LETO XII. LJUBLJANA, FEBRUAR 1971 ŠTEVILKA 2 -------------------—--------------:------------ Občni zbor sindikata v Litostroju V času, ko načrtujemo delovne naloge za letošnje leto in smo s poslovnimi uspehi dali poseben poudarek notranjim prizadeva-njem v skladu s hotenji stabilizacijskih ukrepov, je občni zbor ^enil obdobje preteklega leta. Lahko trdimo, da so bile sindikalne Podružnice v lanskem letu bolj aktivne, kar predstavlja jamstvo ** to, da bo temeljno usmeritev podjetja v novih pogojih podprla Večina članov kolektiva. Kot je v svojem poročilu omenil predsed-n*k sindikata, bodo sindikati v prihodnje prevzeli vodilno vlogo PH ustvarjanju take politike, ki bo zagotovila vsakemu Litostroj-čanu dovolj kruha in take dohodke, ki bodo omogočili slehernemu delavcu v Litostroju živeti in ne životariti. za realizacijo letošnjega plana so dobra osnova za izoblikovanje stališč, ki jih bo tov. Vidmar kot delegat zastopal na 2. kongresu. Področje rekreacije in športne aktivnosti v našem podjetju očitno nazaduje. Ugotavljamo, da zlasti mladi člani kolektiva nimajo skoraj nobenih možnosti popoldanske rekreacije. Pred leti smo že imeli možnosti za zgraditev telovadnice pri našem šolskem centru, a žal nismo uspeli. Med sodobne rekreacijske oblike sodi tudi kegljanje. Žal ne moremo napraviti niti lega, kar lahko napravi vsak gostilničar, ki mu je kegljišče celo r\/-vn/~vi'izi r* HrVhrtH If d Izhodišča za razpravo na občnem zboru je poleg poročila o delu sindikalne organizacije podal predsednik tov. Jevnikar s ^nt, da je orisal dejavnosti sindikalne organizacije, zlasti pa P°jave in probleme, ki spremljajo delo našega kolektiva. Težave podjetja se ob ukrepih stabilizacije še stopnjujejo in ob lorn lahko ocenjujemo dvostran-sko vlogo sindikalne organizacijo- Gre za vpliv na izoblikovanje zakonov na eni strani in za ust-Varjahto sodelovanje pri ustvar-Jdnju politike gospodarstva znot-rai podjetja in na drugi strani. Poleg tega je sindikat svojo aktivnost usmeril predvsem na Področje skrbi za človeka, rekre-ac|je in kulture. v delu sindikata smo lahko ^Pazovali nekatere dobre rezu 1-a!e: Samostojno delovanje ko-dtisij na podlagi proračunskih Sodstev je pripomoglo k pove-cani dejavnosti članov. Izvršni odbor je aktivno posegel v izo-oJikovanje najboljših rešitev na Področjih notranje zakonodaje ln odnosov sploh. Kritična misel Pa velja sodelovanju z ostalimi družbeno političnimi faktorji, £JCr so se skupna stališča oblikovala večkrat le slučajno. Vse-Kakor pa ima negativne posledice tudi pomanjkanje ustreznih °olik obveščanja širšega članst-Va,- Odtod izhajajo celo nekatera Ijnšljenja o nepotrebnosti sindi-^alne organizacije. Po besedah Predsednika je sindikat potre-pen, preteklost pa dokazuje, da J.e to bila najbolj napredna sila delovnega človega, s katero se je Pori] za socialistično družbeno dreditev na samoupravni osnovi. uanes aktivno delo v sindikalni 0rganizaciji zahteva celega člo-yeka, saj je to delo podvrženo Javni kritiki in je kvaliteto po-trebno venomer dokazovati. Med najbolj pomembne naloge .sodi prizadevanje za izpolnitev Planskih nalog v letu 1971. Lito-sJi'ojski delavec je dovolj dolgo solidariziral z vsemi nerodnost-Pi' in tegobami, ki so mu odmer-J.a‘e manjši kos kruha, kot ga ]e zaslužil. Prizadevanje sindika-}?*. skupno z vsemi družbeno po-jJičnimi faktorji, da bi v zastav-Jcnih nalogah tudi uspeli, mo-raJO imeti odraz v ukrepih proti Kršite]jem. Pri tem moramo VzJrajati, pa čeprav za ceno od-stranitve iz delovne organizacije ab z delovnega mesta. Kadrov-fl o politiko naj vodi načelo, da oclovna mesta zasedajo tisti, ki J-p za to usposobljeni. Vodilo pri ‘PPt naj bo znanje in sposob-n°st. Obvezno preverjanje delav-Sey na vodilnih in vodstvenih lelovnih mestih pa naj bo tudi statutarno določilo. V misli, “Ustvariti normalne pogoje de- la na osnovi realnih izhodišč,« je predsednik sindikalne organizacije strnil vrsto problemov, ki so odvisni od nas samih. Ob vseh notranjih možnostih podpiramo tudi stabilizacijski program, pri čemer se ne strinjamo z ukrepi, o katerih niti ne vemo, kakšni bodo. Končno lahko govorimo o določenem optimizmu, saj imamo dela dovolj. Uredimo notranje razmere in čez leto dni bomo bolj vedrih obrazov. V razpravi, ki je sledila poročilu predsednika sindikalne organizacije, se je Milan Vidmar dotaknil zlasti dveh pomembnih vprašanj: priprav na 2. kongres samoupravljavcev ter dejavnosti rekreacije in športa. V okviru predkongresne dejavnosti naj bi bili v našem podjetju nosilci aktivnosti samoupravni organi, sindikalne organizacije, mladinske organizacije in organizacije ZK. Kooperacijski odbor za pripravo kongresa v Ljubljani je za naše področje opredelil temo: »Neposredno in posredno samoupravljanje.« Ne samo stabilizacijski ukrepi, tudi poslovni ukrepi sprejeti na DSP Objekte ob morju v Fiesu bi kazalo izkoristiti za dvodnevne obiske ob sobotah in nedeljah. Neizkoriščenost doma na Soriški planini na kar kliče po tem, da čimprej napravimo 5 ali 10-letni načrt razvoja športne in rekreativne dejavnosti. Predsednik centralnega delavskega sveta ing. Klemenc Avgust je občni zbor seznanil predvsem z dejavnostjo samoupravnih organov. Delo organov samoupravljanja na osnovi novega statuta nedvomno predstavlja novo kvaliteto. V skladu s tem je pomembna funkcija centralnega delavskega sveta us m i jena v temeljne poslovne odločitve. Ne gre samo za sprejemanje plana. Delavski svet se je v kratkem času novega mandata oprl na lastne sile v smeri stabilizacijskih ukrepov, orientiral v izvoz, začrtal politiko delitve osebnih dohodkov v ožji odvisnosti od rezultatov dela itd. Ukvarjal se je s kadrovskimi problemi, s nodročja dolgoročne politike pa je pomembna potrditev pogodbe z LINT, sodelovanje z Renaultom, skratka gre za iskanje (Nadaljevanje na 2. strani) Na drugi strani (Foto O. Dolenc) Ob prazniku žena 8. marcu, čestitamo vsem našim sodelavkam in jim želimo mnogo sreče ter blagostanja v krogu njihovih domačih Sklepi litostrojskega sindikata Občni zbor sovpada s časom, ko smo priča izrednim gibanjem v širši skupnosti na področju ekonomskega in družbeno-političnega sistema. Ob programu stabilizacije in nekaterih sprejetih ukrepih ne moremo ostati ravnodušni in se aktivno vključujemo v proces dosledne realizacije družbene hi gospodarske reforme. Konkretni sklepi naj prispevajo k oblikovanju programa sindikalne organizacije, obenem pa aktivirajo notranje sile za realizacijo proizvodnih nalog. L Sindikat podpira poslovne ukrepe, ki jih je sprejel delavski svet podjetja ob planu za leto 1971. Gre za uveljavitev zaostrovanja odgovornosti, ki v samih ukrepih ni dovolj natančno opredeljena. Nenehno preverjanje izpolnjevanja nalog naj se kaže v uveljavljanju pozitivnih in negativnih ukrenov. Ti morajo zagotoviti večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja podjetja. 