem, da vam je slabo," odvrnila mu je časi Mabel. Oče jej je na to navadno rekal: „Slabo? O ne! Počutim se popolnem dobro — popolnem." (Dalje prih.)
bode prevzel izvolitev.   Pa tudi  mej  diplomati je jako živahno diplomatično razpravljanje zastran bolgarskega vprašanja. Avstrija, Anglija, Italija in Nem čija si prizadevajo, da bi pregovorile Rusijo, da potrdi izvolitev Koburžana.   Vsa  pogajanja bodo pa, kakor se kaže brez uspeha, ker v Peterburgu ne bodo nikakor privolili, da bi kak Nemec prišel na bolgarski prestol. — Če z izvolitvijo princa Koburžana ne bode nič,  misli vlada priporočati izvolitev rumunskega kralja bolgarskim knezom. Odposlala je že, kakor se javlja, neko uplivuo osobo v Bukurešt, da se s kraljem o tem pogaja. Kralj Karol pa najbrž ne bode hotel prevzeti  bolgarskega prestola, ker dobro ve, da bi Rusija ne potrdila njegove izvolitve. Rusiji bi pa le olajšal odločno postopanje proti Bolgariji, ko bi prevzel izvolitev. Sedaj ne more tako lahko zasesti Bolgarije, ker nema ž njo nobene zveze po kopnem,  Rumunije pa neče nadlegovati, dokler je neutralna Drugače t>i pa bilo, ko bi kralj Karol prevzel bolgarski prestol. Tedaj bi ruske čete brez pomisleka utegnile udreti v Rumunijo, od tod pa v Bolgarijo.   Rum unci si bodo pač dobro premislili, predno bodo šli Bolgarom na led.   Ako bi kralj Karol hotel dobiti še prestol v Sofiji, zgodilo bi se mu lahko, da bi ga zgubil v Bukureštu, ker tudi Rumunom ni posebno priljubljen. — „Pol. Corr." piše se iz Trnova, da je nad 400 poslancev že bilo ostavilo Trnovo, ko je došel odgovor o vsprejemu deputacije v Ebenthalu. Ko je  16. t. m. Stojilov sklical sejo, da bi poslancem naznanil,  kako se je izjavil novi knez, prišlo je samo 30 poslancev. Kar je Stojilov povedal o prihodu kneza, je tako nedoločno, da sedaj poslanci ravno tako malo vedo, kot poprej.   Položaj je jako nedoločen.   Vest,  da misli princ Koburški poklicati ruskih častnikov v Bolgarijo, je nekda izmišljena. „NezavisimaBolgarija" misli, da so to izmislili si opozicijonalci, da bi kneza pripravili ob zaupanje naroda. Saj so tudi poprej črnili regenstvo in ministerstvo, da se na skrivnem dogovarjate z Rusi. Princ gotovo ne bode vabil ruskih častnikov, ki bi mu potem gospodovali. To bi storil le Mingrelec,  ki hoče narediti  Bolgarijo za rusko satrapijo.
Razni listi so nedavno trdili, da misli odstopiti predsednik francosko republike Grevy. Navajali so se že razni kandidatje za predsedništvo. Nemški listi so posebno priporočali Ferry ja. Novejša poročila pa odločno zatrjujejo, da Grevy nikakor ne misli odstopiti, ker je preverjen, da s svojim uplivom še lahko mnogo koristi republiki. — Vlada bode predložila zbornicama, ko se zopet sni-deta, predlogo o velikih zgradbah ob Seini in v Havru, katere bodo stale okolu 100 milijonov frankov.
Nemški oficijozni listi nadaljujejo svoje napade proti Rusiji in Franciji. „Kreuzzeutung" zopet Bvari Nemce pred nakupovanjem ruskih državnih papirjev. Hkratu pa maha po Franciji. Položaj sedanje vlade zdi se jej jako kritičen. Slovanorilski elementi na Francoskem bi radi vrgli sedanjo vlado, pa tudi brez ruskega ščuvauja je pričakovati v kratkem ministerstvo Glemenceau a ali Rocheforta z Boulangerjem. Posledica temu bode notranja ustaja, ali pa vojna z Nemčijo. Francozi bi nepričakovano napali Nemce. Mogoče je pa tudi, da Nemci ne bodo tako dolgo čakali, ampak bodo sami začeli, ko vidijo, preganjanja Nemcev na Francoskem in Ruskem. — Saksonska sodišča so tudi naročila je-robom, ki imajo v varstvu ruske državne papirje, da naj jih prodado in denar kako drugače nalože.
