KAKOVOST IZ MNOŽIČNOSTI
Decembra lani se je sestal odhor za glasbo pri ZKO naše občine. lz pregleda o lanskih do-sežkih in iz načrtov za naslednjo sezono povzemamo najpo-membnejše.
Vevški godbeniki želijo obdr-žati svoje mesto med najboljšimi orkestri v Sloveniji. Skrbijo za šolanje in vzgojo mladih članov, da se bo nadaljevalo vevško glasbeno izročilo. Godba je ve-lika in raznolika skupina godbe-nikov, urejati je treba njeno dru-žabno življenje, poskrbeti za enotne obleke, vzdrževati inš-trumente. Brez nje ni večjih ob-činskih prireditev in je vredna vse naše skrbi in pozornosti.
Harmonikarski    orkester   že
dve desetletji živi v našem kul-turnem prostoru, raste in razvija svoj slog igranja. Izšel je iz glas-bene šole, zdaj je sekcija KUD Vide Pregarc. Iz sredstev ljub-Ijanske kulturne skupnosti je lani dobil nove, zelo dobre inštru-mente za polovico članov. Za drugo polovico bo treba še po-skrbeti. Orkestru se je pridružilo nekaj novih članov, zdaj je spo-soben igraii precej zahteven pro-gram. 20. februarja bo nastopil v filharmoniji, kasneje pa se bo udeležil tekmovanja v Franciji. Sicer pa nastopa, kamor je po-vabljen. S kakovostjo igranja raste ludi zanimanje zanj.
Amaterski pevski zbori so v
naši občini malo bolj zaživeli šele zadnja leta. Zdaj jih je pet. Redno vadijo in nastopajo. Lani so vsi peli na zaključnem sreča-nju v Dolskem. Začetek je tu, za večje uspehe pa bodo potrebna leta in Ijudje, ki se bodo zborom znali in hoteli posveliti. Občinski odbor za glasbo meni, da bi bilo letos mogoče prirediti občinsko revijo zborov, ki bi pevce spod-budila. povabili pa bi v goste še kak zbor.
ZKO vključuje v svojo dejav-nost tudi otroške in mladinske pevske zbore, ki delujejo na osnovnih šolah. Že kakih 15 let prireja revije in srečanje teh zbo-rov. Dober pouk glasbe v osnov-nih šolali in petje v otroških in mladinskih zborih sta dragocen prispevek k vzgoji otrok in te-melj kasnejšega aktivnega uk-varjanja z glasbo. Zato odbor poskuša pomagati zborovodjem in organizira zanje hospitacije. seminarje in posvetovanja. V novembru so bile hospitacije za učitelje glasbe v nižjih razredih osnovne šole, zborovodje pa že pripravljajo pesmi za srečanje zborov, ki bo letos aprila. To bo pregled in zaključek dela v letoš-njem letu predvsem pa velik praznik za otroke, ki bodo peli.
N. J.
LUDVIK ČEMAŽAR
Ko so se iztekali zadnji dnevi lanskega leta, je člane KO ZB naše KS, posebno pa svojce, presenetila žalostna novica, da se je v 63. letu sta-rosti koneala iivljenjska pot Ludvika Čemažarja iz Novega Polja.
Rodil se je21. julija 1916 v Diisseldorfu, kamor sta odšla njegova roditelja iskat delo, da bi se borno preiivljala. Izha-jala sta iz slovenske delavske druiine. Ker v svojem kraju nista našla dela, sta se morala pehati za borni kos kruha v tu-jini. A tudi tam nista v burnih časih pred prvo svetovno vojno našla primernega dela in vrnila sta se domov, da tu nadaljujeta boj za obstanek. Z njima se je vrnil tudi sin Lud-vik.
Tudi v stari Jugoslaviji se delavskemu razredu in torej tudi Čemaiarjevim — niso odpirale moinosti za izboljša-nje tezkega poloiaja. Tako je potekalo tudi Ludvikovo mladp iivljenje v neprestanem boju   delavca  proletarca   za
skromni življenjski obsioj. A la boj je v njemu preraščal v uporniški duh proti takrainim razmeram in mu utrjeval pre-pričanje, da brez boja delavski razred ne more doseči svojih elementarnih pravic.
Aprila leta 1941 je bil kot vojak starojugoslovanske voj-ske ujet in odpeljan v nemško taborišče. Upiral se je nem-škim grofom, ki jim je bil do-deljen na ilačansko delo. Ne-človeško so ga pretepali, ven-dar ni prenehal s sabotaiami. Zvedel je, da partizani v do-movini bijejo boj na življenje in smrt proii okupalorju in domačim izdajalcem. Posku-šalje pobegniti, vendar tudipo mnogihposkusih ni uspel iztr-gati se iz krempljev nemških stražarjev. Še srditejše in še bolj nečloveško so ravnali z njim, da bi ubili v njem upor-niškega duha. Tako ravnanje je v njem zapustilo teiko neozdravljivo boiezen, kiseje vse do svoje smrti ni mogel oiresti in ga je mnogo prezgo-daj spravila v grob.
V imenu borcev, občanov organizacije ZB naše KS se je napokopališču v Polju odpo-kojnega Ludvika poslovili Franc Kuniše. Hudo prizadeti se zavedamo, da smo zgubili nadvse dobrega prijatelja, to-variša in soborca, naprednega delavskega občana, svojci pa sina, moža, očeta in brata. Vrzel za njim bo ostala nena-domesrijiva. Vsem njegovim najdraijim naše iskreno soia-Ije. Tebi, Ludvik, pa naj ti bo lahkaslovenska zemlja, kisi jo lako Ijubil.
Slava ti!
IVAN KOS