2. Na področju proizvodnje se soočamo z vprašanji pomanjkanja dela, ki izvira iz značaja individualne proizvodnje. Ob reševanju takih nasprotij podpiramo stališča, po katerih naj tisti, ki obnemorejo, prepustijo deRVvna mesta mlajšim in sposobnejšim. Ker na tem področju le počasi izvajamo stališča, naj bo sindikat neposredni pobudnik konkretnih rešitev. 3. Razprave o delitvi osebnih dohodkov moramo preusmeriti na področje prizadevanj za ustvaritev dohodka. Ob tem sindikalna organizacija meni, naj veljajo za delitev v letu 1971 naslednja izhodišča: — Sindikat meni, da so z zadovoljivim izpolnjevanjem planskih obvez dani pogoji za najnižjo vrednost točke 3,85 din. Vsa prizadevanja v letošnjem letu naj bodo usmerjena v rast točke proti 4,00 in več, ker so za to dani pogoji. — Prevrednotenja posameznih delovnih mest kvarijo notranja razmerja in ustvarjajo negativne pojave, ki kvarno vplivajo na politično situacijo v kolektivu. Prevrednotenj naj bo čim manj, uveljavitev obračuna po PE/S pa bo odraz uspešnosti posameznih PE/S. — Zagotoviti moramo predvsem ustrezne osebne dohodke, ob upoštevanju rezultatov dela, kvalificiranim delavcem zlasti naše industrijske šole. Pri tem velja zaostriti odgovornost pri neposredno nadrejenih, ki v največ ji meri lahko vplivajo na odnose oziroma na stanje v ožjem delovnem okolju. 4. Sindikalna organizacija bo še naprej razvijala aktivnosti na področju skrbstva delavcev. Trudila se boža razširjenje posebnih ugodnosti kot npr. brezplačno letovanje, denarna pomoč, nadomestila ob krvodajalskih akcijah in regres, ki bi v letošnjem letu za člane kolektiva znašal 400 din. 5. V okviru delovanja komisije za šport in rekreacijo je potrebno zasnovati široko akcijo sodelovanja s prostovoljnim delom pri predvideni gradnji rekreativnega centra in smučarskih objektov na Soriški planini. 6. V okviru prizadevanj za večji dohodek moramo vse sile usmeriti v zaostritev delovne in poslovne discipline. Gre za izkoriščanje efektivnega delovnega časa. Sindikat je proti temu, da delavec zaradi slabe organizacije v nadurnem delu rešuje terminske in druge probleme. 7. Z vidika reorganizacij proizvodnih enot sindikalna organizacija podpira spremembe, ki racionalizirajo poslovanje in povečujejo produktivnost. Kritika pa velja postopkom, ki zaradi ne- ustreznega ukrepanja razvodenijo zamišljene efekte in zaradi zavlačevanja zmedejo delavce na posameznih delovnih mestih, ki niso natančno definirana s stališča delovnih nalog. 8. Na področju tehnologije se vse prepočasi gibljemo v smeri posodobljenja. Sindikat meni, da obstoječi kadrovski sestav ni v stanju ujeti utripa prizadevanj podjetja, kar vodi v defekte, ki neposredno vplivajo na odhode kvalificiranih delavcev oz. negativne medsebojne odnose sploh. 9. V naslednji mandatni dobi moramo storiti veliko več, da bodo vsi člani sindikata poznali naše delo. 10. Sindikat se bo še naprej zavzemal za izboljšanje splošne in delovne discipline, za izpopolnjevanje vseh delovnih dolžnosti ter je proti kršiteljem dolžan na ustrezen način ukrepati. 11. Med pomembne naloge sodi programska usmeritev podjetja. Sindikalna organizacija meni, da je treba nujno določiti dolgoročni program ob upoštevanju racionalnih rešitev zlasti z vidika asortimenta ter ob tem standardizacije in tipizacije proizvodnje. Sklepi so izoblikovani na osnovi širše aktivnosti sindikalne organizacije v obdobju pred občnim zborom. S konkretnim programom dela bo sindikat realiziral sprejete sklepe in tako aktivno prispeval k delovnim rezultatom podjetja. Sindikat se zaveda, da je uresničitev sklepov odvisna od aktivnosti in podpore vseh članov sindikata našega kolektiva. Naš barometer Zopet je tu. Takšen kot lani. Le živo srebro v njem (črne stolpiče) smo premakniti v izhodiščni položaj. Tudi skala z meseci in odstotki je ostala ista, čeprav bomo odslej dalje merili z njo rezultate poslovnega leta 1971. Ne zamerite nam staromodnosti, ker nismo pogruntali nič novega. Mnenja smo, da barometer tak kot je, kar dobro kaže. Tudi glede mode smo lahko brez skrbi. Skušali bomo biti vseeno sodobni, kajti prav gotovo bomo imeli možnost prikazati i mini i maksi stolpiče. Toda šalo vstran. Tudi letos bomo skušali na podoben način kot že nekaj zadnjih let sproti objavljati nekatere kazalce o izpolnjevanju letnega gospodarskega načrta podjetja. Izbrali smo le tiste, ki so ob koncu vsakega meseca že dosegljivi za minulo obdobje in ki nam omogočajo orientirati se, kje trenutno smo in do kam smo že prišli po naši začrtani poti. Vse izbrane kazalce, ki so vidni iz diagrama ali razpredelnic in katere sicer merimo s tonami ali dinarji, bomo v naših pregledih zaradi enotnega primerjanja podajali v odstotkih. Sicer pa stalnim bralcem verjetno razlaga sploh ni potrebna, novi pa naj si ogledajo diagram. FAKTURIRANA m 3 O 3 SKUPNA ■ 1 t FINALIZIRANA ■ š N § ž ODPREMUENA H 3 o: 6 E i FINALIZIRANI ODPRENILJENI 1 OSEBNI DOHODKI I i s 8 3 a- £ E Es™ § I Š § i ^ 8 Ul' likah zbiralo in dogovarjajo 'konference, aktivi, posvetova-Pja, predavanja), izobražujejo in Usposabljajo za politično delova-Pju. Prav tako morajo biti se-manjeni s stališči ZK do bistvenih vprašanj nadaljnjega razvoju podjetja. V okviru take aktiv-Postl je treba povečati možnosti te večji in bolj neposredni vpliv članstva na stališča vseh članov ^ samoupravni organizaciji in ^K podjetja. , 3. Merilo aktivnosti naj ne bo "tevllo sestankov organizacije, vendar pa naj oddelki sestanke skličejo ob najpomembnejših obravnavah podjetja, kot so to npr. poslovna poročila, plani, oz. izpolnjevanje planov itd. Ob tem naj velja pravilo, da stališča o posameznih vprašanjih določi organizacija ZK pred samoupravnimi in drugimi organi ali organizacijami. 4. Da bi ljudi obveščali o stališčih kar najhitreje, je potrebno več skrbi posvetiti obveščanju članov ZK. V odnosih med članstvom in vodstvi predstavlja obveščanje šibko točko. Da bi zboljšali obveščanje znotraj organizacije, je potrebno povečati obseg kratkih informacij za vse člane. Praksa kaže, da o vsebini razprav na sekretariatu ostali člani niso bili dovolj obveščeni, seveda velja tudi obratno. 