I>uiiMlti vojni minister je na nekem ljudskem skodu poudarjal, da se mora več storiti za varstvo prestolnice. Pred vsem treba pomnožiti vojsko, ker sedaj ni Danska več gospod na morji. Omenjal je, da je položaj jako napet, da se tedaj mora tudi Danska pripravljati za vojno.
Konservativnemu angleškemu ministerstvu se že stališče jako maje. TJnijonistični liberalci neso zadovoljni z vladno irsko politiko in jej utegnejo kmalu odtegniti vsaka podporo. Vlada jej je hotela s tem zopet pridobiti za se, da je ponudila njih vodji lordu Hartingtonu ministerski portfelj, slednji pa nikakor neče ustopiti v sedanjo vlado. Zategadelj se že govori, da Salisbury ne bode ostal niti do sklepa sedanjega zasedanja parlamenta. Neuspešna egiptska politika je tudi mnogo škodovala vladi. Samo uspešno rešenje afganskega vprašanja utegne jej še nekoliko podaljšati življenje.
Dopisi.
5B Dunaju. 25. julija. [Izv. dop.] Slovanskim dijakom). V obče obsojujejo one nemške agitatorje, ki porabljajo dijaštvo v politične, stran karske namene. Tudi slovenske novine so se že izrekle v tem zmislu. Ali zaradi tega pa ni, da bi slovanski dijaki roke križem držali. Ravno slovanskim dijakom so ponujajo lepe prilike, da jih porabijo slovanstvu v prid, ne da bi se mešali v veliko ali aktuvalno, tudi manj obsežno politiko. Kulturne naloge so pri Slovanih večje, nego pri drugih narodih, pri katerih je delovalo o prejšnjih stoletjih in desetletjih za narodnost in pravo narodno kulturo. Kljubu temu delujejo ravno dijaki še vedno na to stran, tudi če so sinovi srečnih, politično utrjenih in kulturno razvitih narodov.
Saj vidimo, kako so avstrijski nemški dijaki delavni, oni imajo svojega voditelja, kateremu radi slede
Ta voditelj, vit. pl. Schbnerer, daje dijakom dvojno nalogo, prvič, da nemštvo Čistijo z iztrebljevanjem židovskih elementov, ki se povsod utikajo v politične in narodne zadeve; potem pa Schbnerer nalaga dijakom, da povsod vzbujajo narodno zavest mej Nemci, mej kmeti iu mej razvitim prebivalstvom.
Za te počitnice se Schbnererjev list obrača pa s posebno nalogo do nemškega dijaštva.
„Nemški dijaki naj povsod zasejajo seme ne popačenega nemštva in naj povsod snujejo krajne skupine šolskega društva za Nemce, naj neprenehoma delajo, jednako kmetu, ki neumorno zopet in zopet trebi še ne obdelano zemljo, ki jo orje in rahlja, dokler ni sprejet na za seme! In kedar se dijaki jeseni povrnejo na velike šole, naj bodo jednaki onim, katere kličejo s polja in od nakla k vojnim zastavam, naj prisežejo k onemu pra poru, ki vihra čisto kot žarki in naznanja zmago v boji, in naj se oklenejo one vojne, ki se bojuje pogumno in krepko, neumorno in zanesljivo za pravo čisto, kakor hrast močno germanstvo, naj se oklenejo šolskega društva za Nemce."