5. Še naprej je potrebno posvečati posebno skrb delu z mladino, zlasti pa sodelovanju z aktivom mladih komunistov. Na seminarjih mladinske organizacije naj sodeluje večje število članov organizacije ŽK. 6. Organizacija ZK v celoti podpira poslovne ukrepe, ki jih je sprejel DS zato, da bi uresničili planske obveznosti v letu 1971. Ukrepi pomenijo delež našega podjetja pri iskanju možnosti za realizacijo stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu. 7. Obširne obravnave o delitvi osebnih dohodkov v preteklem obdobju moramo čimprej preusmeriti v obravnave o proizvodnji in o takem sestavu notranjih sil, ki bo dal boljše finančne rezultate. strokovnimi delavci naše kadrovske službe, ki so tudi bili prisotni na naših konferencah. Komisija za obveščanje pri predsedstvu TK ZMS Litostroj pa je gradivo za problemske konference in seminarje objavila v dveh številkah našega mladinskega glasila »INFORMATOR«. I. Problemska konferenca o športu in rekreaciji Konferenca je bila dne 9. L 1971 v prisotnosti predstavnikov sindikata. Na konferenci smo ugotovili, da sta se s športom in rekreacijo v našem podjetju ukvarjala samo sindikat in mladina. Med njima pa na tem področju nikoli ni prišlo do res dobrega, tesnega sodelovanja. Mislimo, da bi morali tudi samoupravni organi posvetiti več pozornosti športu in rekreaciji delovnega človeka. Sklepi s te konference so naslednji: — Na področju športa jn rekreacije mora mladina akcije in kadre združiti s sindikatom. — V komisiji za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata mora imeti mladina svojega stalnega predstavnika. — Zahtevamo ureditev prostora ža športne rekvizite. — Zahtevamo, da se v tovarni zaposli strokovnjak, ki bi delal na področju športa in rekreacije. (Zaposlen naj bi bil vsaj 4 ure na dan ali pa honorarno). — Zahtevamo, da se za nekaj ur tedensko najame telovadnica za potrebe naših delavcev. — Takoj je treba izdelati program športa in rekreacije, ki naj predvidi organizacijo medobrat-nih tekmovanj. — Zahtevamo, da se zagotovijo sredstva za gradnjo športnega objekta, ki ea nujno potrebuje tudi naš ICL. V odbor za gradnjo tega objekta se naj vključi predstavnik mladine. — Predlagamo, da se v kratkem sestanejo predstavniki sindikata, uprave podjetja in mladine. Na sestanku bi proučili, kakšne so možnosti za realizacijo naših sklepov. II. Problemska konferenca o kadrovski politiki Konferenca je bila dne 10. L 1971 in je ugotovila, da imamo v našem kolektivu največ težav z nagrajevanjem in dodatnim izobraževanjem na delovnem mestu. Mislimo, da bi z izvajanjem naslednjih sklepov do neke mere zajezili fluktuacijo: — Z ostrimi organizacijskimi ukrepi je treba zagotoviti izvajanje letnega plana. — Prehod na obračun po samostojnih organizacijah združenega dela bo zaostril odgovornost do izvajanja letnega plana. — Vodstveni in vodilni kader je treba nagrajevati v večji odvisnosti od uspeha podjetja. — Z izboljšanjem notranjih medsebojnih odnosov je treba delavcem ustvariti zaupanje in perspektivo. (Takoj je treba izdelati srednjeročni plan proizvodnje, kadrov, nagrajevanja in stanovanjske politike). — Takoj je treba uvesti dodatno izobraževanje na delovnem mestu za pridobitev visoke kvalifikacije. — Kadrovska služba mora poskrbeti za pravilno razporejanje na delovna mesta za tiste, ki končajo izredno šolanje. III. Konferenca o stanovanjski politiki Bila je dne 30. L 1971 — poleg mladincev je bil prisoten strokovni sodelavec kadrovske službe tov. Vinko Kožuh. Mladi so na konferenci ugotovili, da je stanovanjska politika v naši državi za mlade zelo neugodna. Stanovanja so iz leta v leto dražja, tako da včasih mlad človek, ki ima že tako in tako nizke osebne dohodke, ne more privarčevati niti razlike letne podražitve. Najemniških stanovanj pa gradimo odločno premalo. Mislimo, da mora širša skupnost vplivati na organizacije, ki vlagajo finančna sredstva v gostinstvo, turizem itd., da preusmerijo svoja vlaganja v gradnjo najemniških stanovanj. Potrebno je preiti na ekonomske najemnine, vendar pa moramo ob tem vedeti, da nam današnji osebni dohodki tega ne dopuščajo. O stanovanjski politiki, ki je v naši državi eden od osnovnih problemov, govorimo premalo. Tudi velik odhod mladih v tujino ali pa iz tovarne dokazuje, da je naša stanovanjska politika zgrešena. Litostroj je v obdobju do leta 1962 zgradil 653 najemniških stanovanj. Razpolagalno pravico s temi stanovanji smo iz leta v leto izgubljali, tako da danes praktično razpolagamo z 10 %> zgrajenih stanovanj. Najemnine stanovanj niso ekonomske. Ne moremo pa si ustvariti sklada, iz katerega bi črpali zadostna sredstva za gradnjo novih najemniških stanovanj. Preko stanovanjske zadruge je tovarna zgradila 200 vrstnih hiš. Anuitete, ki jih plačujejo lastniki teh hiš, pa niso v skladu z inflacijo. Sredstva iz sklada skupne porabe, ki so vezana pri banki, dobi Litostroj na kredit za dobo 10 let, našim delavcem pa dajemo kredit za dobo 20 do 30 let. Politiko delitve kreditov je tovarna prepustila proizvodnim enotam, ki imajo svoje interne pravilnike, po katerih delijo kredit svojim delavcem. Sredstva, ki jih letno razdeljujemo kot kredit, so veliko premajhna, da bi zadostila vsem prosilcem. Litostroj ima dva samska doma, ki po številu ležišč zadostujeta, po kvaliteti pa ne. DRUŽBENO EKONOMSKO USPOSABLJANJE Iz programa družbeno ekonomskega usposabljanja mladine iz delovnih organizacij smo izbrali naslednje teme: — Od česa je odvisen dohodek gospodarske organizacije in kako se deli? — Kako učinkovito upravljati v delovni organizaciji? — Zakaj in kaj dela Zveza mladine v gospodarski organizaciji? — Družbeno politične organizacije v delovni organizaciji. K tem temam smo dodali še predavanje: — Reforma družbeno političnega sistema SFRJ. Predavanja so bila na dveh seminarjih. Predavatelje za posamezne teme nam je preskrbela Mestna Konferenca ZMS Ljubljana. Na obeh seminarjih je bilo prisotnih 49 mladincev iz naše tovarne. Seminarja sta se vršila v Laškem, zato smo imeli možnost povabiti tudi mladince iz pivovarne »LAŠKO« in »VOLNA«, ki so se obeh seminarjev tudi udeležili. Mihael Krotko K PROGRESIVNEMU RAZVOJU TEHNIKE ZADNJIH 20 LET MORAMO PRIŠTEVATI TUDI RAZVOJ IN UPORABO HIDRAVLIČNIH SISTEMOV (HIDRAVLIČNIH TRANSMISIJ) ALI OLJNE HIDRAVLIKE, KAKOR SE TUDI IMENUJE. Prav gotovo so transmisije za pretvorbo, prenos in regulacijo energije pomembne pri avtoma-tiziranju tehnoloških in drugih naprav. Poenostavljeno blok shemo avtomatizacije kaže slika 1. Vsa obravnava bo aplicirana na izvršilno funkcijo »2« v blok shemi sl. 1. Poznane mehanske in elektriške transmisije niso zadoščale več izvršilnim funkci- jam pri brezmejnem širjenju avtomatizacije na vsa področja tehnike in tehnologije. Pri iskanju ustreznejših variant je prav gotovo fluoid našel pomembno in perspektivno mesto. Fluoid kot posrednik prenosov je lahko voda, emulzija, olje in zrak. Pokazalo pa se je, da sta najprimernejša prenosnika olje in zrak. Zato danes govorimo le o oljni hidravliki in zračni pnevmatiki. Pripisovati ves uspeh avtomatizacije samo razvoju in uporabnosti hidravličnih sistemov in obratno bi bilo zelo enostransko. Poznano je, da v razvoju nastopata vedno dve nasprotujoči si strani, to je porabnik in proizvajalec. Viličarji — avtodvigala — bagri (B. Kocjančič) PREGLED UPORABE IN PROIZVODNJE HIDRAVLIČNIH KOMPONENT V LITOSTROJU Razpredelnica 2 Tehnični podatki 8 Klasifikac. po CETOP Komponenta mm AN g E os j N ‘o & 01 HIDRAVLIČNE ČRPALKE 20 Aksialne batne črpalke 16 40 315 Uvoz 20 80 25 160 32 220 40 450 50 630 63 1000 30 Radialne batne črpalke B— 6 4 400 Litostroj 10 8 (630) 16 16 20 32 40 Prekatne (celične) črpalke 16 40 160 Uvoz 20 80 50 Zobniške črpalke Z— 10 20 40 Litostroj 16 40 20 80 32 160 40 320 60 Vijačne črpalke 50 100 10 Uvoz 63 160 (40) 80 250 100 400 100 630 125 1000 02 HIDRAVLIČNI MOTORJI 20 Aksialni batni motorji 16 40 315 Uvoz 20 80 25 160 30 Radialni batni motorji 16 40 315 Uvoz 20 80 25 160 40 Prekatni (celični) motorji 16 40 160 Uvoz 20 80 50 Zobniški motorji 16 40 80 160 40 Uvoz 32 Tehnični podatki po CETOP Komponenta 5 Z I „ .5 E E s a o~ i cx f 60 Vijačni motorji 50 100 10 Uvoz 63 160 (40) 80 250 HIDRAVLIČNI CILINDRI 10 Cilindri s potopnim batom 100 100 100 250 20 Litostroj CP— 125 125 do (315) 32 160 160 2000 50 200 200 80 250 250 125 320 320 200 400 400 315 500 500 500 630 630 800 800 800 1250 1000 1000 2000 20 Cilindri z diferencialnim 100 125 100 250 32 Litostroj batom CD— 125 160 do (315) 50 160 200 2000 80 200 220 100 250 280 160 320 360 250 400 450 400 500 560 630 630 700 1000 800 900 1600 1000 1100 2500 30 Teleskopski cilindri s po- 25 25 630 250 1,25 Litostroj topnim batom, CP-t 40 40 do 3,2 63 63 2500 8 100 100 20 40 Teleskopski cilindri z diferencialnim batom, CD-t 25 40 32 50 630 do 250 2 Litostroj 5 63 80 2500 12 100 125 32 HIDRAVLIČNI VENTILI 10 Krmilni ventili 11 12 Ročno upravljani, 2, 4 in 6-potni V—R 10 16 25 63 315 Litostroj 20 100 25 160 32 250 13 14 Direktno upravljani z el. mognetom 2 in 4-potni, 10 16 25 63 160 100 Litostroj 15 V—D 20 100 100 Povratne zveze med eno in drugo stranjo pa so smernice razvoja ter pogoji medsebojnega ravnovesja. Podobno je bilo tudi v TZL — tovarni za gradnjo strojev in naprav, ki je že na začetku osvojila za osnovno dejavnost gradnjo opreme za hidroelektrarne (vodnih turbin) kot nadaljevanje tradicij v slovenski strojegradnji. Tako se je TZL že na samem začetku srečal z zahtevami po uporabi hidravličnih transmisij (servosistema) za regulacijo pretokov vode pri turbinskih napravah, ki je neobhodno za vodenje obratovanja pri različnih pogojih. Pri kasnejšem širjenju osnovne dejavnosti in osvajanju dopolnilnih dejavnosti pa so se potrebe po uporabi hidravličnih sistemov večale. Povečana uporaba je še pove-čavala težave v nabavi zaradi deviz, domača industrija se še ni vključevala v tovrstno dejavnost. V takih okolnostih je bilo edino izhodišče lastni razvoj in proizvodnja vsaj nekaterih hidravličnih komponent, ki so bile neobhodne za kompletiranje namenskih sistemov. Največji poseg v razvoj hidravličnih komponent in sistemov je nastal z uvajanjem proizvodnje talnih transportnih sredstev, gradbenih strojev in strojev ter naprav za preoblikovanje. Talni transport je uvedel hidravlični sistem s hidrostatičnim tlakom do 160kp/cm2 in ročnim krmiljenjem. Preoblikovalni stroji so uvedli sisteme s hidrostatičnim tlakom nad 200 kp/cm2 in elektromagnetnim upravljanjem. Pri obeh porabnikih so hidravlični sistemi zavzemali pomembno mesto, zato so tudi njihov razvoj pospešili. Različna porabnika (potrošnika) pa sta čedalje bolj uvajala specifičnosti v razvoju posameznih panog. Prav tako je vplivala na razvoj splošna orientacija v gradnji hidravličnih sistemov. Seveda je bil notranji in zunanji vpliv vzrok, da smo imeli za isti element nekaj dobaviteljev. Tako je vsak oddelek izbiral in naročal svoje elemente, seveda v prepričanju, da je izbral najboljše. Rezultat tega pa je bil, da smo imeli v kratkem času več kompletnih programov proizvodnje raznih firm. Raznolika naročila in v majhnih količinah pa so onemogočala uveljavljanje rabatov, kakor tudi olajšav plačevanja. Navedeno velja predvsem za tesnilni material, cevne zveze itd., katerih skupna poraba je kar precejšnja. Za odpravo ali pa vsaj zajezitev takšnega stanja se je začela že leta 1966 samoiniciativna akcija v sklopu takratnega združenega konstrukcijskega biroja. Posledica te akcije je bila ilegalna ustanovitev oddelka za hidravliko. Naloga oddelka je bi- la, da usmerja izbor in uporabo posameznih elementov in komponent za posamezne dejavnosti proizvodnega programa TZL, ki se je že stabiliziral. Številčno nepomembni oddelek je imel samo dolžnosti brez pravic. Rezultati dela pa so bili tako pomembni, da so pozneje pri reorganizaciji projektive in konstrukcije v projektivno-razvojni biro vplivali na odločitev o ustanovitvi legalnega odseka za hidravliko v sklopu oddelka za avtomatiko v sestavu projektivno-razvojnega biroja. To je bil pomemben korak za razvoj in uporabo hidravlike v TZL, ker je omogočil enotno obravnavo vse hidravlične opreme za talni transport in preoblikovalne stroje ter druge dejavnosti, v katerih pa hidravlika še ne zavzema vidnejšega mesta. V treh letih je odseku uspelo z veliko pomočjo in naklonjenostjo porabnikov (talni transport in preoblikovalni stroji) usmeriti porabo in začrtani razvoj v okviru razvojnih konceptov in ciljev v Jugoslaviji. Prav tako je svoj koncept prilagodil mednarodnim grupacijam razvoja CETOP, IJC in SEV-u. Za lažje razumevanje naše vloge med uporabniki m proiz- vajalci hidravlične opreme ne bo odveč pojasnilo o splošni vlogi in veljavnem konceptu za hidravlične sisteme. Hidravlični sistemi spadajo v tehniki med mlajše vede oz. dejavnosti. Z ozirom na progres osvajanja interesnega področja je področje sistemsko najbolj urejeno. Celotni sistem je zgrajen na modularnem zlagalnem sistemu. Zasluge za to so uveljavljanje v že razvitem področju tehničnih in organizacijskih znanosti z izkušnjami. Obeti področja pa so privabili k sodelovanju najboljše strokovne ka; dre na zapadu, medtem ko želi vzhod z vsemi silami nadoknaditi zamudo. Zaradi kompleksnosti se hidravlični sistemi delijo na: hidrodinamiko in hidrostatiko. Hidrostatika pa je prirejena hidrostatičnim tlakom, ki delijo področje v 3 skupine: 1. Nizkotlačni sistemi do 100 kp/cm2, 2. Srednjetlačni