Tako spodbuja uredništvo Schonererjevega lista dijake na kulturno delo. Jednako in iz veliko tehtniših razlogov je priporočati slovenskim dijakom, da spodbujajo in vzbujajo o počitnicah povsod kulturna in prava narodna društva, ona društva, ki se ne šopirijo samo z imenom, ampak ki v resnici delujejo navzdol za pravo prosvečenje narodno. Slovenski dijaki imajo analogno nalogo s Schbnererjevim priporočilo m, da pospešujejo razširjanje šolskega društva sv. Cirila Metoda. Vsi slovenski dijaki imajo dela dovolj tudi na druge strani; vedno pa naj gledajo na glavni cilj: da njih delo resnično zaseje pravo, nepopačeno seme, ki prej ali pozneje krepko požene in obrodi tudi nameravani sad in plod krepkega slovanstva l Slovenskih dijakov delo mora biti toliko in-tenzivniše, ker jih je razmerno malo, in je polje v veči meri neiztrebljeno, nego v Nemcih.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za pogo-relce v Strobinji 400 gld.
— (Nadvojvoda Albrecht) pripeljal se je včeraj dopoludne ob 1lil2. uri v Radovljico ter ostal v hotelu „Bartl." Pri prihodu pozdravila sta ga okrajni komisar grof Margheri in župan Hudo vem i k. Ko si je nadvojvoda ogledal cerkev, graščino in grajski vrt, bil je obed, ua kateri sta bila tudi omenjena gospoda povabljena. Včeraj po-poludne odpeljal se je nadvojvoda na Bled, kjer ostane tri dni, stanujoč v hotelu Malner. Danes zjutraj odpeljal se je nadvojvoda v Bohinj, zvečer, ko se vrne, bode njemu na Čast na Bledu krasna razsvetlj ava.
— (Državni poslanec prof. Šuklje) priredil bode tudi o teh počitnicah nekoliko volilnih shodov. Prvi shod sklical je v Metliko, in sicer v nedeljo 31. julija Odtod se podri, v Črnomelj, poročat volilcem o svojem delovanji in o splošnem političnem položaji. Tekom avgusta namerava shode še sklicati v Višnji Gori, Kostanjevici in Krškem ter vrsto Bhodov zaključiti v Novem Mestu. Ribnice letos baje ne bode obiskal, z ozirom na nesrečni požar, kateri je toliko škode prouzročil v lepem trgu.
— (Poslanec dr. Poklukar) poročal je preteklo nedeljo na Vičičevem dvorišči v Postojini v obilem številu zbranim volilcem o delovanji slovenskih poslancev sploh in o svojem delovanji v državnem zboru in v delegacijah. Naglašal je pomenljiv preobrat, da vlada ne stoji več nad strankami, temveč se opira na večino ter je izrekel nado, da se kljubu nedvomnemu nasprotstvu ministra Gauča tudi za Slovence mora pričeti boljša doba. V ta namen pa moramo tudi mi vse storiti in se mora ohraniti sloga v državnozborski večini. Izvest je vsprejelo se je živahnimi dobroklici in poslancu izrekla se je soglasno zahvala in popolno zaupanje.
— (Umrl) je g. J. Bratanič, župnik v Vitanji v 74. letu svoje dobe.
— (Oglasila za posebna češka vlaka) na Bled in v Postojino vsprejemajo se do 8. avgusta le v pisarnah banke „Slavije" in odvetnika dr. Ivana Tavčarja ne pa v pisarni trgovinske zbornice, kakor smo v štev. 167 objavili.
— (Za V. Dolenca spomenik) nabianih je po prvem izkazu v včerajšnji »Edinosti" že 482 gld.
— (Shod slovenskih vel ikošolcev, )<kise bo vršil 6. 7. in 8. septembra v Ljubljan , obljublja biti sijajen. Vzpored obsezal' bode mej drugimi točkami komers, slavnostno zborovanje, banket, prosto zabavo z godbo in izlet na Bled. Za slavnostno zborovanje oglasilo se je doslej že sedem govornikov, ki bodo pretresavali ne le za slovenske velikošolce temveč za slovenstvo v obče važna vprašanja. Zanimanje za shod je mej našimi akademiki jako živo in upamo, da v tem zanimanji ne bode zaostajalo ostalo naše razumništvo ter s tem dokazalo vseučilišnikom slovenskim svoje zaupanje. Konec-no omenjamo še jedenkrat, da naj se vse shoda se tikajoče Btvari pošiljajo g stud. phil. Fr. G e-strinu v Ljubljani, Poljanska cesta 17.