sistemi 100 do 160 kp/cm2, 3. Visokotlačni sistemi nad 160 kp/cm2. Razmejitev po velikosti hidro-statičnega tlaka pa ima širši pomen za izvedbo komponent in Klasifikac. po CETOP Komponenta 16 17 Indirektno upravljani z el. magnetom, 2 in 4-rotni V—I 18 Indirektno upravljani z el. magnetom (IJC) 4-potni, V—I 20 Tlačni ventili 21 Direktni, varnostni ventili VV— 22 Indirektni, tlačni regulacijski ventili TRV— 23 Regulacijski ventil 25 Indirektni preklopni ventili PV— 30 Tokovni ventili 32 Dušilni ventili DV— 34 Regulatorji pretoka TV— Tehnični podatki ‘I c U ^ >1 e i g ZB & 10 25 315 Litostroj 16 63 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 10 63 315 Litostroj 20 160 32 400 50 1000 10 25 400 Kladivar Žiri 16 40 25 63 10 25 315 Litostroj 16 63 20 100 25 160 32 250 6 10 400 Kladivar Žiri 10 20 40 Litostroj 16 40 20 80 25 160 32 320 10 16 25 63 315 Kladivar Žiri 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 10 25 315 Uvoz 16 63 20 100 29 160 32 250 Klasif. po CETOP Komponenta 40 Zaporni ventili 41 Nepovratni ventili NV— 42 Nepovratno odpirni ventili 45 Zapirni ventili ZV— 46 Izpustni ventil IV— 47 Polnilni ventili POV— 49 Dvojni nepovratni ventili DNV— Tehnični podatki > § Z E 8 os J 10 25 315 16 63 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 10 25 315 16 63 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 6 4 315 10 25 16 63 20 40 315 25 63 32 100 40 160 50 250 63 400 80 630 100 1000 40 160 315 50 250 63 400 80 630 100 1000 125 1600 160 2500 10 25 315 16 63 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 i Kladivar Žiri Litostroj Kladivar Žiri Litostroj Litostroj Litostroj SISTEMI način proizvodnje. Komponente za nizke in srednje tlake se uporabljajo v večjem številu, so lažje izvedbe, proizvajajo pa jih ve-likoserijsko. Visokotlačne komponente, ki spadajo v težko hidravliko, so masivne izvedbe, zaradi manjše uporabe pa jih proizvajajo le v malih serijah ali pa celo individualno. Uporabljajo se predvsem v individualni gradnji težke opreme (železarn, jeklarn, oz. procesnih naprav, preoblikovalnih strojev itd.) zato so njihove izvedbe variabilne — prilagodljive potrebam. To je še dodat- ni vzrok za izpad iz velikoserij-ske proizvodnje. Mesto TZL v razvoju in proizvodnji specialnih hidravličnih komponent in sistemov pa je razvidno iz razpredelnice 2. V razpredelnici 2 je podan pregled uporabe in proizvodnje hidravličnih komponent za kom-pletiranje namenskih hidravličnih sistemov za proizvodni program TZL. V razpredelnici so podane le tiste komponente, ki so sistematizirane po CETOP (Comite Europeen des Transmis-sions 01eohydrauliques et Pneu-matiques). C^gpPo Komponenta Tehnični podatki E >§ is i 1 ZB > E o5 0.5 1 5 06 DRUGE HIDRAVLIČNE NAPRAVE IN OPREMA 10 Rezervoarji R— 40 63 100 160 250 400 630 1000 1600 Kooperacija It Oljna kazala ok— 190 Kooperacija 240 12 Zračniki Z— 50 Tesnilka 80 Medvode 100 20 Manometri 100 100 R. Cajavec 400 Uvoz 630 31 Tlačno stikalo TS— 6 400 Kladivar Žiri 40 Hidravlični akumulatorji 1 2,5 200 Uvoz 5 10 20 61 Sesalni koši SK— 16 20 Kladivar Žiri 20 40 25 80 32 160 40 320 50 400 63 500 80 630 100 800 125 1000 62 Filtri izločevalci 10 25 315 Kladivar Žiri 16 63 20 100 25 160 32 250 40 400 50 630 63 1000 63 Filtri, fini 15 10 16 25 63 40 in Uvoz 20 100 315 25 160 32 250 80 Hladilniki Elektro- mehanika Ljubljana 91 Termometer TA 1 63 Območje 0—120 »C R. Cajavec 92 Izklopne kulise ik-4 Gib kulis je 100 do 2000 mm Kladivar Žiri Tehnični podatki Klasi!, po CETOP Komponenta NV mm DXS mm .5 oS ! P i kp/cm2 1 i 07 CEVOVODI IN CEVNE ZVEZE 10 Cevovodi 4 6X1 4 315 Železarna 6 10X2 10 Sisak 10 14X2 25 16 20X2,5 63 20 25X3 100 25 30X4 160 32 38X5 250 40 51X6,3 400 50 63X8 630 63 89X14 1000 80 108X16 100 133X20 125 165X22 160 194X25 52 Cevne zveze 52.1 ERMETO spoji 6 315 Uvoz 10 14 20 25 30 38 52.2 Očesni priključki 10 315 Litostroj 14 52.3 Prirobnični stoji ps- 52.4 Objemke (plastične) ob— 52.5 Objemke (lesene) ob- 20 25 30 38 40 50 63 80 100 125 160 6 10 14 20 25 30 38 40 50 63 80 100 125 160 315 Litostroj Kooper. Kooper. CETOp',° Komponenta 07 81 Odzračnik od— 08 HIDRAVLIČNE TEKOČINE 10 Hidravlično sredstvo 09 HIDRAVLIČNI AGREGATI 10 Pogonski agregati PA-D PA-R PA-RR 11 Elektromotorji 12 Montažne plošče mp-D 13 Montažne plošče mp-R mp-RR 20 Krmilni agregati KA-2-D(I) KA-4-D(I) KA-6-D(I) KA-8-DU) 09 21 Razdelilne plošče RP-2 RP-2-D-p RP-2-D-z RP-4-O RP-4-D RP-4-0-D 30 Pogonsko-krmilni agregati PKA- 10 VKLOPNI NAČINI IN POMOŽNI ČLENI 14.1 Elektromagneti 24 V,= Poleg naštetih komponent pa uporabljamo še celo vrsto specialnih izvedb, katerih funkcija ni določena v splošni nomenklaturi. To so ventili za omejitev končnih položajev. Zapirni ventil za natančno ustavljanje, krmilni ventil z zračnim krmiljenjem itd. Naši največji uporabniki hidravličnih sistemov so: — Hidravlični sistemi pri opremi za hidroelektrarne so specialne izvedbe in ne sodijo v sploš- Tchnični podatki jv Z E o! aS £ 6 315 Kladivar Žiri Hidr. olje 5oE — Hidraol 50 INA 12 20 315 3 Litostroj 16 40 5,5 20 80 11 25 160 22 32 220 36 40 450 70 50 630 100 63 1000 160 3 Elektro-5,5 kovina 11 R. Kon-22 čar 36 Sever 70 100 160 izven našega proizvodnega programa. Navajamo nekaj pomembnejših uspehov: — Hidravlična oprema za hidravlična dvigala in platforme (obstajajo velike možnosti). — Hidravlične specialne naprave in prijemala. — Hidravlična potisna naprava za potiskanje kanalizacijskih cevi na mestih, kjer je izkop jarkov omejen, to je pod cestami, železniško progo in obstoječo nadgradnjo. V prihodnje naj bi se omejevali na gradnjo specialnih hidravličnih komponent, pri katerih je poudarjena namenska funkcija, ki nam daje možnost uveljaviti bogate izkušnje. Pomemben je tudi poslovni dogovor o kooperaciji med podjetjem »Kladivar« Žiri in TZL. 12 16 20 32 40 16 20 25 32 40 50 63 10 16 20 25 32 40 50 63 10 16 20 25 32 40 50 63 12 16 20 25 32 40 50 63 Litostroj Litostroj 25 63 100 160 250 400 630 1000 25 63 100 160 250 400 630 1000 20 40 80 160 220 450 630 1000 Litostroj Litostroj 3 5, 11 22 36 70 100 160 Litostroj 6 4 10 6,3 16 10 20 16 Kladivar Žiri no nomenklaturo. Tako visoka specialnost je vzrok tradicije in pripadnosti veteranu strojegradnje. — Hidravlični sistemi za čr-palna postrojenja se počasi uveljavljajo. — Dvigalogradnja že tudi registrira uporabo hidravličnih sistemov. Večje so perspektive pri procesni opremi in brodograd-nji. Prav je, da navedemo uspeh naših hidravličnih sistemov še Podjetje Kladivar je registriralo svojo dejavnost — proizvodnjo specialnih hidravličnih in drugih komponent za avtomatizacijo. V razpredelnici sl. 2 je viden asortiman komponent, katerih proizvodnjo za našo uporabo smo prepustili podjetju, ki se lepo razvija. Podjetje je še majhno in zato prilagodljivo. Prav tako pa ima njegova značilna lega (podeželje) manjšo fluktuacijo. Izurjenost in tradicija pa sta neobhodna za proizvodnjo hidravličnih komponent, ki spadajo v skupino viso-kozahtevne proizvodnje. Nekaj poslovnih dogovorov o stalni kooperaciji na področju hidravličnih sistemov prav tako spada med osnovno dejavnost, ki vnaša poleg tehničnega še ekonomsko zagotovilo obstoja in progresa dejavnosti. SKLEP Delež hidravličnih sistemov bo odločilno vplival na bodočnost strojegradnje. Čeprav je delež v tonah nepomemben, bo pomembnejša oprema, ki bo dejavnost upoštevala. Za nadaljevanje takšnega dela bodo potrebne obnovitve projektivno razvojnih kadrov in tehnološke priprave, predvsem pa organizacija razvojnega preizkuše-vališča. Uvedba namensko tehnoloških linij za proizvodnjo delov in montažo sklopov bi lahko znatno zmanjšala vložene stroške po enoti proizvoda. Tehnološki preizkus posameznih komponent pa bo zagotovil večjo gotovost v obratovanju. Peter Vogrič, dipl. inž. Poročilo o nezgodah Služba varstva pri delu daje zaključno poročilo o nezgodah pri delu in nekaj splošnih kazalcev s tem v zvezi. Da bi poročilo bilo kar najbolj zajetno in nazorno, smo vzporedili še podatke iz leta 1969 in 1968. Poročilo je glede kazalcev zahtevanih nomenklatur v celoti prikazano v prilogi. V tem tekstualnem delu želimo nekatera poglavja iz poročila malo bolj osvetliti, da bi proizvodne enote in oddelki laže sledili suhoparnim številkam. Analiza nezgod, ki je prikazana 1969 smo imeli zmanjšanje za 48 na posebnih obrazcih (1, 2, 3), zajema vse nezgode, ki so se pripetile na delovnem mestu in v zvezi z delom, na službeni poti in na poti v službo in iz službe domov, pri tem pa zahtevale najmanj en (1) delovni dan bolniškega staleža oziroma odsotnosti z dela. primerov, kar bi dalo v povprečju toliko nezgod, kot jih imamo približno v enem mesecu. V odstotkih bi to zmanjšanje — sicer relativno — pomenilo za 8 °/o. V primerjavi s številom zaposlenih, ko se je število dvignilo od leta 1969 kar za 291 oseb, se ta podatek še bistveno spremeni. Z novimi ukrepi, ki smo jih Poškodbe 1968 Leto 1969 1970 Število vseh poškodb pri delu Število poškodb na poti Število poškodb pri delu Število smrtnih poškodb Povprečno število zaposlenih 569 55 514 3230 594 96 498 3080 546 61 484 1 3371 V tem poročilu oziroma analizi nezgod pa niso zajete vse tiste številne nezgode, ki so se sicer pripetile in pri katerih so naši zaposleni delavci iskali zdravniško (prvo) pomoč. Vendar so te nezgode po svoji teži takšne, da ni bilo potrebno dela v proizvodnji oziroma na posameznih delovnih mestih za to prekinjati. Že iz teh podatkov je razvidno, da smo napravili določen premik v pozitivno smer. Pri povečanem številu zaposlenih delavcev smo zabeležili sicer majhen, vendar vzpodbuden padec nezgod. V primerjavi z letom vpeljali že leta 1969, smo v precejšnji meri uspeli zmanjšati število nezgod na poti v službo in Izgubljeni dnevi izgubljeni delovni dnevi zaradi poškodb pri delu in na poti Povprečno število bolniških dni na eno nezgodo Število poškodb na 100 zaposlenih v odstotkih iz službe domov. Toda brez posebne kriminalistične sposobnosti si upamo trditi, da je teh nezgod vsaj še 50e/o preveč. O tem bi morala voditi večjo evidenco posamezna vodstva enot pri delu in oddelkov, saj le-ti svoje delavce najbolj poznajo. Posebno zanimiv in gotovo edino najbolj stvaren je podatek glede izgubljenih dni. Ti podatki povedo, da teža nezgod iz leta v leto raste, kar pomeni, da so naši delavci prešli prvo oviro pri osvajanju sodobnih tehnoloških zahtev. Ostale težje nezgode pa nenehno naraščajo, to pa je zaskrbljujoče, saj imajo pogosto te nezgode še drugo posledico — to je invalidnost. Uspelo nam je sicer zmanjšati takč število nezgod kot število bolniških dni, kar da v končnem merilu število dni na eno nezgodo 15,2, kar je v zgodovini našega podjetja rekord. Toda končna finančna izguba za naše podjetje je znatno manjša, kot je bila v preteklih letih. Na vse pozitivne podatke in uspehe naše dejavnosti pa je padla senca tik pred zaključkom lanskega leta, ko smo imeli smrtno nezgodo. Iz naših statistik gledano, nas ta črnina objame prav vsakih pet let, služba 1968 Leto 1969 1970 8035 8376 8305 14,1 14,1 15,2 17,6 19,2 16,2 varstva pri delu in verjetno ves kolektiv pa si želita, da bi se ta črna tradicija vendar že prekinila za vselej. Želja nas vseh je, da bi nikoli več ne visela črna (Nadaljevanje na 6. strani) z dotacijo podjetja neposredno in v obliki ugodnosti ogrevanja, čiščenja in dobave energije, 17°/o z dotacijo republiške izobraževalne skupnosti. Ako izluščimo le stroške za poklicno šolo, potem znašata delež ICL za kritje teh stroškov in delež republiške izobraževalne skupnosti skupaj 66,8 %>, delež podjetja s svojo dotacijo in drugimi ugodnostmi pa 33,2 Vo ali eno tretjino. Pri tem so mišlje- ni vsi stroški, vključno z mesečnimi nagradami učencev in s prispevkom k vzdrževalnini v internatu. Podjetje prispeva sedaj vsak mesec na učenca 28.583 starih din. Znano je, da plačujejo podjetja za šolanje poklicnih delavcev tudi do 80.000 starih din mesečno poleg običajnih prispevkov za izobraževanje. Želim povedati, da čeprav se na proces izobraževanja ne more gledati s kratkoročnimi rentabilnostnimi računi in se nikjer izobraževanje ne more samo financirati, torej vendar v ICL z lastno dejavnostjo in z dotacijo republiške izobraževalne skupnosti podjetju precej znižujemo stroške izobraževanja. Osebje opravlja delo z dvojno težo: izpolnjuje praktične in teoretične izobraževalne ter vzgojne naloge, ki pri mladini niso majhne, po drugi strani pa se posveča tudi proizvodnji. Naročniki namreč gledajo na kvaliteto in se ne ozirajo na to, da izdelujemo precej zahtevne izdelke s 15 do 18-letnimi fanti, ki jih šele učimo sproti delati. Stroški priučevanja dosegajo pri sedanjih cenah mesečni znesek 90.000 starih din na tečajnika (vključno s hrano, bivanjem in žepnino). Seveda traja priučevanje največ tretjino časa, potrebnega za izšolanje kvalificiranega delavca v poklicni šoli, a tudi usposobljenost priučenega delavca temu ustrezno dosega največ tretjino strokovnosti poklicnega delavca. Pri tem pa zahtevajo odrasli tečajniki po nekajmesečni priučitvi kot obvezni mesečni dohodek 100.000 starih din, torej več, kot dobi marsikateri absolvent poklicne šole, ki sicer strokovno ustreza in je voljan delati. Ugotavljamo pa, da odhajajo iz podjetja tudi