— (Pohod  Dolenčevega groba) preteklo nedeljo bil je slavnega  pokojnika dostojen. Okolu 4000 ljudij bilo je na grobu, na kateri so vence položili: Delavsko podporno društvo. Slovanska Čitalnica. Delavskega podpornega društva ženski oddelek. Tržaški „Sokol". Politično društvo „Edi-nost".  Uredništvo „Naše Slogo".   Osobje tiskarne (Dolenčeve).  »Narodna Tiskarna". „Soča". Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici. Goriška Čitalnica. Prijatelji Sežanci. Sežanska Čitalnica. — Vnanji zastopniki došli so iz Sežane, Bazovice, Prošeka, Gorice, Solkana, Komna, Kopra, Naklega in Mataurma.   Delavsko | odporno društvo in Tržaški „Sokol", katerima je bil pokojni Dolenec predsednik oziroma starosta, hotela sta z zastavo na grob, a policija tega ni dovolila.   Ob 6. uri zbrali so se vsi okolu groba, pevci pod vodstvom g. Bartlja za • peli so Jenkovo ,,Na grobih", potem pa je stopil h grobu poslanec g. Ivan Nabergoj ter poslavljal se s tako ganljivimi besedami od prezgodaj unir-šega prijatelja in narodnega soborilca, da nobeno oko ni ostalo suho. Koncem govora zaklicalo je občinstvo „Slava Dolenčevemu spominu!", pevci pa so zapeli znano nagrobnico »Nad zvezdami".   Po končanem petji stopil je kot drugi govornik pred grob g. Mandič,  urednik „Naše Sloge", z izbranimi besedami ocenjeval pokojnikove zasluge za ustanovile v in izvršitev taborov, čitalnic in raznih političnih in narodno-gospodarskih društev, priporočal občinstvu, naj nadaljuje pokojnika delo v iskreni ljubezni do domovine, v vztrajnosti in nesebičnosti za potlačene in pogažene narodno pravice, ter se ko-nečno poslovil od prerano umršega. Mandieev govor napravil je velik utis.   Potem zapeli so pevci še Jenkovo „Molitev" in občinstvo se je razšlo tiho in tožnega srca, da mu prerani grob krije toli delavnega, nenamestnega voditelja.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) imelo je dne 23. t. ra. sejo, v kateri se je sklenilo, da se pokojnega velezaslužnega predsednika V. Dolenca spomin časti s tem: da društvo naroči pokojnika oljnato sliko in jo obesi v odborovi dvorani, da se za nagrobni spomenik žrtvuje 3 00 gld. iz društvene blagajnice moškega oddelka, 100 g 1 d. pa iz blagajnice ženskega oddelka, da se stol ranjcega predsednika pregrne s črnim suknom, dokler ne izbere društvo naslednika in da se društvo udeleži in corpore sv. maše zadušnice, ki bode jutri v novega sv. Antona cerkvi Ti sklepi so jednako častni za društvo, kakor za pokojnega predsednika Dolenca. Delavsko društvo napiosilo je g. prof. Mandića, da bode za sedaj društvu ua čelu. Društvu se sme na tem izboru le čestitati.
— (Poluletni občni zbor „Slavčev") bode v nedeljo 31. julija ob 2. uri popoludne v prostorih „Glasbeue Matice" (Virantova hiša II. nadstropje.) Spored: 1.) Nagovor predsednika; 2.) poročilo o delovanji; 3.) blagajnikovo poročilo; 4.) poročilo revizorjev; 5.) dopolnilna volitev: tajnika in jednega odbornika; 6.) premembe pravil §. 5. zadnji odst., §. 18., §. 20. in §. 81. J 7.) posamezni nasveti in interpelacije. — K obilni udeležbi vabi naj uljudne je odbor.