priučeni .delavci. Za izobraževanje povsod namenjajo velika sredstva. Pri Renaultu npr. stane tri do osemnajstmesečno priučevanje za poklic nad 3.000 frankov mesečno za enega tečajnika. Ta znesek je skoraj trikrat večji od mesečne plače francoskega delavca. Že od ustanovitve sem je industrijska šola oziroma sedaj izobraževalni center tesno povezan z ustanoviteljem — našim podjetjem. Kako se v praksi kaže ta povezava? Kako vpliva na delo v samem izobraževalnem centru? Ta, povezava ni značilna samo za prej opisani način financiranja, ampak se ugodno kaže tudi v vsebini dela ICL. Skladno , s spreminjanjem proizvodnje in tehnologije v podjetju se je spreminjalo tudi delo v izobraževalnem centru. Čeprav so sicer predpisani učni načrti enotni za vse šole kovinarske stroke v republiki, jih lahko prilagajamo tudi zahtevam naše proizvodnje. Druga povezava s podjetjem se kaže v stalni kontroli kvalitete kadrov, ki jih izobražujemo za podjetje. Mnenja in ocene ali kritične pripombe delovodij in drugih vodstvenih delavcev v podjetju o strokovnosti in vzgojenosti učencev-absolventov so za nas dragocena vzpodbuda za stalno preverjanje in izboljšave našega dela. Vse to nas sili k čim kvalitetnejšemu delu in h globokemu občutku odgovornosti vsakega učitelja do podjetja. Zelo pomembno vez s podjetjem predstavlja izvajanje proizvodnih naročil podjetja v delavnicah ICL. Čeprav nas obvezujejo pedagoške naloge, vendar izdelujemo precej zahtevne izdelke (hidravlične stiskalnice, raznovrstne tipizirane in druge proizvode, ki jih naroča oddelek našega podjetja za kooperacijo). Izdelava teh izdelkov ima že omenjeni finančni učinek, dalje svoj delež pri pridobivanju kvalitetnih strokovnih znanj za učence in velik vzgojni učinek. Trdna vez s podjetjem so tudi učitelji v ICL. Načrtno si prizadevamo imeti v ICL za učitelje ljudi, ki smo jih sami vzgojili v poklicni šoli in v proizvodni praksi Litostroja. Z dodatnim strokovnim in še posebej pedagoškim izobraževanjem se ti ljudje usposabljajo ali pa so se že usposobili za opravljanje zahtevnih nalog učiteljskega in vzgojiteljskega poklica v ICL. To velja tudi za strokovno teoretični pouk. Od 26 stalno nameščenih učiteljev in vzgojiteljev v ICL je 12 ali skoraj polovica nekdanjih absolventov naše poklicne šole. Zakon zahteva, da mora imeti učitelj praktičnega pouka dovršeno poklicno šolo, večletne izkušnje v proizvodnji, tehniško srednjo šolo, pedagoško izobrazbo, po nekaj letih poučevanja pa še učiteljski strokovni izpit. Za pouk teoretičnih predmetov pa je potrebna višja oziroma visoka strokovna izobrazba in tudi učiteljski strokovni izpit. Fluktuacije zaposlenih v ICL skoraj ni. To se vidi tudi po litostrojskem stažu zaposlenih. Nad 10 let litostrojskega staža oziroma staža v ICL ima čez polovico članov delovne skupnosti ICL, od teh kar 9 zaposlenih nad 20 let litostrojskega staža. Pri našem delu izhajamo torej iz pozitivne tradicije 23-letnega razvoja izobraževanja kadrov v tesni povezavi s podjetjem — ustanoviteljem. Ta življenjska vez je nujen pogoj za naše uspešno delo. S planinci na izlet Planinsko društvo Litostroj bo v letu 1971 organiziralo vrsto zanimivih izletov v najrazličnejša planinska področja. Da vam olajšamo izbiro in odločitev, objavljamo celoten program. V programu je vključenih Uidi nekaj smučarskih izletov, ki jih organizira komisija za inozemski turizem pri Planinski zvezi Slovenije. Tudi za te izlete sprejemamo prijave in vplačila, ki jih bomo posredovali organizatorju. Ujeta lepota planin (Foto O. Dolenc: Lepo špičje) 27. februar : IZLET NA VVOLLANER NOCK — 2189 m CENA za prevoz z avtobusom, vodstvo, organizacijo in spremstvo GRS din 33.— 6. marec : IZLET NA PECO (Avstrija) CENA za prevoz z avtobusom, vodstvo, organizacijo in spremstvo GRS din 33.— 13.—14. marec : TURNI SMUK RINKA—ŽMAVCARJI Organizira AO PD — Litostroj 20. marec : IZLET NA GOLDECK — 2110 m CENA za prevoz z avtobusom, vodstvo, organizacijo in spremstvo GRS din 35.— 3. april : IZLET NA REISSECK — 2360 m CENA za prevoz z avtobusom, vodstvo, organizacijo in spremstvo GRS din 38.— 17. april : IZLET POD KANIN (Italija) CENA za prevoz z avtobusom, vodstvo, organizacijo in spremstvo GRS din 29.— : Smučarsko srečanje na Soriški planini : Nanos — Predjamski grad : Šmohor — Laške toplice : Golica : Snežnik : Soriška planina : V neznano : Triglavski izleti — izhod Vrata : Pogačnikov dom — Razor : Dolomiti (Italija) : Storžič : Dan planincev — Bavški Grintavec : Zapadni Julijci — Poliški Špik : Izlet po želji : Velika planina — Domžalska koča — Kisovec : Gobarski izlet 26.—27. april 9. maj 22. maj 30. maj 12. junij 26. junij 10. julij 22.-25. julij 7.—8. avgust 12.—16. avgust 21. avgust 4.—5. september 11. —12. september 18. september 2. oktober 16. oktober Spodrsljajčki Pogledal je, koliko laže barometer (kaže). Po končani predstavi je odšel iz svoje kože (lože). Pomahajte mu vendar, drugače bo utonil (pomagajte). Stopil je v gostilno in naročil debel zvezek (zrezek). Nevaren zaboj je bil rak rana te sicer lepe ceste (zavoj). »Očala, očala«, so vpili bro,-dolomci (obala). Nazaj glede je zavil v vaško krčmo (grede). Blago nam pošljite v čim krajšem rogu (roku). »Lc kam bi s tolikimi novci«, je vzdihnil vzgojitelj (norci). Zapeljivec ji je govoril mesene besede (medene). Govorile so, da ji je samo v škodo, če je tako lepa (lena). Zajahal jo je, a muha, ne naprej, ne nazaj (mula). »Ali se je vaša goska že vrnila?« (gospa). Njeno geslo je napačno razumel (gesto). Delu čast in glava (slava). »Lc kam sem dal še eno lopato?« (copato). Med učenci so našli precej brivcev (krivcev). Zdelo se mu je, da potica tega ne bo vzdržala (polica). »Takoj pridem, samo še prt zavijem« (vrt zalijem). Drvar bi moral požreti še tri drevesa (podreti). Tale pravni prašek je najboljši (pralni). Hiša je imela ledene zidove (lesene). Odkar je to naredil, ga je pest zelo pekla (vest). Niso se borili za denar, ampak za slamo (slavo). Postarani vrtnar je rad mislil na svoje grehe (grede). L P. Alpinistični odsek in Smučarska sekcija PD — Litostroj imata v programu smučarska tekmovanja in alpinistične akcije, za katere pa še niso določeni termini. Navedeni so samo mesci. Točnejši datumi bodo objavljeni naknadno. Opozarjamo mlade planince na plezalni tečaj na Turncu in alpinistični tabor v Vratih. Prijave za smučarska tekmovanja sprejema tov. Šarf Ludvik, tel. 557, prijave za alpinistične akcije pa tov. Anžin Andrej, tel. 499. April: Kramarjev smuk pod Storžičem April: Stuparjev memorial s Kamniškega sedla Maj: VTK memorial pod Jalovcem Maj: Plezalna šola na Turncu Julij: 