— (Vojaške vesti.) Včeraj vrnile so se tukajšnje tri baterije s Krškega. Tukajšnji častniki in godba domačega pešpolka vsprejeli so prišlece na Dunajski cesti in je spremili v Trnovsko vojašnico. — Dne 1. avgusta prično se brigadne vaje v Ljubljani in pride v ta namen 07. pešpolk (kralj Milan) v Ljubljano ter bode nastanjen v bivši cu-krarnici. S Koroškega pride oddelek konjice k brigadnim vajam, ki bodo trajale kakih 14 dnij. Potum
pojde vse vojaštvo iz Ljubljane v Postoj ino in okolico, kamor dojdejo še drugi oddelki iz Trsta, Gorice in Pulja, biambovska polka kranjski in istrski, oddelek konjice s Koroškega itd. Vaje pri Postojini si bodo ogledali nadvojvoda Rainer, FZM. baron Kuhn in drugi vojaški dostojanstveniki.
— (Na Višarje) popelje se dne 13. t. m. s posebnim vlakom več stotin romarjev. Vožnja v III. razredu tja in nazaj stoji 9 gld. 40 kr. Vozni listi so veljavni 8 dnij in se dobivajo v prodajalnici Štefe-Brusovi na stolnem trgu do 3. avgusta zvečer.
— (Zvezaslovenskihposojilnic) imela je dne 23. t. m. v Mariboru svoj občni zbor. Zastopane so bile posojilnice: Mariborska, Celjska, Ljutomerska, Ormoška, Makoljska, Šoštanjska, Ptujska in Ljubljanska. Izvestje predsednika M. Vošn jaka vzelo se je z zadovoljstvom na zuanje, računi so se odobrili. V načelništvo so voljeni: M. Vošn j a k predsednikom; dr. Josip Sernec, dr. J. Vošnjak, A. Knez, J. Hausenbichler, J. Lendovšek, J. Lenarčič in drd. Dečko. Prihodnji občni zbor bo v Postojini.
— (Iz Kozjega:) Dne 21. t. m. izvršila se je pri nas volitev okrajnega odbora. Voljeni so: Friderik Fehr, načelnikom; dr. Karol Gelings-heim, namestnikom; Konrad Adamus, (pooblaščenec grofa Blooma); Franjo Levstik; Vid Za kušek; Ivan Skerbec, Ivan Stadler; dr. Karol Gelingsheim odborniki. Od liberalne strani je torej samo jeden (Ivan Stadler, znani protikan didat proti J. Vošnjaku) izvoljen. Friderik Fehr je miren, pošten mož; to sledi že iz tega, da ga je Karol Supanc svoje dni, ko je mislil, da bode on načelnikom izvoljen, po vseh Kozjanskih gostiInicah jako zmerjal. S to volitvijo položili smo nemčur-stvo ad acta in sicer za večni čas.
— (Razpisana) je služba druzega učitelja na dvorazrednici v Kostanjevici. Plača 400 gold. Prošnje do 30. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 28. julija. Okrajni odbor odločno naroden; dr. Jurtela načelnik, gvardijan o. Hrtiš načelnika namestnik.
Peterburg 28. julija. „Journal de St. Peterbourg" zagovarja v temeljitem članku rusko finančno politiko proti napadom nemških časnikov.
London 28. julija. Na shodu konservativcev zagovarjal Salisburv egiptsko politiko. Egipt zdaj popolnem miren napreduje v civilizaciji. Salisburv potrdil, da je afgansko vprašanje rešeno.
Poziv.
Društva „Slovanska Čitalnica",  „Tržaški So kol", politično društvo „Edinost",   „Delavsko podporno društvo"  in   „Tržaško podporno in bralno društvo"  v Trstu so izbrala 21. julija t. 1. podpisane zastopnike v „Odbor za Dolenčev spomenik." Ta odbor stopa danes pred slovenski narod, pred rojake, prijatelje in čestilce velezaslužnega prvo-bontelja ob bistri Soči in -sinji Adriji, pokojnega gospoda Viktorja Dolencu., z uljudno prošnjo, naj blagovole pridno nabirati radodarnih tudi manjših doneskov in pošiljati jih našemu blagajniku, vele-tržcu in čitalničnemu podpredsedniku gosp. Anionu Trudnu (via Ghega št. 6. v Trstu), kateri bode izkazal in potrdil vsako prejeto svoto v (tukajšnjem listu „Edinost."
Narod slovenski! ako veš ceniti zasluge neutrudnega moža, ki je žrtvoval življenje in imenje samo Tebi na korist, — postavi mu krasen nagrobni kamen, spomenik, ki bode na skrajnej meji Slovenstva kazal in pričal domačinu in tujcu , kdo je bil pokojnik. Podpreti nam je tudi ubogo udovo in dva osiročena otročiča, ki britko vzdihujeta po izgubljenem očetu in branitelji.
Podpisani odbor se nadeje, da bodo Slovenci in Hrvatje o tej priliki z dejanjem dokazali svoje domoljubje, ker je ranjki bil glavni posredovatelj in pospešnik jedinstva mej Slovenci in Hrvati!
Uljudno prosimo slavna uredništva vseh slovenskih novin, da izvole ponatisniti ta poziv in pobirati doneske v ta namen. *)
V Trstu, 24. julija 1887. Odbor za Dolenčev spomenik: Živec Mat, inženir, predsednik; Anton Truden, veletržec, blagajnik. Odborniki: Čermelj Ivan, Grebene Vekoslav, Kalister Vekoslav, Kariž Ferdo, Mandić Mate, Nabergoj Ivan, deželni in drž. poslanec, in Ž vab Lovro.
*i Uredništvo „Edfnosti" vsprejema doneske. Op. ur.
»LJUBLJANSKI OTON"
MtoJI (192—91)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
One gospode, ki so naročili „Puški nova dela" pri  upravništvu „Slovenskega Naroda", pa naročnine še neso poslali, prosimo, da to store", da se jim dopošljejo, ker kasneje jih ne bode dobiti.
TllfCl:
27. julija.
Pri M8'j>nut Lukanitsch iz Novega Jorka. — Miha-elis iz Berolina. — Hula, Hutter, Prossinagg, Popper, Hla-mats z Dunaja. — Dr. Tschernich iz Eibone. — Hevnal z O^erskega. — Rovbaud iz Gradca. — Kolussi iz Siska. — Blumeuschein iz Velike Kaniže. — Virant iz Novega mestu.
— D. Jenko iz Belgrada. — Kolin z Reke. — Wallen-Stain kneginja iz Gorice. — Sesula fz Postoj i ne.
Pri i Lamini iz Pariza. — Eii.ohrl z Dunaja.
— Kramer iz Insbrucka. — Prandstetter iz Gradca. — Si-miniaki iz Lise. — Politro iz Spletu. — vitez Vitaliano. iz Gorice
Pri banrikem dvoru t Kuhn z Dunaja. — Jereb iz Maribora.
Pri južnem kolodvoru s VVohl z Dunaja. — He-devich iz Pulja.
Pri uvMlrijMkeui cesarji: Hauar z Dunaja. — Pogačnik iz Kamnika.
Pri Vlrnntu: Saje iz Štange. — Volk iz Dobrave.
— Fleš iz Ribnice. — Dtv iz Ljubljaue.
Umrli 8*0 v B^ji-slltlj mfi
26. julija: Albin Sieberer, železniškega sprevodnika sin, 5 mesecev, Cesta ua južno železnico it. 12, za božja-stjo. — Alojzij Vidmar, strugarjev sin, 5 tednov, Stari trg št, 20, za katarom v črevesu.
Tržne cene v Ljubljani
dne 27 julija t. 1.
Meteorologično poročilo.
		fl	kr.		S*l Vi
Plenica.,	hktl.   .   . .	6 f)0		Hpeh povojen, l:^r. Surovo maslo, l	■ .,4
Rez,	L ...	4 06			- 90l
Jeosaon,	■      • •	2 92		Jajce, jedno .   .   . .	-1 2;
! Oves,	„    ' ,"■ , .	2 92		Mleko, liter ....	■ 8
Ajda,	/   .. • i    , j , ,	4 (Hi		Goveje       meso, k^r.	— 64
Proso,	n ...	4 22		Telečje         - „	— nO
1 Ko m z n,	■ ...	5 20		Svinjsko         , „	— 60
1 Krompir,	n ...	—	—	Koštruuovo    ., „	— 36i
! Leon,	• >    • . • •	12			— 45
Grah,		13	_	Golob......	._ 1«
, Fižol,		11		Seno,   100 kilo    . .	1 69
Maslo,	kgr. .	1	—	Slama,   .     „       . .	1 60
Mast,		_	»iB	Drva    tnia, 4 Q uiet.r.	6 40
Spoh frMen,		—	60	l.i-ilka,	4 16
S Caaopa-I St*nJf «• ibarometr P   zovanja .   Z m„,
Temperatura
Vetrovi
Mo-
Nebo   krina v mm.
7. zjntraj 735 20««.    198°C   si. svz.    j a.-..
2 pop. i 735 27 tu. [  28 0 C    z. svz. j d. jas. OOOm. 9. zvečer 73647 mm.    21 2° C   brezv. d. jas. 'i I lil
Srednja temperatura 23*0°, za 3*4° nad normalom.
XD-u.m.a,3sl5:si borza
dne 28. julija t. 1. Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 81-40    — gld.
Srebrna renta...... 82*60    — „
Zlata renta.......11250    — „
5°/0 marčna renta ....     „    96*50    — „ Akcije narodne banke       .     „  883-— —
Kreditne akcije.....»   281*60    — „
London........ „   126*75    — „
Srebro........,    —'—    — .
Napol. ........
C kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/A državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
,     9 9«'/. - ■
,      5*93 - ,
.    6170 - .
250 gld. 129 gld.
100   „ 163 „
Ogerska zlatu renta 4%...... 101 „
Ogerska papirna renta fvV,..... 87 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .     100 gld. 119 n
Zemlj. obč. avstr. 4'/in'u zl-iri zaat- list> • iy4 »
Prior, oblig. Elizabetine zapad. Železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke.....100 gld. 178 „
Rudolfove srečke.....10   , 20 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 107 „
Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v.    . 227 „
dane«
81*40
82 80 112 60
96*50 i-82-— 282*75 125*55
~9*95«/, 5*93
61*62 75 kr. 26 „
40 4
50
T«
I)
25 „ 50 „
n
40
Vozni listi za vožnjo po železnici in 90 morji \
pri c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, I., MolowrtttriiiK 4.
Trgovsk pomočnik
VBprejme se z dobrimi pogoji. Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda" pod štt. BOO. (519—2)
300 —400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospode in dame, kakor tudi mnoge ap-en-tur > nahajajo se v vsaki številki v na Dunaji, III., Lowen-gasse 4 izhajajočem 9,Allgeni. fitellen-Anmelger'* za
Avstro-Ogersko in Nemčijo.
Jedini solidni organ v Avstro-O^erskej. Naročnina za \/, leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po -'0 kr. v pismenih markah. (9)
priporočam razen ekfiportiiegu piva
l
em na dežel!
(Jako krepko pivo>
(Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po b/10 litra. (462—16)
MjtthtetM.jt* naj te eettiki.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
<1 i l—I CS3 M
i~3
M
BRATA EBERL
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadane
prstene in keiničiie l>arve in oo!»ice ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—182)
. LJUBLJANA. LJUBLJANA.,
Ljubljanski glavni zastop
jedne ^>XT7"Iii zavarovalnic avstrijskih
isce
m stolno mesto in deželne okraje vojvodine Kranjske
inteligentnega zgovornega moža neomadeževane prošlosti in ugodne reprezentacije, kateremu je moči položiti kavcijo in pecati se fcekljućlvo s poslom zavarovanja za ogenj in za življenje. Stalna placa in provizija. Ponudbe   vsprejema   upravništvo   tega lista
pod   SHVO   i*. 1. (526-2)
Izdatelj in odgovorni ureuiiik: Ivan Žoleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".