2-krat dvodnevni tabor (plezalni) v Vratih Julij: Odprava v Centralne Alpe — Dolina Sass FEE (7 dni) Izbira je pestra in bogata, zato se tudi vi odločite za izlet s planinci v gore. Podrobnejša pojasnila dobite pri članih odbora, pred samim izletom pa na tel. 204. Odbor PD Litostroj Tehnične novosti NOVO JEKLO Novo jeklo, ki so ga dobili z legiranjem železa in aluminija, je odporno tudi proti zelo visokim temperaturam, tudi nad 1.100 "C. Strokovnjakom v beloruskem Fizično tehničnem institutu je uspelo na ta način prihraniti pri nepregornem jeklu za 30—40 odstotkov običajne količine niklja in kroma. Novo jeklo je mogoče vlivati, kovati ali valjati. Uporabljajo ga v strojegradnji, energetiki in drugih vejah industrije, izdelali pa so ga v tovarni traktorjev v Minsku, SINTETIČNA OPEKA Neka angleška tovarna je začela izdelovati sintetično opeko iz polivinilklorida, ki jo je mogoče uporabljati za zidavo brez vmesnega veziva, seveda, kolikor gre za navpične pregrade. Toleranca med opekami znaša samo + 0,05 mm. V industrijsko dobro razvitih državah je izdelava take opeke bolj ekonomična in ima mnogo boljše lastnosti kot navadna opeka, npr. boljšo toplotno in zvočno izolacijo. Nova opeka je lahko v različnih barvah, je negorljiva in ne menja svojih lastnosti pod vplivom ultravioletnih žarkov kot običajni polivinilasti izdelki. Toda, ne -veselite graditelji hišic, saj pri nas zaenkrat še ni! se prehitro, take opeke Je varno? (O. Dolenc) Pisali so ... V Delu so 14. L 1971 objavili članek z naslovom: ŽALOSTNO PRVENSTVO. Zaradi zanimivih številk ga ponatiskujemo. Jugoslavija je zasedla neslavno žalostno prvo mesto v številu smrtnih žrtev pri avtomobilskih nesrečah. Na vsakih 1000 potniških avtomobilov je lani umrlo v prometnih nesrečah osem Jugoslovanov, medtem ko znaša to število v Vel. Britaniji 0,7, v Franciji 1,1, v ZR Nemčiji in Italiji pa 2,5 žrtev. S strahom sprašujemo, kaj se bo dogajalo v Jugoslaviji, ko se bo motorizacija še povečala, če smo že zdaj, ko je na naših cestah okoli 530.000 potniških avtomobilov in se motorizacija v pravem pomenu besede šele začenja, že dosegli tako neslaven rekord. Medtem ko je leta 1969 prišel en avto na vsakih 36 Jugoslovanov, je bilo to razmerje v sosednji Avstriji en avtomobil na sedem prebivalcev, v zahodni Nemčiji na šest, v Angliji na pet in na Švedskem na štiri prebivalce. Po gostoti prometa predstavljamo torej skrajno evropsko predmestje, po številu avtomobilskih nesreč pa smo absolutni evropski prvaki. Vzroke za to lahko deloma pri pišemo nerazvitosti našega cest nega omrežja, ki se niti približ no ne razvija v skladu s poveča njem števila avtomobilov. Med tem ko se je v Jugoslaviji šte vilo avtomobilov v zadnjih dva najstih letih povečalo šestindvaj setkrat, se je dolžina asfaltiranih cest samo petkrat. Vseeno pa strokovnjaki opozarjajo, da glavni vzrok tega rekorda" niso ceste, kajti varnost v prometu je predvsem odvisna od prometne kulture voznikov in pešcev, ta pa je, kot so trdno prepričani, na zelo nizki ravni. Strokovnjaki opozarjajo, da je prometna kultura del splošne. Iz tega pač lahko sklepamo, da bi morali storiti več pri razvijanju, splošne kulture naših ljudi. Kaj bo, če s tem ne bomo uspeli, to je res vprašanje, saj povsem upravičeno predvidevamo, da se bo do leta 1975 število avtomobilov pri nas podvojilo. PLANINSKI HEJA-HO Letni občni zbor litostrojskih planincev v januarju je privabil v dvorano ICL lepo število članov in prijateljev planin. Samo zborovanje ni prineslo kaj posebnega razen morda ponovnega potrdila, da je društvo še vedno razveseljivo agilno in da se drži svojega čvrstega vsakoletnega programa, ki obsega kaj pisano izbiro rekreativnih dejavnosti. Tako so odborniki v svojih poročilih seznanili navzoče z opravljenim delom in nalogami, ki še čakajo izvrševalcev. Predsednik Vogelnik je lepo zajel bistvo v besedah: »Če je bil človek kdaj potreben svežega zraka, sprostitve, skratka rekreacije, ki jo goji planinska organizacija, je to danes. Če beži človek iz prahu in hrupa, ki ga je povzročil sam, v naravo, je ravno planinska organizacija tista, ki naj mu pri tem pomaga. V industrijskem podjetju, v kakršnem delamo, nočemo biti planinci nek zaprt krog romantikov in elita zase — mi gojimo samo eno izmed oblik rekreacije, ki so Prva runda v letu 1971 delovnemu človeku nujne. Vemo, da ne bomo vsi plezali v stenah ali vsi hodili v hribe, saj je še toliko načinov in drugih področij narave, ki nudijo človeku sprostitev. Vendar tistih, ki hodijo z nami, ni malo. Jutri jih bo verjetno več; to pa ni samo interes ožjega kroga planincev, temveč interes celega kolektiva, interes organov, ki ga vodijo in interes ostalih organizacij, ki v podjetju delujejo. Nočemo samo strogo discipliniranega gli stro kovno ozko usmerjenega človeka v tovarni, temveč hočemo tako v njej in izven nje vedrega in zdravega sodelavca.« Alpinisti s 66 opravljenimi vzponi so z uspehi zadovoljni. Če temu pridenemo še odpravo na Hindukuš — v preteklem letu v svetu ene najuspešnejših — ki jo je organiziral in varno vodil član društva Lojze Šteblaj, potem je razlogov za zadovoljstvo dovolj. O smučarski dejavnosti je poročal vodja sekcije Šarf z zanimivim razmišljanjem o povezanosti planinstva s smučanjem. Markacisti, ki jih je vodil prizadevni Riko, so spet obšli vse svoje stezice in obnovili belo rdeča znamenja. Napišimo še stavek iz propagandistovega poročila: »Planin- stvo je stvar ne samo telesne in duševne rekreacije, ampak živa notreba današnjega človeka sploh. V tem času hrušča in trušča, hlastnega tempa življenja, takih in drugačnih revolucij — v kar vse smo hote ali nehote vključeni prav vsi — so steze, ki vodijo v svet viharnikov, tja kjer ,tišina šepeta', nepogrešljive. Blagor njim, ki se odzovejo klicu srca in najdejo pot v gore! Ne bo jih požrla asfaltna džungla, tema in strup nižin — vedno znova se bodo rojevali močni in nasmejani, spočiti in veseli, pojoč v novi dan.« Zakladničarka Marica je skrbno gospodarila in tako privarčevala nekaj sredstev za bodoče naložbe. V razgovoru po poročilih so odborniki dodali nekaj dodatnih pojasnil, tako o društveni postojanki na Soriški planini, smučanju, izletništvu in drugo. Z volitvami novega odbora, ki ga bo še naprej vodil Stane Vogelnik, je bilo zborovanje planincev končano. Za izredno lep dodatek pa sta poskrbela mojstra fotografije Oskar Dolenc in Lojze Šteblaj, prvi s predvajanjem barvnih diapozitivov z društvenih izletov, drugi pa z uspele odprave na Hindukuš. ETO Časopis »Litostroj« izhaja mesečno Is posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru