V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 16.11. 1984 CENA 23 din i/.d.glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek fe35-tetaici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 88 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ukinjeno družbeno tarstvo GKZ Srednja vas Radovljica — Zbora združene-n krajevnih skupnosti ra-fo/ijiške občinske skupščine sta a zadnjem zasedanju sprejela fc*p o ukinitvi ukrepov družbe-*ga varstva v Gozdarsko-kmetij-ftj /ddrugi Srednja vas v Bohi-l Ukrepi družbenega varstva I prenehali veljali s 1. novem-v;". Delegati so pritrdili ugoto-in stališčem občinskega ?a sveta, da je bila v času pcpov družbenega varstva poljubno povečana kmetijska in iftr.vanje in delo po enotah, "Skozi pa zaradi pomanjkanja Mbtvenih delavcev operativno delo in poslovanje. Zato je eno leto prekratko za vse zahtevne naloge. Za-isvet je vseskozi dajal pod-iv izvajanju ukrepov in na-l njegovo nadaljno podporo r-uresničili vse še nedokonča-caioge,ki se nanašajo na spre-i dolgoročnega programa raz-jp, integracije in povezovanje \udopolnjevanje internih sa-lujravroh aktov. ***postopek za imenovanje J**flfce v teku, bo do njego-Wo*Wve še vodil zadrugo Ber-•tffenejc. Wioč prizadetemu živalstvu ajtaice - V jeseniški občini bo ***a novembra potekala solidar-akcija pomoči prizadetemu bistvu na Kopaoniku. Akcijo Narajo pri občinskem odboru [%ikriža in preko vseh osnov-IftfMzacij sindikata. Zbirajo ^obtočila, nujno opremo, odeje ''.i. material, ki ga potrebujejo ""Miti prizadetega območja. D. S. Zima na cestah se je začela V Cestnem podjetju v Kranju ocenjujejo, da se je letos zimsko vzdrževanje zgodaj začelo, denarja za zimsko službo pa je premalo — Včerajšnji sneg povzročil težave na cestah — Dokaj stara mehanizacija je sicer usposobljena, težave pa so z gumami — Ponekod primanjkuje soli, dovolj pa je drugih posipnih materialov — Na cesto le z za zimo opremljenim vozilom Kranj — Včerajšnji prvi sneg na Gorenjskem je prenekaterega voznika precej presenetil, malo manj pa vzdrževalce cest. Vsekakor pa lahko rečemo, da se je zima na cestah začela, čeprav cestni delavci upajo, da se sedanji sneg ne bo obdržal kljub dokaj nizkim temperaturam v zgornji savski dolini in na bohinjskem območju. Cestno podjetje Kranj je že ponoči začelo posipati ceste v zgornjem območju Gorenjske in na mejnih prehodih. Mehanizacijo, ki je bila v glavnem še na gradbiščih so poleg redne (pripravljene) začeli preusmerjati na ceste. Zaradi okvare na dveh kamionih in težav na cestišču pa so včeraj malo pred deveto uro morali zapreti cesto od Jesenic proti Kranjski gori. Ob 11. uri dopoldne so bili cestni prelazi, magistralna in regionalne ceste prevozni, čeprav je bila na cestišču brozga in zato potrebna zimska oprema. V Cestnem podjetju tudi ocenjujejo, da na lokalnih cestah, ki jih vzdržujejo njihovi delavci ali pa po pogodbi z njimi drugi vzdrževalci, ne bi smelo biti tudi v prihodnje posebnih težav. Vendar pa neka tere krajevne skupnosti takšnih po Plačilo po delu golj priporočilo :a delo v tkalnici ni bilo nobene prijave. Na razpis za de-vzdrževanju so se javili štirje, eden je prišel na pogovor, zaposlil ;m nobeden Na razpis za tajnico samoupravnih organov so prejeli arifav' za delo v skladišču 20 prijav. Za slednjega je večina kandida-/irnelo vse pogoje — poklicno ali tehnično izobrazbo - za delo v Tkalka skupaj z dodatkom za nočno delo in z delom v treh lzme-t*zasluži komaj nekaj več kot tajnica samoupravnih organov za de-t.nrii izmeni v čisti in svetli pisarni, kjer ni hrupa in bombažnih ko-Mfev. Kvalificiran zidar ima 15.000 dinarjev plače, z delom na dve iz-;*»iin s preseganjem norme in terenskim dodatkom pride do 23.000 «i'2Si)00 dinarjev osebnega dohodka. Administratorka v isti delovni •anizaciji ima 20.000 dinarjev osnovne plače in dela na eno izmeno '5« norme Klektrikar z 20-letno prakso zasluzi slabih 25.000 dinar «S/in so ga prehiteli vsi v skupnih službah, ki imajo vsaj nekaj let MUC Odveč so analize in študije zakaj ljudje nočejo v proizvodnjo in za-tfjd pisarniška delovna mesta še vedno veliko bolj privlačna. Nagra-\.epo delu, ob upoštevanju pogojev dela in boljše vrednotenje /,/vodnega dela v marsikateri delovni organizaciji se vedno velja le <;poročilo. Še vedno se uveljavlja delitev po delovnem mestu, na-delitev po delu. To je razumljivo, saj vse pravilnike o nagrajeva-pnpravljajo strokovne službe oziroma administracij«. Bog je nagi tebi ustvaril brado, zato se zadeve premikajo na bolje le tam, kjer ir!*pomanjkanje delavcev za določena dela prisililo, da so spremeni-'^rajevanje in bolje plačujejo delavce v proizvodnji. Marsikje pa praznino še vedno zapolnjujejo z delavci iz drugih re-. .;-y, reprav je v vseh resolucijah zapisano, da bomo na Gorenjskem ^iovali predvsem mladino, ki prihaja iz šol. Zaposlovanje delavcev A je namreč zelo drago, saj je treba vsakemu zagotoviti vsaj 4v//anje. Največ delavcev od drugod zaposlujejo v tekstilni indust-i-^gradbeništvu. V kranjskem Tekstilindusu na primer, so samo le-uposlili 130 delavcev iz drugih republik. Težko je verjeti, da se je naši mladini delo v tkalnici ali na grad jgfg uprlo le zaradi dela samega. Bolj verjetno je, da ne mara tja za mjiilabih plač. Te bi bile lahko večje, če bi na primer za osebne dojele* razdelili tudi denar, ki ga jim sicer poberejo višji stroški zapo-*/,anj» delavcev od drugod. Pa tudi, če bi nagrajevanje po delu in feljie vrednotenje proizvodnega dela tudi v praksi uveljavili. L. Bogataj godb še niso podpisale, medtem ko je v radovljiški občini še vedno odprto tovrstno vprašanje s Komunalnim gospodarstvom Radovljica. V Tozdu Komunala Komunalnega obrtnega podjetja Kranj smo izvedeli, da je sneg zapadel ravno 15. novembra, ko po programu pri njih začne delovati zimska služba. Imajo dva posipalca, šest kamionov, greder za pločnike in traktor. Soli imajo do volj in tudi drugih posipnih materialov. V delovni enoti Komunalnega gospodarstva Radovljica v Radovljici je mehanizacija pripravljena in usposobljena, težave pa imajo z gumami in tudi soli nimajo dovolj. Sicer pa v Cestnem podjetju v Kranju ocenjujejo, da se je letos zimsko vzdrževanje zgodaj začelo, denarja za zimsko službo pa je že tako premalo. Zgodnja'zima bo stroške še povečala. Skrbi jih zaradi pomanjkanja gum, od celotnih potreb pa imr jo šeie približno eno tretjino soli. Drugih posipnih materialov pa imajo dovolj. S tem v zvezi tudi pojasnjujejo, da slovenski dogovor o zimski službi pravi, da se pluženje na cestah začne, ko je snežna odeja debela deset centimetrov. Ob tem pa se že na začetku zime bojijo, da se zaradi pomanjkanja denarja in dokaj stare mehanizacije med letošnjo zimo ne bi morali poslužiti sicer dovoljene pravice, da kakšno cesto za določen čas tudi zaprejo. Zato bo letošnjo zimo še toliko bolj veljalo pravilo in zakonsko določilo, da se na cesto podajmo le z za zimo opremljenim vozilom! A. Žalar Pokojnina — minulo delo ali socialna pravica Dve tretjini slovenskih upokojencev čiri z nekako //> tisočaki pokojnine, veliko invalidskih, družinskih upokojencev in onih : nedopolnjcno delovno dobo pa nima niti toliko. Ob vse večjih življenjskih stroških izničenje vrednosti tega bornega zneska malce blažijo sprotne uskladitve pokojnin. Nedavno je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sklenila pokojnine povečati še za 4 odstotke. S poprejšnjima dvema medletnima uskladitvama julija in oktobra so letos pokojnine porasle za nekaj več kot 23 odstotkov, kar na pol poti dohaja rast osebnih dohodkov. Že osebni dohodki realno upadajo, upokojenci pa sploh dobivajo realno vse manjše prejemke. Redno odstotkovno povečevanje pokojninskih zneskov tistim, ki že tako slabo živijo, ne pomore veliko. Pokojnina naj bi zadostila dvema zahtevama Prva je nedvomno preživetje. Kako naj preživi > mladi« upokojenec, za katerega je upokojitev pravzaprav udarec, saj se mu ob odhodu v pokoj osebni dohodek valorizira od predlani? To ob današnji inflaciji pomeni padec s povprečno visokega osebnega dohodka takorekoč na vbogajme. Kako naj preživi upokojenec z najnižjo pokojnino (ta znaša 13.011 dinarjev)? Zgolj pokojnina ne zadošča, zato se je prisiljen zateči k socialnim pomočem. Večjo socialno varnost kot pokojnina mu pomenijo varstveni dodatek, najnižja pokojninska osnova ali najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Spričo teh instrumentov so najnižje pokojnine spomladi resda poskočile za skoraj 30 odstotkov, a kljub temu ni dosti bolje. V teh razmerah je izpostavljena zlasti socialna plat pokojnine, pa čeprav naj bi bila druga zahteva, pokojnina . kot izraz minulega dela, bistvenejša. O slednji pa se bolj in bolj porajajo dvomi. Sprožilo jih je prav spomladansko 30-odstotno povečanje najnižjih pokojninskih prejemkov, ki je dodobra zmaličilo ravnovesje med najvišjimi in najnižjimi pokojninami. Uravnilovka se je torej vtihotapila v pokojnine, ki se jih vse bolj drži priokus socialnih pravic, s katerimi naj dane.s popravljamo nepravilnosti nekdanjih delitvenih razmerij. Radi pa bi dosegli, da bi bile pokojnine dostojno plačilo za 35, oziroma 40-letno minulo delo. Kako preseči to protislovje, še ni docela jasno. Poleg temeljite sistemske ureditve tega vprašanja pa bo verjetno treba tudi globje seči v družbeno vrečo. D: Z. Žlebir Manj voženj, manj bencina Tudi na gorenjskih cestah vozniki letos redkeje zavijejo na bencinske servise, porabo bencina in ostalih derivatov pa držita na lanski ravni ali malo čez le turistična sezona in tranzitni promet — Prodaja kurilnega olja na drobno brez omejitve Kranj — Da bolj kot bon: odmerja količino porabljenega bencina cena, ugotavljajo že nekaj časa tudi na vseh Petrolovih bencinskih servisih na Gorenjskem. Če ne bi bilo turističnega in ostalega tranzitnega prometa, bi prodaja bencina v devetih mesecih zdrknila pod lansko, tako pa jo je presegla za 3 odstotke. Zdaj pa se že pozna konec turistične sezone. V oktobru je prodaja bencina na gorenjskih bencinskih servisih upadla za 14 odstotkov, da ne bo višja po novembrski podražitvi naftnih derivatov, si lahko mislimo. Pri plinskem olju statistika sicer beleži, da ga je bilo v devetih mesecih letos prodanega za 10 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju, v oktobru pa glede na lanski oktober celo za 20 odstotkov več. vendar primerjava ni dobra. Lanska poraba plinskega olja je bila namreč okrnjena, saj so bile v prodaji tako v aprilu kot avgustu precej manjše količine plinskega olja. Z začetkom kurilne sezone, to je s 15. oktobrom, so na bencinskih ser- visih začeli točiti tudi kurilno olje na drobno — seveda brez omejitev. Naročila za dovoz kurilnega olja s cisternami so letos pri Petrolu, Tozd Prodaja na drobno, ki pokriva radovljiško in jeseniško občino, upadla za več kot polovico, količinsko pa je prodaja v devetih mesecih letos manjša za četrtino. Podražitev v novembru je verjetno odvrnila od misli na ogrevanje s kurilnim oljem še tiste, ki so morda jeseni še omahovali pri izbiri med tekočimi in trdimi gorivi. Zaradi bojazni, da bo vse slabši standard še bolj redčil vrste železnih konjičev na naših cestah, pri Petrolu razmišljajo, da bi bilo dobro nekatere bencinske servise ukiniti. To se ne bo zgodilo servisom ob magistralnih cestah in mejnih prehodih, četudi nekateri, na primer na Jezerskem, že prodajo manj naftnih derivatov. Vsekakor se bodo za ukinje-nje nekaterih servisov odločali potem, ko bosta drugo leto ob avtocesti Naklo—Ljubljana odprta dva nova bencinska servisa. Pri odločitvi, katere servise od 27, kolikor jih je na Gorenjskem, naj bi ukinili, ne bo odločilna le prodaja naftnih derivatov, pač pa tudi zastarela oprema, še posebej pa neprimerna ureditev kanalizacije. Še naprej pa bodo pri Petrolu skrbeli za bogatejšo ponudbo predmetov, kot so drobni rezervni deli, avto-kozmetika, v turistični sezoni pa tudi pijače, cigarete in podobno. Dodatna ponudba se seveda pozna tudi v prihodku. Zaenkrat pa večji izbor predmetov, ki jih bi lahko voznik kupil mimogrede, hkrati z bencinom ni možen, saj so bencinski servisi tako kadrovsko kot prostorsko omejeni. L. M. Begunje — Minuli torek dopoldan sta obiskala tovarno Klan v Begunjah član predsedstva SFRJ Branko Mikulič in predsednik predsedstva SRS France Popit. Gosta sta si ogledala proizvodnjo Elanovih izdelkov, zatem pa sta se v krajšem pogovoru t vodstvom F.lana seznanila s poslovnimi prizadevanji tega delovnega kolektiva in težavami, ki jih ima pri tem. Pol sta nadaljevala v jeseniško občino, kjer sta se ustavila na mejnem prehodu Rateče, v Planici, Podkorenu in Kranjski gori. Več o obisku na 3. strani! — Foto: S. Saje OLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 16. NOVEMBRA PO JUGOSLAVIJI Poudarki I^redsedstvo SFRJ je obravnavalo razmere v Jugoslaviji in je v zvezi s tem naslovilo pismo skupščini Jugoslavije. V njem poudar-ja, da se bomo morali v prihodnjem letu usmeriti v uresničevanje nekaterih poglavitnih ciljei? in nalog, med katerimi so najpomembnejše:. • Nadaljevanje dinamične rasti industrijske proizvodnje in občutnejše povečevanje pridelave hrane s hkratnim izboljšanjem založenosti tržišča z živili. • Ofenzivnejša izvozna naravnanost, povečanje deviznega prihodka in zagotavljanje suficita v plačilni bilanci. • Uveljavitev celovitih ukrepov za krepitev materialnega položaja gospodarstva z razbremenitvijo gospodarstva čezmernih zakonskih in pogodbenih obvez-nostt in z njegovo finančno ustalitvijo. V ta namen je treba do konca leta izoblikovati vse realno možne ukrepe, ki bodo podprli finančno ustalitev, pri čemer je treba še posebej upoštevati neugoden položaj gospodarstva v nerazvitih republikah in na Kosovu. • Zaustavitev nadaljnjega padanja realnih osebnih dohodkov ter njihovo realno naraščanje tam, kjer bo dosežena višja storilnost, pri čemer pa je treba dosledno upoštevati delitev po delu in kar najbolj široko podpreti proizvodno in ustvarjalno delo. • Učinkovitejše uresničevanje smernic dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na področju socialne politike. • Ustvarjanje boljših možnosti za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju, da bo širše zadovoljevalo družbene potrebe in zagotovilo večje zaposlovanje. (Iz pisma predsedstva SFRJ jugoslovanski skupščini) Seja občinskega komiteja ZK Škof j a Loka Akumulacija se preliva drugam V razpravah o sklepih 13. seje CK ZKJ so komunisti v škofjeloški občini opozorili na vrsto konkretnih problemov — Aktivnost osnovnih organizacij se je poživila — Največ je bilo govora o uresničevanju gospodarske stabilizacije — Težko bo doseči predvidene cilje, če se bo akumulacija prelivala drugam Čeprav so na seji občinskega komiteja v Škofji Loki, ki je bila v sredo, ocenili da je poročilo o razpravah po 13. seji CK ZKJ, dokaj načelno in splošno, se je v razpravi pokazalo, da so komunisti v osnovnih organizacijah opozorili na konkretne probleme v svojem okolju kot tudi spregovorili o problemih v družbi. Tako so še posebej poudarili, da cenovna neskladja povzročajo odliv akumulacije iz škofjeloškega gospodarstva. O tem je na seji spregovoril predsednik komiteja Tone Rakovec, ki je povedal, da se je od januarja lani do avgusta letos, to je v obdobju 20-tih mesecev črna metalurgija podražila za 337 odstotkov, aluminij za 363 odstotkov in baker za 302 odstotka. Letos od januarja do avgusta pa so se cene teh surovin povečale pri črni metalurgiji za 157 odstotkov, aluminija za 172 odstotkov in bakra za 160 odstotkov. Projekcija cen za letošnje leto pa je predvidela podražitev izdelkov črne metalurgije za 37 odstotkov, bakra za 41 odstotkov in aluminija za 25 odstotkov. Za izdelke predelovalne industrije, je bilo predvideno, da se podražijo med 20 in 25 odstotki in so se v večini delovnih organizacij te projekcije tudi držali. Komunisti zato sprašujejo, kako naj uresničujejo dolgoročni program stabilizacije, če jim zaradi cenovnih neskladij in odlivanja akumulacije iz predelovalne industrije k surovi-našem, pada ekonomičnost, dohodek in se slabša likvidnost. To povzroča vse večje zadolževanje, rast obresti in spet manjši dohodek. Vendar pa ne gre kazati le na druge, rezerve so tudi v tovarnah. Stroji Čaka le še nekaj deset pripravnikov Na Gorenjskem se je letos zaposlilo za določen in nedoločen čas ze vec kot tisoč pripravnikov, skoraj celotna generacija - Okoli pa jih se vedno caka na pripravniško mesto, med njimi največ medicinskih sester in ekonomskih tehnikov - Do konca leta naj bi se preostala peščica dočakala svojo priložnost Kranj — Zobne asistentke se ne šolajo zato, da bi se po zaključeni šoli lahko zaposlile v proizvodnji, ne da bi imele priložnost, da pripravniško dobo opravijo v dejavnosti, za katero so se izšolale. Dokvalifikacija, še preden kdo opravi pripravništvo, je sprta z zdravo pametjo in z vsemi družbenimi usmeritvami glede izobraževanja. Toda očitno se lahko v prehodnem obdobju — pripravniki na peti stopnji namreč po novem sistemu srednjega usmerjenega izobraževanja končajo šolo šele prihodnje leto — dogaja tudi kaj takega. Primer štirih zobnih asistentk je sicer iz škofjeloške občine, vendar bi ga lahko posplošili za vso Gorenjsko. Med absolventi srednjih šol, ki zaključujejo šolo še po starem, se je letos najslabše godilo mladini iz srednjih zdravstvenih šol. Drugače je problem zaposlovanja pripravnikov letošnje generacije dobro rešen, saj je nekaj več kot tisoč pripravnikov, za določen in nedoločen čas zaposlilo združeno delo, ostalo jih je le še 51 (podatek velja za začetek novembra). Nekateri na primer zobne asistentke, so očitno obupali in sprejeli vsakršno delo, nekateri potrpežljivo čakajo, (21 z zdravstveno šolo). Ko so v gorenjskih zdravstvenih delovnih organizacijah na pobudo skupnosti za zaposlovanje pregledovali možnosti zaposlitve, so lahko le ugotovili, da nimajo prostora. Zaposlovanje v gorenjskem zdravstvu se je zaradi varčevanja že pred časom drastično znižalo in pristalo dobesedno na ničli, to pa se pozna tudi pri pripravnikih. Vendar zdravstvenim delovnim organizacijam na Gorenjskem ne bi mogli očitati, da so povsem zaloputnile vrata za pripravnike. Po dogovoru bodo namreč še iskali možnosti, da bi jih zaposlili za določen čas, tako da bi nadomeščali delavce na začasni odsotnosti / dela. Da je pripravljenost poiskati lako zobnim asistentkam kot tudi medicinskim sestram pripravniško mesto dobro voljo dokazuje že to, da imajo v Gorenjskem zdravstvenem centru naslove vseh 22 absolventov, ki še niso mogli najti pripravniškega mesta. Obvestili jih bodo o prvi možnosti, ki se bo pokazala — tudi omenjene štiri zobne asistentke, ki jim zdaj »pripravništvo« teče nekje v proizvodnji. L. M. so slabo izkoriščeni, saj delavci delajo komaj 4 ure, vendar ne zato, ker ne bi bili pripravljeni delati, temveč zato, ker dek) tehnološko in organizacijsko ni dobro pripravljeno. Vse premalo se razmišlja o delu na dve ali celo tri izmene in še vedno so prisotna razmišljanja.o večanju proizvodnih zmogljivosti, namesto o boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. Strojna oprema je v večini tovarn že zastarela, zato so v razpravi komunisti ponovno zahtevali, da naj se vendarle že uveljavi zahteva o odstotku deviz s katerimi bi delovne organizacije prosto razpolagale. Opozorili so tudi, da na vseh koncih primanjkuje denarja za splošno in skupno porabo. Prišlo je že tako daleč, da občinske družbenopolitične organizacije nimajo denarja za redno delavnost. Zlasti sta v težkem položaju SZDL in ZSMS. Vendar bi ob tem vprašali, kdo odloča o občinskem proračunu. Delegati so potrdili takšen rebalans, kot so p-edlagali upravni organi. V razpravah so ljudje veliko govorili o administriranju in menijo, da je pri nas veliko preveč predpisov in zakonov, ki so si pogosto v nasprotju in jih ne nemogoče izvajati. Sliši se, da je položaj pri nas slab, ker^im rokracija pri nas v rokah vse xlji položaje, tako da samoupravljanje nima nobene veljave več. Pravijo, da se ne more nič spremeniti, ker je birokracija premočna. Veliko so govorili o delegatskem sistemu, za katerega menijo, da ga je treba poenostaviti. Poenostaviti je treba tudi volitve in izboljšati kadrovsko politiko. Nič manj vroče niso bile razprave o urbanizmu, ki je že dolgo kljucni problem škofjeloške občine. Sprejeta je bila kategorizacija zemljišč, določene so bile cone, kjer se lahko zida in kjer se ne sme, vendar so v okviru obeh zemljišča, ki so ah niso primerna za pozidavo. Vendar je zakonodaja tako zapletena, da je treba spreminjati celo občinski družbeni plan, če hočejo doseči najmanjšo spremembo v prostoru. Ljudje veliko govorijo o odgovornosti. Zahtevajo, da se ugotovi odgovornost ne samo na najvisjin ravneh, temveč tudi v občinskem, krajevnem merilu in v tovarnah za napake, ki so bile narejene. Na seji so menili, da je treba vse pripombe vzeti kot napotilo za nadaljnjo akcijo. Zato bo komite pripravil akcijski program za reševanje najbolj akutnih problemov. L. Bogataj ima bi-jučne Dobro obiskane programske konference Po vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine so se delegati v velikem številu udeležili programskih konferenc Socialistične zveze Jesenice — V krajevnih skupnostih jeseniške občine so organizirali že večino programskih sej krajevnih konferenc Socialistične zveze. Letošnje programske seje so bile zelo dobro obiskane, delegati so opozarjali na razne probleme, s katerimi se srečujejo v svojem okolju. V mestnih krajevnih konferencah Socialistične zveze so razpravljali predvsem o uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, o vlogi skupnosti stanovalcev ter samoupravnih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. Opozorili so na nekatere neurejene odnose med stanovalci in Birojem za stanovanjsko poslovanje na Jesenicah. V drugih krajevnih konferencah so govorili o težavah pri delu delegatov in delegacij ter menili, da upada aktivnost delegatov zato, ker imajo delegati občutek, da se njihovi interesi", pobude in želje ne upoštevajo in ne uresničujejo. Dovolj kritično so razpravljali o tistih, ki svoje delegatske dolžnosti malomarno opravljajo. Veliko je bilo razmišljanja in pobud, da bi se bolj kot do/daj čutilo sodelovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pri načrtovanju se sam težko razvija. Ker i:ww^ ce kreditirati, ima težave ^.ii/ nostjo, izdelovalci materiala.V Referendum v Filbu V ponedeljek, 19. novembra, bodo delavci bohinjskega Filba i sovali o združitvi z LIP-ovim tozdom Tomaž Godec v Bohid. Bistrici — Tokrat si obetajo pozitiven rezultat referendumi,H bo združitev predvsem Filbu zagotovila hitrejši razvoj j Bohinjska Bistrica — Prizadevanja za združitev Filba in kovinskega obrata Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici v enotno temeljno organizacijo v sestavi delovne organizacije LIP Bled segajo dve leti nazaj in doslej niso uspela. Skladno z LIP-ovimi namerami o razširitvi in posodobitvi kovinskega obrata v Bohinjski Bistrici se je v zaostrenih gospodarskih razmerah tudi v Filbu znova začela porajati želja po združitvi. Pobudo je dala osnovna organizacija Zveze komunistov, delavski svet LIP-a jo je sprejel. Previdnost je seveda razumljiva in v ponedeljek, 19. novembra, bodo imeli najprej referendum v Filbu, če bo uspel, ga bodo izvedli tudi v LIP-u, s čimer se bodo v primeru ponovnega neuspeha izognili nepotrebnim stroškom. Proizvodna programa obeh obratov v Bohinjski Bistrici sta sorodna, namenjena predvsem lesni industriji. V Filbu izdelujejo naprave za od-sesovanje in filtracijo, v zadnjem času tudi polžne transporterje. Kovinski obrat Tomaž Godec to dejavnost dopolnjuje s stroji in napravami za mehanski transport in skladiščenje lesa, ki jih izdelujejo v kooperaciji z avstrijsko firmo Springer. Pripravljajo se še na proizvodnjo strojev za vzdolžno spajanje lesa v kooperaciji z zahodnonemško firmo Dimtter. Združitev je torej privlačna predvsem za kovinsko dejavnost v Bohinju. LIP se ne glede na združitev s Filbom namerava krepkeje posvetiti izdelavi strojev za lesno industrijo. Filbo pa se je znašel v razmerah, ko razvoja krajevnih skupnosti. Provre krat se dogaja, da sodelovanje sloni le na občasnih akcijah, na prošnjah krajevnih skupnosti za pomoč pri posameznih aktivnostih. V krajevnih skupnostih so bili mnenja, da bi se morala sicer skromna sredstva za njihovo dejavnost koristneje uporabiti in hitreje obračati in da bi morali združevati denar za konkretne akcije. Zdaj sleherna organizacija ljubosumno čuva svoj denar, namesto da bi ga skupaj namenila za večje akcije v kraju. Nekateri so ocenili, da se aktivnost Socialistične zveze na terenu premalo čuti. Ponekod še niso doumeli organiziranosti in vloge Socialistične zveze, saj bi se morali bolj približati ljudem po krajevnih skupnostih in iskati bolj neposredne oblike dela. Ljudje so pripravljeni razreševati probleme in pomagati pri ak cijah. Pri občinski konferenci Socialistične /veze pripravljajo občinsko programsko konferenco za 6, december, ko bodo spregovorili O vseh pripombah in pobudah, ki so jih dali delegati na krajevnih programskih konferencah. I) Sede j Filbo uporablja v svoji proim pa terjajo devizno soudeleirol ko obratnih sredstev mu vežea? izdelav nega materiala, ki jo :i/ posamični način izdelave. Pfui( njih visokih obrestnih metx i rekoč ne more misliti na več,-,' sticijska vlaganja, ki pa so s nadaljnji razvoj še kako poir. Z združitvijo razpršenih kg& delavnic v Bohinjski Bistr.as*/ odprle možnosti za hitrejš: :*f večje možnosti za uvajanje^, proizvodnih programov, ki bodo' tevali večjo strokovnost deto«^ ganja. Združitev bo pridobit«'/ saj se bodo odprla no«/ kraj, vna mesta v industriji, kart ski Bistrici že nekaj časapi velik krajevni problem. Če bo referendum uspe; bevv okviru delovne organ v tudi izven nje združili sredstva gradnjo novih proizvodr.;' rov, skladišča in spremil-: jektov. Že prihodnje leto boc graditi na zdajšnji lokaciji npfl kar bodo opustili prostore na m nji lokaciji kovinskih obratov 1^ Godec in v starih proizvodnilifj štorih Filba. Sedanjo strojno«^ bodo dopolnili z novo, s čir posodobili sedanji proizvodni v gram, nadaljnji razvoj pab stavljali kooperativni odnos:'*' njenima tujima firmama. M. tiiflj Delo rezervnih vojaških starešin iz kranjske občine minulo leto Poleg strokovne tudi širok* družbena aktivnost KRANJ — Naloge rezervnih vojaških starešin v oboroženih silah in obrambnozaščitnem sistemu nasploh terjajo vse več znanja in usposobljenosti. Zato so člani ZRVS iz kranjske občine namenili od jeseni 1983. leta pa do konca letošnjega poletja veliko skrbi predvsem tem obveznostim. Kakovost izobraževanja so si prizadevali izboljšati s sodobnimi metodami. Da bi pri usposabljanju dosegli večjo učinkovitost, so izobraževalne teme približali konkretnemu delu starešin in potrebam okolja. Povečali so tudi napore pri izobraževanju mladih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ob uresničevanju nalog iz republiškega in občinskega programa svoje oranizacije so se posamezni člani ZRVS vključevali v družbenopolitično dejavnost v občini ter sodelovali zlasti z nosilci SLO in družbene samozaščite. Pomagali so pri samozaščitnem delovanju na vseh področjih, še posebej pa pri preučevanju politično varnostnih ocen. Še naprej so uspešno sodelovali s pripadniki obroženih sil; vzorna je bila povezava tako z občinskim štabom teritorialne obrambe kot z enoto armade v kranjski vojašnici Stane Žagar. S sekretariatom za ljudsko obrambo občine Kranj so skupno načrtovali in uresničili več nalog pri sttokovnem usposabljanju članstva, sprejemu mladih v armado in pridobivanju mladine za vojaške poklice. Rezervni vojaški starešine imajo tesne stike z borčevsko organizacijo. Sku.špaj s člani te organizacije obeležujejo z več proslavami na leto pomembne dogodke iz. narodnoosvobodilne borbe. Žal ni bilo članstvo iz vseh krajevnih konferenc ZRVS enako zavzeto za udeležbo tj prireditvah. Revolucionarno i#f rezervni starešine prenašajo ^ mladi rod. Tako kot dotlej so«*• nulem letu povezovali z mla^ organizacijo zlasti pri pripravi let delovnih izkušenj v prodaji. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne i/obraA pošljite v S dneh po objavi razpisa na naslov: Alpina, tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za to/d Prodaji Žiri. 71 Več kot dvakrat cenejše ogrevanje Janez Šolar direktor Alplesovega Tozda Strojegradnja in ener-* getika v Železnikih: »Razen industrijskih objektov, šole, vrtca, plavalnega bazena, trgovine in banke naša kotlovnica ogreva še 4 tisoč kvadratnih metrov družbenih in zasebnih stanovanj.« -Izkazalo se je, da je ogrevanje z lesnimi odpadki veliko cenejše. Železniki — Odločitev, da v Alp-Ibu v Železnikih namesto toplarne j »aroma pridobivanja električne ^ energije zgradijo raje kotlovnico in z . animi odpadki ogrevajo objekte [ aroma stanovanja, je bila za neka-V »trepred leti vprašljiva. Bili so to ča-»Jtojebilo ogrevanje pri nas na teto« goriva še sorazmerno poceni. , m, v težkih energetskih pogojih, \ *se takratne odločitve bogato obre-' »ne. »Naša kotlovnica z dvema kotlo- »rijske objekte, šolo, vrtec, plavalni ^(Win 5 megavatov) danes ogreva ■* jgf^e organizacije oziroma indu- Jripke objekte, šolo, vrtec, pla / K?' tr8ovino» banko in 14 tisoč 'j badratnih metrov družbenih in za-r lAnih stanovanj,« razloga direktor '■Aiptesovega Tozda Strojegradnja in ^rgetika v Železnikih Janez Šolar. 'Se do nedavnega smo beležili izgu-| k ker smo si na začetku leta v Vtvalnih mesecih morali pomagali z mazutom. Zdaj imamo že zgraje-«• pokrito skladiščno lopo za okrog f fiN kubičnih metrov lesnih odpad-'. Tako bomo to zimo najbrž še K«wli okrog 150 ton mazuta. Ko a bomo prihodnje leto zgradili še f, "»».bomo v celoti prešli na ogrevanj * z lesnimi odpadki. Izračuni da-/ *» kažejo, da je takšno ogrevanje / *«krog2,7 krat cenejše od mazuta, / tfttmer pa so obratovalni stroški vi ji zaradi drobilca, ventila-*i*t nakladalnega stroja.« •»S toplovodom zdaj ogrevate tu-■*precej stanovanj. Kolikšna je Sta ogrevanja?« •Trenutno ogrevamo 12.500 kvasih metrov družbenih stanovanj 'tokih in stolpnicah in 1500 kva-metrov v zasebnih stano-r *>jduh hišah. Do konca leta se bo r * toplovod priključilo še okrog 25 Nebnih stanovanjskih hiš, tako da {*• potem ogrevali okrog 16.500 jfatnih metrov stanovanjskih , Jfrršin. Nekatera stanovanja imajo H toplo vodo. . *■ * zaradi izgube, ki nam jo je prine-'trevanje z mazutom na začetku «»o oktobra morali ogrevanje za okrog 42 odstotkov, ta-ftaša zdaj kvadratni meter Plovnem mestu Vsaka kuhinja ima svoj okus Kranj — V osnovni šoli Simona knka v Kranju skuhajo dnevno ^ kosil, pripravijo prek 900 ''troških malic, posebej skuhajo Mi za osebje in za šolski vrtec. v*h kosil kajpak ne pojedo MM te osnovne šole, pač pa likova kuhinja pripravlja kosi- • a otroke v podaljšanem biva-"'M »j« kar za 9 kranjskih šol in po-'i fružnic. Vsak dan pred enajsto '"/rajo biti kosila nared, da jih «*™™«$t*j.« .1 1 iFjf'l',''.' \ Ogrevanje z lesnimi odpadki se je izkazalo za veliko cenejše odločitev v prihodnje je, še naprej uporabljati lesne odpadke in biomaso kot vir toplotne energije. Kot nadomestni vir za morebitne izpade zaradi okvar pa bomo tehnološko obdržali tekoče gorivo.« A. Žalar V Elanu se ne bojijo za obstoj Član predsedstva SFRJ Branko Mikulić in predsednik predsedstva SRS France Popit sta si v torek dopoldan ogledala begunjski Elan — Seznanili so ju z delovnimi uspehi in težavami — Obisk tudi v jeseniški občini Begunje — Med večdnevnim obiskom v Sloveniji je član predsedstva SFRJ Branko Mikulić minuli torek dopoldan dopotoval tudi na Gorenjsko, kjer si je v spremstvu predsednika predsedstva SRS Franceta Popita ogledal proizvodnjo v begunjskem Elanu. Zatem se je zadrž.al v krajšem pogovoru z vodstvom tega delovnega kolektiva, ki je s kakovostjo izdelkov ponesel svoje ime daleč izven meja radovljiške občine. Potem ko je direktor Elana Dolfe Vojsk seznanil gosta in druge obi- tri ali štiri vrste hrane, nam postaja kuhinja že kar pretesna,« pravi kuhar Bojan Pipan iz deseterice zaposlenih v Jenkovi kuhinji. »Jedilnik nam za mesec dni vnaprej sestavi komisija, v kateri so pedagogi iz vseh šol, za katere kuhamo. Kosilo nas stane 80 dinarjev, malica pa 13 dinarjev. Za slednjo otrok odšteje 300 dinarjev mesečno, kosilo pa ima že vračunano v ceno podaljšanega bivanja. Za ta denar moramo zadostiti vsem merilom o biološki vrednosti hrane. Otroci morda niso vedno zadovoljni s kosili, saj sta bolj kot meso in zelje po njihovem okusu krompirjev pire in če-žana. Sicer pa mislim, da je naša kuhinja kvalitetna. Doslej je bila hrana še vselej neporečna. Vsak dan tudi shranimo vzorec kosila v hladilnik, da ga lahko kasneje damo na analizo, če bi bilo s hrano kaj narobe. Ker vsak dan dobimo sveža živila, lahko pripravljamo zdravo in kvalitetno hrano. Pravijo, da ima vsaka kuhinja svoj okus. Našemu menda ni česa ok-porekati.« V šolski kuhinji začenjajo delati že ob pol šestih zjutraj. Najprej skuhajo zajtrk za vrtec, nato so na vrsti malice za otroke in personal, slednjič kosila. Delo v nenehni vlagi, vročini in sopari ni nič kaj prijetno, vendar se deseterica kuharjev in pomočnic ne pritožuje. Resda je delo včasih zamudno, najbolj takrat, ko sa na jedilniku solata in kromplir. Solato namreč pripravljajo ročno, krompir pa morajo po strojnem luplljenju tudi še enkrat »spustiti skozi roke«. »Osebni dohodki so bili še lani katastrofalni. Letos kvalificiran kuhar zasluži 21.000 dinarjev mesečno. Kuharska plača je tako res slabša kot v gostinstvu, vendar pa razliko odtehta enoizmensko delo. Pomožno kuhinjsko osebje, je še vedno slabo plačano. Trenutno imamo v kuhinji nekaj marljivih mladih deklet, ki bi jim res morali popraviti osebni dohodek, sicer jih bomo izgubili. To namreč ni deio, ki bi bilo posebno iskarro.« D. Z. Žlebir skovalce s proizvodnjo in prodajo izdelkov njihove tovarne, je predstavil nekatere delovne dosežke Elana Kot je med drugim naglasil, Elan ni bil nikoli bogat, to ni niti danes, vendar se za njegov obstoj gotovo ni treba bati. Eden od razlogov za Elanovo uspešnost je zgodnja usmerjenost v izvoz. Po letu 1952 so prodajali vse vec svojih izdelkov na tuji trg; tudi letos so glede na lanskoletne rezultate povečali izvoz za približno 6 odstotkov in bodo s prodajo izdelkov v 34 tujih državah zaslužili prek 10 milijonov dolarjev. To je sicer v celotnem izvozu jugoslovanske industrije le neznaten delež, zanje pa pomeni kar za okrog tri četrtine presežene uvozne potrebe. Ker si dobro prodajp izdelkov na tuje zagotavljajo le prek svojih tovarn v Avstriji, Švici, Švedski, Nemčiji in Združenih državah Amerike, se ne morejo strinjati s splošno jugoslovansko težnjo po ukinjanju naših malih podjetii oziroma predstavništev v tujini. Se težje razumejo počasnost pristojnih zveznih služb pri registraciji teh firm, saj je Elanu — in seveda naši družbeni skupnosti — v veliko škodo, da že več kot dve leti zaman čaka na registracijo svoje tovarne v Ameriki. Direktor Elana4 je zatem opozoril na nekatere probleme v maloobmejnem prometu ter na nedopustnost izenačenega položaja med solidnimi in neodgovornimi najemalci bančnih posojil, tudi tujih. Ocenil je, da bi se morali vsi držati obveznosti pri vračilu posojil vsaj tako kot Elan. Nikoli se niso pretirano zadolževali, zato pa so se morali odpovedati marsikateri naložbi v posodobitev proizvodnje. Ker je že prek polovica njihove proizvodne opreme iztrošena, bo nujno smelejše vlaganje v programe za nadaljnji razvoj. Sami ne zmorejo tega težkega bremena, zato bi pričakovali pomoč vseh zainteresiranih; žal se dogaja zlasti pri proizvodnji njihovih jadralnih letal ravno obratno in ima več ugodnosti neki drug proizvajalec. Vsa lesna industrija in tudi Elan kot velik uporabnik lesa se srečuje s hudim pomanjkanjem surovin na domačem trgu. V Elanu, se le z iznajdljivostjo in skrajnimi napori izogibajo zastojem v proizvodnji, zato menijo, da ne bi smeli za vsako ceno izvažati surovin, ampak bi se morali bolj potruditi za prodajo končnih izdelkov. Po pogovoru v Begunjah sta gosta obiskala mejni prehod Rateče, Planico, Podkoren in Kranjsko goro. Tod sta s predstavniki jeseniške občine pa člani Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije ter planiškega komiteja sprgovorila o razvoju turizma in gostinstva ter organizaciji športnih prireditev. Kot je ocenil Branko Mikulić, bi se pri uresničevanju teh nalog lahko Kranjska gora uspešno povezala s sarajevsko delovno organizacijo ZOI 84. Na Planini je vroče Tudi letošnje poletje, ko so povišali akontacije za ogrevanje stanovanj v novem naselju na Planini, so pri Domplanu in stanovanjski skupnosti pozivali stanovalce, naj varčujejo pri ogrevanju (naj zapirajo radiatorje in ne odpirajo oken), hkrati pa obljubljali, da bodo varčevali tudi kurjači. Pomeni, da bodo poskrbeli, da stanovanja ne bodo preveč ogreta. Po dobrem mesecu kurjenja se že vidi, da varčujejo le stanovalci, kolikor pač morejo. Radiatorji so namreč razgreti kot v najhujši zimi, čeprav so zunanje temperature za ta letni čas dokaj visoke. Kljub temu, da zapirajo ventile, se toplota v stanovanju le redko spusti pod petindvajset stopinj. Drugače kot z zapiranjem ventilov na radiatorjih pa stanovalci ne morejo varčevati. Toploto v stanovanjih urejajo posebna tipala, ki so nameščena na posameznih stanovanjskih hišah. Prilagajala naj bi toploto vode zunanjim temperaturam. Fes, da so nameščena na severni strani blokov in da je tam temperatura običajno za stopinjo ali dve nižja. Kljub temu v stanovanjih ne bi smelo biti prevroče. Prevroče pa ni le v stanovanjih na južni strani, kjer je veliko sonca, prav tako ne le v stanovanjih, ki so blizu kurilnice, temveč tudi v tistih, kjer še poleti ni nikoli vroče in v najbolj oddaljenih hišah. Tudi izgovori, da je vroče zato, ker morajo biti topla tudi stanovanja v pritličju in na vrhu ne velja, ker je tam že projektant namestil večje radiatorje. Pomeni, daje avtomatika, ki naj bi urejala toploto vode v stanovanjih zanič ali pa je Domplan premalo strokovno usposobljen, da bi s tako veliko kotlovnico upravljal. Škoda je dvojna. Prvič se porabi več mazuta, kot bi bilo potrebno, da bi bilo v stanovanjih primerno toplo. Na kvadratni meter na Planini porabijo (podatek velja za minulo kurilno sezono) približno 15 kilogramov. To je toliko kot ga porabijo pri ogrevanju stanovanj pri Vodovodnem stolpu, čeprav so stanovanja na Planini veliko bolj izolirana. Kaj pomeni dobra izolacija menda ni treba posebej pisati. Zato je na Planini v stanovanjih veliko bolj toplo ali celo vroče. Strokovnjaki tudi pravijo, da se poraba goriva za vsako nadaljnjo stopinjo nad 21 stopinj poveča za okoli 5 odstotkov. Drugič pa so večji stroški. Ti so postali tako visoki, da jih marsikdo že težko zmore. Povprečno stanovanje na Planini meri slabih 60 kvadratnih metrov. Ogrevanje zanj pa velja letno več kot 5 .starin milijonov dinarjev. To je veliko, posebno še, ker bi ob normalnem ogrevanju lahko plačevali občutno manj. Vsako jadikovanjc in tudi pisanje o predragem ogrevanju na Planini pa bo najbrž zastonj, dokler bo veljal sedanji način plačevanja. Ob koncu kurilne sezone se namreč seštejejo stroški, naredi obračun in se izračuna koliko morajo stanovalci še dodati ali koliko denarja imajo od vplačanih akontacij v dobrem (slednje se na Planini že nekaj let ni zgodilo) Skratka, dokler bo veljal stroškovni sistem, toliko časa upravljavec kurilnice nima interesa, da bi varceval, ker večja poraba prinaša tudi več dohodka. . • . Dotlej bodo kurjači jemali skupnosti mazut, ljudem pa denar. L. Bogataj Za 11 odstotkov večja proizvodnja V Iskri Kibernetiki so v devetih mesecih izdelali za 11 odstotkov več kot lani v enakem času, izvozili so za 6 odstotkov vec, od tega na konvertibilni trg le za 3, dohodek so povečali za 48 odstotkov, za sklade pa so namenili le 34 odstotkov vec denarja kot lani v enakem času. V Iskri Kibernetiki, ki ima sedež v Kranju, je zaposlenih nekaj manj kot 5000 ljudi. V devetih mesecih so plan skupne proizvodnje prekoračili za 4 odstotke, izdelali so za 11 odstotkov več izdelkov, izvoz so povečali za 6 odstotkov, uvoz znižali za 22 odstotkov in s tem dosegli dvakratno pokritje uvoza z izvozom, dohodek pa je porastel za 48 odstotkov. Število zaposlenih so povečali za 2 odstotka in produktivnost se je povečala za 9 odstotkov. Čeprav je izvoz porastel za 6 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, so izvozili manj kot so planirali. Skupno so prodali na tuje za 16 milijonov dolarjev izdelkov in s tem izpolnili komaj 55 odstotkov letnega plana. Od tega so na konvertibilne trge izvozili za 12,4 milijona dolarjev, kar pa je komaj 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju in prav tako le dobrih 55 odstotkov Ietneca plana. Glavni vzrok za manjši izvoz na konvertibilna tržišča je pomanjkanje naročil. Manj kot so planirali, so izvozili tudi v Tovarni števcev, ki je največji izvoznik. Največ uspeha pri prodaji na zahod so imeli v Vegi in Tovarni stikal. • Osebne dohodke so povečali za 36 odstotkov in je povprečna plača znašala letos 26.200 dinarjev. To pomeni, da so v devetih mesecih razdelili za osebne dohodke več denarja kot predvideva rasolucija, vendar menijo, da bodo do konca leta usklajeni. Ugodni so tudi prodajni rezultati. V devetih mesecih so doma prodali za 48 odstotkov več izdelkov kot lani in z njimi zaslužili 4,5 milijarde dinarjev. S tem so izpolnili skoraj 88 odstotkov letnega plana. Občutno pa so se povečali tudi nakupi, saj so zanje odšteli 2,1 milijarde dinarjev, kar je 59 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na večje stroške nakupov so vplivale višje cene repro-materiala na domačem trgu, katere so se pri nekaterih surovinah podvojile Več materiala je bilo potrebno kupiti tudi zaradi 11 odstotnega povečanja proizvodnje. Na tujem trgu pa so iztržili 2,3 milijarde dinarjev, medtem ko je pro daja med tozdi veljala 2,2 milijarde dinarjev. Skupno so ustvarili 10,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 58 odstotkov več kot lani v enakem času. Dosegli so 3,3 milijarde dinarjev dohodka, kar je za 48 odstotkov več kot lani. Za sklade je ostalo 428 milijonov dinarjev ali le 34 odstotkov več kot lani v enakem času. Letos so v osnovna sredstva v devetih mesecih vložili 662 milijonov dinarjev. L. Bogataj Družbeni plan občine Jesenice — V četrtek, 22. novembra, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih bodo razpravljali o predlogu smernic za dolgoročni plan občine Jesenice za obdobje 1986 do 1995 oziroma za nekatera področja do leta 2000 ter o predlogu smernic za družbeni plan občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990. Vse tri zbore čaka obravnava analize o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Jesenice za minulo srednjeročno obdobje in v prvih devetih mesecih letošnjega leta, osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1985 ter osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana Slovenije v letu 1985. Delegati se bodo na sejah opredelili o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za letos, o predlogu o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Jesenice ter spregovorili še o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. — Oi >c Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovl|lca, Škofje Loka In *-* **■ ^ Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — V. d. glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelov -čan Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede|, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Zalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lo|ze Erjavec, Slavko Haln — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od Januarja 1958 kot poltednlk, od Januarja 1960 trikrat tedensko, od Januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK Goren|skl tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mbse Pljadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcl|a 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 750 din GLA84 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 16. NOVEMBRA 1 Krajevna skupnost Železniki Veliko se pogovarjajo o prostoru Predsednik sveta krajevne skupnosti inž. Franc Benedik: »Ni nam vseeno, da bi Tehtnica svoj proizvodni program ,odpeljala' iz Železnikov. Alples hi Iskra sta narekovala prostorski razvoj. Ocenjujemo, da bi morali omogočiti zasebno gradnjo. Na komunalnem področju smo že marsikaj razrešili. Zdaj smo se lotili telefonske akcije, čakajo nas vodovod in kanalizacija ter seveda ceste do nekaterih naselij« Inž. Franc Benedik. predsednik sveta krajevne skupnosti Železniki — Z okrog 3700 prebivalci je krajevna skupnost Železniki poleg Zirov in Škofje Loke med največjimi v škofjeloški občini. Lahko bi rekli, da je sestavljena iz dveh delov: mestnega območja Železnikov in okoliških naselij, kot so spodnji del Davče, Martin j vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Pr-tovč, Potok, Ravne, Torka pod Ratitov-cem, Smoleva, Zala in Zali log. Velika večina prebivalcev živi v mestnem območju. Skoraj dve tretjini jih je zaposlenih v delovnih organizacijah Alples, Iskra, Niko, Tehtnica, Ratitovec, Don' oprema. V te delovne organizacije, kjer je 2500 delavcev, se jih veliko vozi tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti v Selški dolini, pa tudi iz Škofje Loke. »Hitra industrijska rast je zelo spremenila strukturo prebivalstva in način življenja v naši krajevni skupnosti,« razlaga predsednik a inž. Franc Benedik. »Alples In i, ta tako re- koč ves čas narekovala prostorski razvoj. Veliko prebivalcev se je priselilo k nam iz Slovenije in drugih republik. Zato ni čudno, da se domala na vseh sestankih krajevne skupnosti veliko pogovarjamo o prostoru. Precej ostrih razprav smo že imeli. Na ožjem območju Železnikov praktično ni več kmečkega prebivalstva. Tistega nekaj prostora, kar ga še imamo, pa moramo čimbolj smotrno uporabiti.« Železniki imajo danes vse značilno sti mestnega življenja. Imajo osemletno osnovno šolo s podružnicami in vzgojnovarstveno ustanovo. V zdravstvenem domu z lekarno so trije zdravniki in zobozdravniki, ki pokrivajo celotno dolino. Prostora v šoli, varstveni ustanovi in zdravstvenem domu je že premalo. Upajo, da bodo v prihodnjem obdobju rešili te probleme. Čeprav imajo dve samopostrežni trgovini, z za-loženostjo niso najbolj zadovoljni. Delovne organizacije imajo tudi svoje trgovine. Se posebno poznan je Alplesov Salon pohištva, kamor prihajajo kupci iz vse Slovenije. »Za vse delovne organizacije na našem območju lahko rečem, da dokaj dobro poslujejo. Zadnje čase tudi v svetu krajevne skupnosti veliko razpravljamo o programu Tehtnice in Ni-ka. Menimo, da bi Tehtnica, ki zdaj nima možnosti za nadaljnji razvoj svojega programa, morala dobiti možnost da ostane na tem območju in da svojega proizvodnega programa ne bi .odpeljala' 'z Železnikov. Njihov program je še pose no zanimiv za mlade iz te in sosednjih krajevnih skupnosti. Tudi razvojni programi drugih delovnih organizacij so takšni, da bi bilo škoda iskati delovno silo drugje. Poskrbeti pa bi morali za stanovanjsko gradnjo. Na Kresu so že štiri stolpnice s 160 stanovanji; zdaj je razmerje med zasebno in družbeno gradnjo na tem območju porušeno (prevladujejo družbena sta o-vanja). Dašnjica bo z zasebnimi hišami kmalu pozidana. V krajevni skupnosti se zavzemamo, da bi odprli zasebno gradnjo na Kresu. S tem bi bil rešen problem do leta 2000. Odločitev o takšni gradnji med Dolenjo vasjo in Buk ovico bi prinesla vrsto komunalnih problemov.« Podjetje za urejanje hudournikov je letos opravilo precejšnja regulacijska delu na Dašnjici. Tod je krajevna skupnost zgradila nov most. V neposredni bližini so tudi urejena športna igrišča, zastavili pa so tudi že izgradnjo telovadnice, obdobje. Dograditev slednje pa bo počakala prihodnje srednjeročno Kar zadeva komunalno in drugo infrastrukturo na mestnem območju, pravijo v krajevni skupnosti, da je sorazmerno dobra. Imajo čistilno napravo in kotlovnico s toplovodom. Zraven športnih igrišč so že zastavili gradnjo telovadnice, katere dograditev bo morala počakati prihodnje srednjeročno obdobje. Pomemben je za kraj plavalni bazen. Imajo kinodvorano z rednimi predstavami in kulturni dom, pa muzej in knjižnico. »Pred dvema letoma je bila zgrajena pošta, lani smo dobili telefonsko centralo. Letos v krajevni skupnosti že teče akcija za nove telefonske priključke. Po vsej dolini od Selc navzgor bo v nekaj letih okrog 1000 novih naročnikov. Predračun znaša za letos in pri-hoi'nji dve leti okrog . milijard starih dinarjev. S prostovoljnim delom, prispevki, pomočjo delovnih organizacij V teh dneh bodo Na Plavžu odprli nov most. Prejšnji, lesen, je bil dotrajan. Izgradnja novega je veljala šest milijonov dinarjev bomo program uresničili. Kar zadeva vodovod, bo treba zamenjati cevi skozi Železnike; novo zajetje v Pianšaku je dovolj veliko. Razen tega bo od Iskre do Tehtnice treba zgraditi novo kanalizacijo. V okoliška naselja iz Železnikov so cestne povezave v,glavnem zelo slabe. Še najboljša je cesta do Prtovča; slaba na Ojstri vrh in najslabša na Martinj vrh. Alpetour nam celo napoveduje, da bo prenehal voziti po tej cesti. Zelo slab je tudi odsek na območju naše krajevne skupnosti za Davčo. Tod bi bilo treba predvsem sanirati zemeljski plaz. Skratka, ceste bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju nedvomno osnovna naloga krajevne in najbrž tudi širše skupnosti.« Lahko bi rekli, da je bolj kot športno v Železnikih razvejano kulturno življenje. Pod pokroviteljstvom delovnih organizacij delujejo mešani (Iskra) in moški pevski zbor (Niko), pihalni orkester (Alples), folklorna skupina (Niko), likovna skupina in fotokrožek. Prizadevni so radioamaterji, gasilci Alplesa, Železnikov, iz Zalega loga pa člani društva upokojencev. Tudi rokometaši in nogometaši pod okriljem Alplesa so dokaj živahni; smučanje pa kot da je v krizi. Škoda, saj prav od tod izhajajo oba Gartnerja, Marko Kramar, Peter Veber... »Dve leti sem predsednik sveta krajevne skupnosti in včasih pomislim, da bi pravzaprav morali imeti profesionalca. Toliko majhnih in velikih problemov se vsak dan poraja. Zares moram pohvaliti sodelovanje krajevne skupnosti z delovnimi organizacijami, z drugimi krajevnimi skupnostmi v dolini in krajane ob skupnih akcijah. Čeprav se veliko ukvarjamo s prostorom in se ob njem pogosto krešejo besede, menja, pogledi, vseeno menim, da smo pri dosedanjem razvoju dosegli trenutek, ko ne moremo več nazaj, marveč skrbno, pametno in usklajeno nadaljevati v začrtani smeri.« A. Žalar Spremenjena pot k Zojsovi koči Jezersko — Planinska pot o dolnika proti Zojsovi koči je bil strmega vzpona, skozi Taško i in nevarna. Ker jo je letos moči plaz in bi obnova varoval terj več denarja, so se člani odseki! ninska pota pri Planins Kranja odločili poiskati dru«0'^ V smeri, kjer pastirji že od MM| nejo u.ce na pašo v Dolce, »i*-novo pot in jo označili Planinska pot se odcep M Suhadolnikovi planini, kjer gozdna pot, v desno in dourniku do stene Nati nadnjo; na približno 50 me:::: je pot veliko zložnejša od stti Taško, zato ni bilo treba vdd* nobene jeklene vrvi ali lest« m menjeni poti traja hoja k. ms;* dalj kot na stari, razen tega jeWT liko bolj varna. VAŠA PISMA OB DNEVU VARČEVANJA Prebral sem članek vaše«*** ke Danice Dolenčeve ob da*W * čevanja. Prav je napisala, koj*«p tavljala, da smo se na tempo^r že poboljšali in da se lah tako pozoren pa sem bii na CiUSM Delu 30. oktobra, kjer piše das ; najbolj razmahnilo kupeeu:*' tujo valuto. Na tisoče ljudi j*^, obsojenih in kaznovanih *ari4J ga, najmanj toliko prijav pa šeir na kazen. Umazana dejanji {iT kupčevanja s tujo valuto jem^ ugled rfaši državi in nan: Tik? ljudje prav nič ne varčujejo stešr priborjeno svobodo. Ne žcSal mentirati obeh zapisov. Želim j* dopolniti z nekaterimi s\ mišljanji v smislu 31. oktobra, va varčevanja. Pomembno se mi zdi varčevaV s časom. Ljudje, ki čakajo kjedi ali kogarkoli, so prepuščeni h* nju. Tudi v zdravstvu, ki ga bom spremeniti v donosno inddff kar pa ne more biti in tudi ajl na svetu ni. Tudi prosjačenje nančna sredstva ni v smislu «M vanja. Pravimo, da je pri nasprj jačenje prepovedano, pa morajo nas za denar prositi tudi usu--' kot so bolnice, šole, sodišča žno je tudi varčevanje z bivaJjr prostori. Nedvomno še mnogi jo v prevelikih stanovanjih irt v na njihov račun služijo masti*^ narce ter se lahko na dan vtajjfl nja postavljajo z izdatneje: 4 nilnimi knjižicami. Pri tempa*' čujemo pri zahtevnosti do w, skih kontrol in davkarjev ino*' jamo, da se izkažejo z rezultati/ jega dela in učinkovitosti 1 vsem pa mislim, da mora žal 4 čno vačrevati le tisti, ki se po a/ če rečeno ne znajde, ki mora* od rednega poštenega dela \?" moravam še naštevati s'abo>" • lim, da ne bi več slišal pnpoafc1 poštenost nima več nobene o?« da so samo naivneži še poŠte* Alojzij Vovk. BW ____________ Ml PA NISMO SE UKLONILI 250 dni v partizanski tehniki v Jelendolu Štefan Urbane-Štefko Dolga leta ga že srečujem na sestankih zdaj Gorenjskega zdaj Kokrškega odreda. Kadar je treba pripraviti kakšen material, zapiske, fotografije, oblikovati znak, značko, plaketo, diplomo, je Štefko tisti, ki bo vse to uredil. Pravkar pripravlja razstavo fotografij Gorenjskega odreda v osnovni šoli v Cerkljah. Ne v avli, kot ponavadi, v predavalnici zgodovine bo razstava Da bo otrokom čim bliže. Občasno jo bodo menjavali z drugimi dogodki iz teh let. Ta čas se odmika in treba je pohiteti. Dokler so še živi borci, bodo naši otroci o tem seznanjeni iz prve roke. Štefan Urbanc-Štefko je doma iz Bistrice pri Tržiču. Mama je bila delavka v Peko, očim čevljar. Trdo so se prebijali skozi življenje. Bili so naprednjaki. Vsi štirje otroci so bili pri Sokolu. Telovadci, smučarji, planinci. Živeli so trdo, a pošteno življenje. Štefka je vse življenje vleklo k risanju. Na tehnično šolo bi rad, a mu ni bilo dano. Po mali maturi na meščanski šoli ga je vzel v službo v Peko ustanovitelj Peka Peter Kozina. Vso svojo sposobnost si moral pokazati, da si se uveljavil, se spominja Štefko. Po nekaj letih je bil v Peku že glavni katfkulant. Ob okupaciji so se tržiški naprednjaki zbrali okrog profesorja Štera, predsednika odbora OF, ki jih je znal povezati ne glede na stranke. Z njim je bil poleg Cirila Stritiha, Jožeta Finka, Antona Kalana, Zdenka Lavičke in drugih povezan tudi Štefko. Ob izdaji je bil z njimi vred marca 1942 aretiran. Zasliševal jih je Druschke. Nikoli ne bo pozabil, kako so v Begunjah mučili profesorja Štera. Podrli so^ga na tla in trije so po njem skakali z okovanimi čevlji. Ni spregovoril. V rjuhi so ga morali nesti ven . .. Med tistimi 50 je bil na plakatu, ki so jih ubili za jeseniškega župana Luckmana. Vse so zvečer gestapovci dali v eno sobo. Obsojeni vso noč so peli. To je bilo njihovo slovo ... Štefko je bil takrat obsojen na 6 mesecev zapora v Krautu. Ko se je konec leta 1942 vrnil, se je spet zaposlil v Peku. Politično delo je bilo zdaj silno otežkočeno. Na vsakem koraku so ga opazovali. A zveze so se znova vzpostavile ... 2. junija 1944 je Štefko prišel v IV. bataljon Gorenjskega odreda. 10. junija je bil že postavljen za kulturnega referenta. Tiste dni je izšel njegov prvi žepni časopis. Dobesedno pod smreko je nastajal. Še danes ga hrani. »Sel naših gora« nosi naslov, nad naslovom obrisi Triglava. V uvodu je pozval borce, naj dopisujejo v ta časopis. V prvi številki je opisal svoj ognjeni krst v Rašici in preboj Gorenjskega odreda, bitko v vo-gljanski gmajni. Tudi nekaj veselih člankov je izšlo. V članku »Sloveniji primanjkuje barve« je smešil Hitlerja — malarja, v zgodbi »Veza je — vola ni« pa je opisal dogodek, ki se je nič kolikokrat ponovil v partizanih, ko so partizani v poho- dih iskali pretrgane zveze. Brošurica se konča s križanko v obliki zvezde, kvadratki v sredini dajo napis OF. 5. oktobra 1944 sta s Tonetom Marčanom prišla v tehniko v Jelendol. Štefko za vodjo tehnike, Tone za strojepisca. Takrat so bili v tehniki še Janko Franzel, slikar France Slana, Mitja Valen-čič — Sonc, ki je bil propagandni referent odreda in kurir Anton Hirš. Kasneje je prišel v tehniko tudi slikar Marjan Belec. Izmenjalo se je več kurirjev. Dalj časa je bil kurir tudi Milan Re-govec. Baraka je bila v gozdu, kakšnih 150 metrov nad cesto, pod previsno skalo. Streho je zakrivalo listje, prednjo stran drobna bukovina. Ob baraki so menjavali sveže bukove veje. Stroga konspiracija je bila obvezna. Spodaj so se vrstile hajke, zasede, a odkrili jih niso nikoli. Tesno so bili povezani z aktivisti v dolini. Celo sredi hajke jih je vsako jutro v grmu čakala kanglic^; ~>«ka. Pozimi so gozdno pot prehodili vse do Loma, da bi zavedli zasledovalce. Stopinje, ki so vodile do tehnike, so zakrivali z največjo skrbjo. Partizansko tehniko v Jelendolu so Tržičani letos obnovili. Največ je primaknila Lepenka, da ta zgodovinski spomenik spet stoji nad Dolžano-vo sotesko. Ko smo jo septembra obiskali pohod-niki po poteh Kokrškega odreda, so se nam pridružili tudi otroci tržiških šol. Vse jih je zanimalo in Štefko je pripovedoval, oživljal spomine. S seboj je prinesel celo aktovko primerkov,, ki so jih natisnili V tej tehniki: pesmarice, enodejan-ke, radijska poročila, politične brošure. Zanimivi so naslovi: »O politiki Vatikana«, »Zvezda svobode vzhaja«, »Izvlečki iz snovi političnih ur« in podobno. Slednja brošura je prinesla strnjen zapis o nastanku, programu in razvoju OF, sklepe in pomen I. in II. zasedanje AVNOJ-a, gradnjo slovenske narodne oblasti, mednarodni pomen osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Eno prvih del, ki so jih naredili v tehniki po Štefkovem prihodu, je bila pesmarica »Naša pesem«. Izredno lepo delo, v usnje vezane knjižice, z zlatimi črtami na ovitku. Kako iznajdljivi so morali biti, da so s tako skromnim orodjem, oblikovali tako lično. Čez 70 pesmi je natisnjenih v knjižnici in vsako je ilustriral Slana. Risal je na matrice, Štefko je izpisoval naslove. In zlate črte na ovitku so tudi Štefkovo delo. Zlato peno je dobil iz Peka- Položil jo je na ovitek, na gašperčku pogrel železno ravnilo, pritisnil na peno in plat- nice so bile oplemenitene z zlato črto ni brošur so obdelovali s tušem. S čopu našali tuš na mrežico in po njej drgni krtačko. Kar so hoteli ohraniti belo. so ] Tudi nemške žige so ponarejali v Nič se niso razlikovali od originala, skim nožem je Štefko črke in nemški. zal v linolej. Številnim aktivistom so gočili gibanje na terenu. S poveće« klom so nekoč Nemci enega teh j Karavvankenbote je pisal o tej ponaredb: g Najpogosteje so tiskali radijska po: 63 naslovov so jih odnašali kurirji. Bol. vojna proti koncu, bolj vesela so bila: F bojen! Koln zavzet! Čersk osvobojen' HlW vobojen! Še 150 km do Berlina! Berlin v t/ nih!. .. Čudovite spomine ima Štefko na te d:.: I 250 dni v tehniki je pisal svoj dnevnik. Vji zapisal vse: kaj so delali, kakšen material*! jeli, kaj so jedli, kdo je bil dežuren, kakiocJ lo vreme, koliko stopinj mraza je bilo ruMJ »J ko v tehniki, kakšne vesti so prinesli InH liko brošur, letakov, tiskovin so ta danc^J Drobno, skrbno je pisan. Dokument neprt« ve vrednosti, ki bo zanamcem pripoV«*!^ najtežjih dneh naše borbe, o neverjetnipuvi ski iznajdljivosti. Zato je Štefko še tolik \ sel, da je tehnika obnovljena, saj bo skup*;! kumenti, ki so se ohranili, mladim dakf predstave, kako je bilo takrat. Po vojni je imel Štefan Urbane — SletV sto odgovornih frnkcij: od predsednika^ OF, sekretarja partijskega komiteja dotW nika občine, direktorja Peka, Runa ir prej. 23 let je bil na direktorskih me 1968 se je upokojil kot direktor kamniške^' ka. Nobenih izgub niso imela njegova pc^rf Pa je bilo treba Peko povsem na novo postf Mirne vesti je šel v pokoj. Zato ga pa totta' boli, ko danes sliši in bere o izgubah, o nttf sti, neodgovornosti pri vodenju delovnih zacij. Ko bi bili danes tako delavni, takoskr^ in bi toliko naredili brez plačila, brez n«|f# ko kot nekoč, bi vsega tega ne bilo. Taki kot Štefko so delali včasih in dtty danes. Pokoj te ne sme odtrgati od J-;\■ vi. Delo te poživlja, ohranja, bistri duh. Štefko aktiven kot malokdo. Vrsta banke, vezuje z vso odgovornostjo, kot nekoč iy \\J T I kulturni KOLEDAR lADOVUICA - V Šivčevi hiši .Radovljici figuralne kompoziciji % olju razstavlja akademska slikarska Stanislavu Sluga-Pu-dobska. BI.ED - V galeriji na blejskem otoku tuš risbe na steklu tavlja domačin Anton Ple- m KRANJ — V soboto. 17. novembra, ob 19. uri bo v Domu gasilcev v Sp. Brniku koncert moškega itvskega zbora J. Čenulja iz Ko-ntnde. SKOFJA LOKA — V avli osno-mešole Cvetko Golar Škofja Lota je odprta razstava akvarelov Uija Severja. V knjižnici Ivana Tavčarja v Ibfji Ix>ki bo v torek, 20. novem-ira,ob 17. uri Ura pravljic. Nasto Jjjjbo Jana Ahačič. TE-; sredo, 21. novembra ob Efin bo Večer z diapozitivi, v Iverem bo dr. Cene Avguštin predstavil kulturne znamenitosti Belgije in Holandije. V četrtek, 22. novembra, ob IMribo Literarni večer. Prjpra-/UagajeZKO in Knjižnica Škof-jJl/Aa na temo Pesem Egejske-t/ morja. Za prevod besedila iz (rvrie je poskrbel Marijan Tav- Razstava fotografij Tone Marčanv Galeriji 13 France Prešeren Kranja 'Cankarjevem domu astop v pitnem zborovskem bonmaju . W flrugem koncertu letošnje že .V(#^one zborovskega abonmaja PWkega Cankarjevega doma ^ kulturnih organizacij Slo- dežurni lekarni, do katere pa je običajno dosti dalj kot podnevi, se številni taki receps pojavijo v lekarni šele naslednji dan dopok ne. Ugotovljeno je, da je več takih primerov* družinah, kjer imajo telefon. Iz tega se vi* komodnost: zdravnika prikličejo domov, p* zdravila pa bi morali sami. Nujen obisk i ^ nočnem času zahteva tudi nujno zdravljenj« Zato ste tudi dobili recept in zdravnikova na vodila je pač treba upoštevati. Družine, ki na vse te »zahteve« že pomislijo in se na obisk zdravnika pripr naj preskočijo zadnja navodila. Iz izkuS pa vem, da take družine niso v večini, sem moral s temi, za nekatere starinskimi is preživetimi nasveti, na dan. dr. Tone KOSlR Obisk v gasilskem domu V sredo smo odšli v gasilski dom. Posedli smo na deske. Starejši gasilec nam je povedal, kako so vžigalice nevarne. Gasilec Janez nam je pokazal gasilsko torbico. V torbici je bila maska. Ob pasu je imel pripeto sekiro. V pločevinasto posodo je nalil bencin. Z vžigalico je prižgal. Nato je vzel aparat za gašenje požara. Mi, otroci, smo z njim pogasili ogenj. Ogledali smo si še gasilske obleke in druge pripomočke. Mojca Brej, 2. razred Podružnična šola Podlju-belj O sebi Nabirali smo želod Bil je lep sončen dan. S prvim razredom smo odšli nabirati želod. Nabirali smo ga za lovce. Imeli ga bodo za krmo gozdnih '.ivali v zimskem času. Želod je elo zanimive oblike. Nabrali >mo ga veliko. Z nami je bil tudi ovec, ki nam je obljubil, da nas oo pozimi peljal v gozd. Tam nam bo pokazal, kako krmi srne, divje prašiče in druge živali. Tudi jaz sem s svojimi prijatelji mislil na živali. Zanje smo nabrali že veliko divjega kostanja. Simon Kumer 3. b Osnovna šola Kokrica Na Jezersko Zjutraj smo se odpravili na Je-'.ersko. Peljali smo se z avtobusom. Videla sem, kako se barva-o listnata drevesa. Vso pot nas e spremljala reka Kokra. Ustavili smo se pri Planšar-skem jezeru, kjer smo pomalica-li in si ogledali okolico. Voda je bila zelo čista. Nekaj časa smo bili tam, potem pa smo šli pogledati Jenkovo kasarno.f Neka žena nam je pokazala prostore. Spodaj je imela svoje stvari, zgoraj pa je bil muzej. Vi-Jela sem skrinje, uro, slike in oosteljo.' Potem smo se odpeljali ;e na Jezerski vrh. Kupila sem načko. Bilo je lepo. Najbolj 'šeč mi je bila Jenkova kasarna. Petra Beljan 3. a Osnovna šola Kokrica Sem Vanesa, to se ve. Rada hodim v 7. b. Razne krožke obiskujem, s prijatelji si dopisujem. Po naravi sem počasna, zato pa malo bolj sem glasna. A kadar jaz se razjezim, od jeze kar pozelenim. Zmerjam, piham, tolčem, kiham, vendar kmalu se umirim, in spet se s sošolkami sproščeno smejim. Imam tudi svojo najljubše jedi, zato pa moja postava, prav vitka ni. Sem predsednica razreda, prav zato pa me marsikateri sošolec, včasih prav črno pogleda. Pri krožku kakšiio pesmico napišem, vendar pa še rajši rišem. Rišem ptice in potice, pa še čolne in kraljice, včasih pa še svoje strice. Sedaj to pesem zaključujem, zvedeli ste, kaj vse znam, sedaj pa predajam besedo tudi vam. Vanesa Pogačar, 7. b. mnnnarski krožek OŠ bratov Zvan, Gorje PRAVLJICA TINKA Živela je deklica, ki je imela dobro mamico in očeta. V njeni sobi je bilo vse polno lutk, na steni pa ptiček Martinček. Veselo jo je zbujalo sonce in deklica, ki ji je bilo ime Tinka je veselo živela. Mamica jo je vsak dan pobožala in ji spletla iz njenih zlatih las lepo kito. Z mamico sta se igrali in sprehajali po lepem zelenem gozdičku v bližini hiše. Toda oče in mamica, ki sta se imela rada, sta se začela prepirati in niti Tinka ju ni mogla spraviti v dobro.voljo. Čutila se je osamljeno in bila je žalostna. Žalostna pa je bila tudi mamica. Nič več ni Tinki spletala kite, nič več jo ni božala. Nekega dne je Tinka prosila očeta in mamico naj se zopet sprijateljita. Nič ni pomagalo. Deklica pa je jokala in se počutila tako kot da bi starša pozabila nanjo. Zato se je odločila, da se bo spremenila v ptička in bo živela v kletki s svojim ptičkom Martinčkom, saj je imela le še njega. Kar se je odločila, je tudi storila. Mati in oče sta opazila, da Tinke ni več. Začela sta jo klicati, iskati in oba sta od obupa jokala. Tako sta bila žalostna in sta začela tolažiti drug drugega. Bolečina ju je združila. Postala sta zopet prijatelja. Deklica pa se je spremenila iz ptička zopet v deklico Tinko in s svojimi starši je živela do konca svojih dni. VESNA CAR, 5. c OŠ Bratstvo in enotnost Kranj V Zagrebu smo si ogledali starodavno kitajsko kulturo J Izlet na Blegoš Obiskala sem grob Že pred prvim novembrom so ljudje kupovali sveče in cvetje. Tudi moja mama je kupila sveče, da smo jih nesli na pokopališče. Na pokopališče v Selce smo odšli peš. Zbrali smo se pri grobu, v katerem počiva mamina stara mama. Okrašen je bil s cvetjem in gorečimi svečami. Okoli gomile je bilo še polno ljudi. • Umrlih domačih se rada Spomnim zato, ker so nekateri dali za nas življenje med vojno. Še večkrat bom počastila njihov spomin tako, da bom tudi med letom obiskala grob, nanj položila cvetje in prižgala sveče. Nudja Dehelja r-»£ c.i,... Bilo je megleno jutro. Imeli smo jesenski športni dan. Šli smo na Blegoš. Okrog pol sedme ure smo se zbrali na avtobusni postaji in se vsedli v avtobus. Kmalu so prišli tudi učenci, ki so se pripeljali z rednim avtobusom. Že takrat je bil avtobus zelo poln. Ob poti, ko smo na postajah ustavljali učencem, je bil avtobus že tako natrpan, da so se učitelji odločili, da se bomo v avtobusu peljala le dekleta. Ostali pa bodo pot nadaljevali peš. .Kmalu smo se pripeljali do Leskovice, kjer smo si razdelili malico in počakali ostale. Pot smo nadaljevali po slabi makadamski cesti do Ograd. Od tam naprej smo se začeli vzpenjati. Med potjo smo se spotikali in si pripovedovali razne šale. Vsi smo bili že naveličani, čeprav smo hodili šele slabo uro. Sonce se je že dvigalo izza meglic, ko smo bili na parkirnem prostoru pred zadnjim vzponom pred kočo. Ob koči smo najprej popili topel čaj in pomalicaii. Malica je. bila zelo kratka in že smo se skrivali, lovili in čas je hitro *ni nil. Po eni-uri ali še več so prišli učenci, ki so šli po druig poti mimo Javorij čez.Blegoš do koče, ki je v majhni dolinici pod vrhom. Mi pa smo morali še mi vrh, preden smo odšli nazaj do Do Leskovice smo tekli, kot da bi imeli za seboj medveda, čeprav jih tu sploh ni. Z avtobusom smo se vrnili domov. Ura je -bila okrog dveh popoldne. To je bil lep sončen dan. Čeprav je ob odhodu kazalo, da ne bo lepo. Simona Bizjak, 7. b. OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas Tudi to je res Saj res je, kajne, da starejši nad mlajšimi. oblast imajo, sc le malokrat z njimi igrajo; pa ne. da bi jim tovariši pri igri bili, o ne, saj za to jim ni! In tako lete udarci, klofute in še druge reči na vse mogoče strani. Ne zanima jih, če nas boli, K+jih nič ne skrbi, te se kaj zgodi, mlajši smo krivi — mi Ni važno, je sestra ali brat in koliko let razlike je! \ihče ne pozna proti nam olike, pa recite, da na kveiu ni krivice. Marijana Zorman, <>. OŠ Davorin Jenko Prebudili smo se v mrzlem in deževnem jesenskem jutru. To je bilo v soboto, 20. oktobra, ko smo bili namenjeni na ogled razstave starodavne kitajske kulture v Zagreb. Avtobusi so nas čakali pri Čufarju. Bilo nas je 240, ki smo komaj čakali da se odpe^ ljemo. Vesela druščina se je zbrala in takoj smo se vsi med seboj poznali. V avtobusu se nam je predstavil tudi naš vodič Peter, šofer pa je bil Tone. Pot nas je vodila preko Gorenjske do Ljubljane. Tu nam je vodič pripovedoval o nastanku mesta in njegove znamenitosti nam je l«po opisal. Že smo bili na Dolenjski cesti. Kaj kmalu smo opazili da je tu pokrajina drugačna od naše. Pa tudi sonce se je že pokazalo. Vodič nam je razlagal znamenitosti posameznega kraja in z veseljem smo ga poslušali. Naš prvi postanek je bil pri Motelu Čatež. Tu smo se okrepčali in malo posedeli. To je nov sodoben motel v prijetni dolen-ski pokrajini. Kako lepi so pogledi na dolenjske griče, vse prekrite z vinogradi in zidanicami. Vsa pokrajina pa je že bila zlato rumena. Prijetno je bilo potovati in zraven poslušati znamenitosti posameznih krajev, ki so se hitro menjavele. Veliko smo zvedeli o gradovih, o industriji v posameznih mestih, pa tudi marsikaj zgodovinskega smo izvedeli. Ogledali smO si tudi toplice — seveda samo z avtobusa, ko imo se vozili mimo. Bili smo razočarani, ker smo pričakovali, da se bomo tudi kopali v njih. Ze smo se vozili po hrvaški pokrajini. Pot je zelo hitro minevala. Kaj kmalu smo bili v predmestju Zagreba. Tudi o tem mestu nam je vodič povedal veliko. Zvedeli smo, da nas bo v Zagrebu čakal vodič in nas on popeljal po mestu. To.bo ogled starega mesta iz avtobusa'. Kmalu smo se ustavili in po pozdravu smo se že odpeljali naprej. Vodička nam je res lepo predstavila mesto, od števila prebivalcev, do, tega po kom se katera ulica imenuje. Pot nas je vodila tudi po ulici v kateri so same vile, zato nas je vodička spraševala oe imamo mogoče tudi v Ljubljani tako ulico. Seveda jo imamo. Ustavili smo se na znanem pokopališču Mirogoj. Pod .arkadami tega pokopališča so pokopani naši znani pesniki in pisatelji. Ogledali smo si tudi grob znanega pisatelja Miroslava Krleže. Vodička nam je povedala, da je tu stalno cvetje, prinašajo pa ga ...po večini otroci. Pot nas ie nato vodila po starem delu Ogledali smo si še cerke* Marka — posebna zn je njegova streha, in druge zgodovinske zn sti. Kosilo smo imeli v skem podrumu. Kmalu se je bližal čas. odšli na ogled razstave, katere smo se tudi pnp Zagreb. Po ozki stan uiti odšli do Muzejskega . kjer naj bi Mimara in*1 stalni razstavni prostor,* ga je odklonil. To je na ^ skem trgu. Videli smolefjr urejen star dvorec, v kat«?1*; nekoč prebivali menihi t-kolone ljudi so nas matop1*^ šile, toda imeli smo srečo* koj smo odšli v notranj* li smo lepo razstavljene i te res starodavne kitajske^ re. Gneča ljudi je bitove" težko si si določeno stv^ dal do konca, seveda kar1 zanimalo. Motilo nas je da je bila pred razsttf prostorom samo številk* pa si moral sam poiskati n* gočnem panoju, kaj to prav predstavlja. Kar ne si misliti, kaj vse so :o tajci izdelovali. Od \onb sod, do bakra in ostalib Tudi nekaj stvari napis*-' papirus je bilo na ogledu kar prehitro minil in M ogled razstave zaključen 1 smo še nekaj originaft I skih spominkov in razg že smo se poslovili od lep? nega dvorca. Preostali čas je bil tf nam samim. Ogledali s" sto še malo bolj. Po se malo pogovarjali in vtise, ki pa jih je b*k> preveč za en uan. Vide mnogo. Ura se je bližala peti trebno je bilo poiskat: • buse. Hitro smo se Zagreba in nadaljevali avtocesti zopet naj-aj ua^ sko. Sedaj je bilo v avtobu bolj živo. Mirko nas je ve: baval s svojimi šalaorji, Rojan mu je veliko Kako hitro je zopet pot Dan se je prevesil v m* in lu smo bili na Jesenicah l li smo se št> v Motelu pn Bilo je lepo Videli sir novega, z zanimanjem slušali. Takšnih izletov -več. Bilo je tudi neka1 I zato se zahvaljujemo Siril da je tudi nam omogoči " lep izlet. Janina in Alenka Keserovič .16. NOVEMBRA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED TA. 17. 11. Poročila - 8.05 Ciciban, £jon< dun: Ustvarjamo -U/ ZBIS: Kje živi tvoja ■Biljka - 8.35 Smogovci. tMfffca serija TV Zagreb -"6 T. Seliškar: Bratovšći-i sinjega galeba, mladin-inadaljevanka - 9.55 Slo-uka ljudska glasbila in : Bordunske citre -Pred izbiro poklica: foja&i poklici - 10.35 Ču Ibj narave: Indijski sloni. Bdadska pohjjdnoznan-Ivrna serija - 10.55 Spo-jjjg^neznano. oddaja o Kosti - ponovitev - 12.55 ogometu - Sutjeska : prenos - 14.50 H Mednarodno pr-utvp Jugoslavije v na-tneiP tenisu - polfinale «no -17.00 Rokomet i.prvakov (rn) Meta-jjka : Sloga (ČSSR) -ijUadeži narave: Skriv-Qi:«vet plazilcev II. i,,kanadska poljudno-na serija - 20.00 ij,a>a soncu, ameriški JU.IO Zrcalo tedna -I i:oshovv, 3. del, za-»glasbena oddaja i Poročila |tifejRfki II. TV mreže: - 11.00 športna a: Mednarodno pr-Jugoslavije v na-tenisu, posnetek -*'y ritmični gimna-, posnetek z Dunaja -i Dunaj: EP v ritmični taatiki, prenos - 15.25 » sorodstvo, sovjetski - 16.50 Igra klovnov, posnetek lutkovne predsta-ve gledališča Feniks i/ Nišu na festivalu v Bugojnu 17.30 Martin I.uther, vzhod nonemska nadaljevanka -19.'i0 Spominska knjiga, glasbena oddaja Dnevi J RT - Dan TV Novi Sad: 19.30 TV dnevnik - v ma džarščini - 20.00 Lutkomen-diju, otroška oddaja - 20.15 Mesijeva zapuščina, dokumentarna reportaža - 20.45 Glasbena medigra - 20.50 Mokrin, reportaža iz serije Potovanja - 21.40 Marija Benedek - Vesna Jezerkic: F.kran sneži, TV drama -23.05 Od našega dopisnika iz Nevv Yorka - 23.30 Ljubezen in ljubezenska gramatika NEDELJA, 18. 11. 9.15 Poročila - 9.2C Ziv žav. otroška matineja - 10.10 Jack Holborn, zahodno-nemška mladinska nadaljevanka - 10.40 D; But-ter-V. Labella-G. Montaldo: Marto Polo. nadaljevanje in konec - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12 00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.20 Domači ansambli: Ansambel A. Birtiča »Beneški fantje« - 14.50 Poročila - 14.55 Ustvarjena drug za drugega, amen ški film - 10.25 Športna poročila - 16.45 Ljubljana: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu - finale posamezno, prenos - 18.10 TV kviz - 20.00 S. Pavič: Banjica, nadaljevanje in konec - 21 15 Športni pregled 21.45 Portret: .Aleksander Valič 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 11.45 Test - 12.00 40-lotnica KL'I) Ivo Lola Ribar, posne • tek 13.30 LP v ritmični gimnastiki, posnetek 13.55 Dunaj: EP v ritmični gimnastiki, prenos - 18.15 Orgle, glasbena oddaja - 18.40 Izviri, dokumentarna serija - 19.10 Turistični vodič 19.30 TV dnevnik - 20.00 Inšpektor Vinko, humoristična serija - 21.10 V prvem planu, notranjepolitična oddaja - 21.30 Glasbeni oder. zabavna oddaja - 22.00 Skrivnost crne punte, poljudnoznanstveni film 22.30 Muzikanti, feljton -23 15 Poročila (do 23.20) PONEDELJEK, 19. 11. 8.50 TV v šoli - 17.15 Poročila - 17.20 Pešec v avtomobilu, otroška serija TV Tito-grud 17.50 Pred izbiro poklica: Poklic oblikovalca v tekstilni industriji - 18.10 Spekter: Življenje v puščavi, izobraževalna oddaja 18.25 ^Podravski obzornik -18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.4.5 Zdravo, mladi -Večer vzhodnonemške TV: 20.00 Hasanova piščal, otroška lutkovna oddaja - 20.25 Krhka lepota, dokumentarna oddaja - 20.55 G. Gdr-lich: Dekle in mladenič, TV drama - 22.10 Dobro jutro, Trnuljčica, baletna oddaja -22.50 TV dnevnik II SADIJSKI SPORED i. ■fiOTA, L. novembra ht, program UM/Xl Jutranji program -Mi 8.05 Pionirski ted-I Jj95Pojte z nami - 9.20 Ibtjjtfjski koncert - 10.05 i wovna reportaža I.&11.30 Dopoldne . ob Ml ?!a.sbi - 11.30 Sreča-»$l*"*blik in pokrajin -■ ^a'^' poslušalci »VvTT m pozdravljajo -•miljak - 17.00 Studio Zunanjepolitični 18.00 Škatlica z 1945 Minute z IJu trn jazz ansamblom **23.00 Oddaja za Slo-po svetu - 23.05 Lite-Waokturno - 23.15 Od 1*43 polnoči - 00.05-5.00 program - glasba JA, 18. n«vembra arogram MM//)Jutranji program --8.07 Radijska igra **ofc*-9.05 Še pomnite, * - 10.05 Nedeljska 9 fcfaeja - 11.00-13.00 Naši i* Htoki čestitajo in po-f lajajo - 13.20 Za naše f' inovak*-14.20 Humore-il iifejja tedna - 16.20 Pogoji »fposlušalci - 17.05 Pri- tojer* operne melodije - * "^Zabavna radijska igra .* »/».22.00 V nedeljo zve- I CiO-23.00 Glasbena mladih - 23.05 Lite-nokturno - 23.15 Za-z nami - 00.05-4.30 program - glasba JJPIUEK, 'aaveflibra (pfogram |jX»Jutranji program -. 8.05 Aktualni pro-ijiarksizma - 8.25 Ringuraja - 8-40 Naučimo se novo pesmico - 10.05 Rezervirano za . . • - 11.05 Ali poznate . . - 12.10 Veliki revijski orkestri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus -20.10 Pop barometer - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 20. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate ... - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba -18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84 - Breda Jerič - oboa -21.05 Od premiere do premiere - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 21. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohr-vatsko - 9.05 Glasbena ma-tineia - 10.05 Rezervirano za ... - 12.10 Veliki zabavni orkestri nasveti 12.30 Kmetijski 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-I-glas ba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18 30 S knjižnega trga 19.45 Minute z ansamblom Vita Mu-ženiča - 20.00 Koncert za besedo - Ana - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Četrtek, 22. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -14.45 Naš gost - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Minute s čem-balistko Smiljko Isakovič -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 23. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo • 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetrijski nasveti - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00-f glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 Zakaj imamo radi... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ZAHVALA Ob nenadni smrti drage žene in mamice MARIJE PROSEN pe iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno še dobrim sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Tekstilindusu, Kadrovski službi, njenim sodelavcem; in sodelavcem Tiskarne za denarno pomoč. Osnovni šoli Stanko in Janko Mlakar Šenčur. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Šenčur, Drfilovka, Tržič, Jama, Hraše in Savije Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mesto basni, otroška serija TV Skopje 18im Miti m legende 18.15 Narava in človek: Soja v makrobiotiki - 18.45 Glasbeni album H*.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik 20.0(1 Dne\ i J RT zaklju ček TOREK, 20. 11. 9.00 TV v šoli - 10.30 Šolska TV - 17.35 Poročila - 17.40 ZBIS - R. Crotet: Svilena obleka - 17.55 -Od velike rada«, folklorna oddaja TV Beograd 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Pustolovščina: Peru na toplem severu, oddaja TV Beograd -19.10 Risanka: Maksipes Fik - 20.00 J. Romains: Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka 21 00 Aktualno: Ista bolezen - različna zdravila - 21.45 TV dnevnik II - 22.00 Iz koncer tnih dvoran - J. Havdn: Missa Brevis Sancti Joan nis de duo v B duru Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet. otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Zubavnoglas-bena oddaja romunske TV -19.30 TV dnevnik - 20.00 Na krilih pesmi, zabavnoglas-bena oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21 35 Zagrebška panorama - 21.50 Čas jazza (do 22.35) SREDA, 21. 11. 8.45 TV v šoli - 17.50 Poročila - 17.55 Pedenjžep - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Slike iz ženskega zapora, oddaja TV Novi Sad - 20.00 Film tedna: Vojna romanca, sovjetski film - 21..i0 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 Kulturne diagonale - 22.05 TV dnevnik II - 22.15 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija - 18\15 Spomin na ko-lubarsko bitko, izobraževalna oddaja - 18.45 Troben-tarjeva svatba, glasbenodo-kumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.05 Zagrebška panorama - 21.20 Glasbena dogajanja - 22.05 Povodi in sledi, oddaja iz kulture ČETRTEK, 22. 11. 8.50 TV v šoli - 16.45 Šolska TV - 17.50 Poročila - 17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanje in konec - 18.25 Obalno-kra-ški obzornik • 18.40 Čas, ki živi: Partizanski dnevnik -20.00 Tednik - 21.05 J. Cla-vell: Šogun, ameriška nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 10.25 Smučajmo vsi, izobraževalnodoku-mentarna oddaja - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Čuvaji časa, otroška serija - 18.15 Zna nost: Mikrokirurgija vrača sluh - 18.45 Show express, zahodnonemška zabavno-glasbena serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer: Prota Matija Nena-dovič - 22.30 Zagrebška panorama (do 22.40) PETEK, 23. 11. 8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Čez tri gore: Bo-štanjski fantje - 17.55 Jack Holborn, zahodnonemška mladinska nadaljevanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Misliti ustvarjalno: Kako do ustvarjalnosti, izobraževalna serija - 20.00 Včeraj za jutri: Novic nič koliko, dokumentarna serija - 20.35 Ne prezrite - 20 50 Propagandna oddaja - 20.55 A. Jay-J. Lynn: Da, gospod minister, humoristična nanizanka - 21.25 TV dnevnik II - 21.40 Salarnander, švicarski film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Otroška televizija, otroška oddaja - 18.15 In tudi letos, izobraževalna odaja - 18.45 Večer z orkestrom, glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik »20.00 Portret koreografa Milka Sparembleka - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino! Ivan, sovjetski film NAGRADNA KRIŽANKA p metm OB JUŽNEM TEČAJU DEL JESE- tfLAD oven. TUDI VNSTA moCmu ■mu« VESNO AKTUALEN i mohm USMEHITEV JRFDITEV POPRAVEK SMEBl CTAMaM Sto PormOči Plv/EC MM POKHIVAIC M politi« (0TA) DHiAi'N« ZAL021A MOi IME . • njj podelitvi Shnnkar.jevna ;. ;../stavljali v Cankarjevem d't; ,, 111 I u , ,-dai \ sako leto ob teni < asu i ;i/ Prvo klasje je začelo izhajati v šolskem letu 15)67/68. Sprva je bilo to na matrico tip kano glasilo v sto i/vodih, nekakšen zbornik najboljših otroških spisov. Danes jo čistj? drugačne. Oblikovno io skrbnejše in popol :ic\jse. saj ga lepo dopolnjujejo nase gratike. vsebinsko pa širše in bogatejšo Najbolj to trditev1 ilustrira dejstvo, da smo Izdali več tematskih številk s strokovno vsebino Oh 750 letnic i Kamnika smo i/dali posebno številko o obrti in kmetijstvu v tem okolišu / naslovom I/ naših vasi, nato številko o |v ti u Pavlu Glavarju! zanjo smo bili tudi nu grajeni. P-1 obrambno številko in še eno. ki bolj kot lanska zasluži nagrado, to jj. /bir ljudskega blaga i/ teh krajev I .e predi, dr kle. predi l>. /• /lebu POTRPETI BO TREBA - V kleti trenutno delu le rentgen, ustale dejavnosti pa so se preselile v drugo nadstropje. je povedal dr. Paternoster. »Za sedaj še nimamo zagotovljenih G milijonov dodatnih sredstev, kolikor bo zahtevalo odpravljanje starih napak v zidavi stavbe, kar ob vsaki adaptaciji izbije na dan.« Potem ko bo januarja klet Zdravstvenega doma dobila povsem novo lice, preselitve še ne bo konec. V nekdanje prostore otološkega oddelka, kjer ostane le še otološka ambulanta, se bodo preselili Dispanzer za mentalno zdravje in nevro-logijo, eno ambulanto pa bo dobila medicina dela. V izpraznjene prostore dispanzerja za mentalno zdravje v pritličju se bo vselil dispanzer za borce, iz nadstropja v pritličje pa tudi internistična ambulanta, da bo lažje dostopna srčnim bolnikom. Tako obnovljen bo Zdravstveni dom Kranj še za naslednjih nekaj let skrbel za 45.000 prebivalcev, čeprav je bil pred dvema desetletjema dograjen za populacijo največ 30.000 prebivalcev. Nekatere dograjene zdravstvene postaje so sicer nekaj zmanjšale pritisk na zmogljivosti doma. vendar je bilo treba osrednji problem — gradnjo zdravstvene postaje na Planini, ki naj bi skrbela za zdravstveno varstvo okoli 18.000 prebivalcev — premakniti v naslednje srednjeročno obdobje. L. M. Divji pf Naslednje leto* prepov ed odsiff* gozdovih - Z** možnostih zaM pri nas, pa bod«*1 o nadaljnji *joiio-J — Posluh goqM staro sestavo s* '* Kranj - sc I se nekako pn* :" resneje zavedli v gozdovih Julii* ravank in na ft* petje divjega peti v nekaj deseti«' prej prav gotovog dovolili, da so .'.'* tega največjega P9 nadaljuje ne lov* staniščih, pačp»» Izumiranje av;;"' v naših gozdov' ■■ 9170 ff BOROVA IZNASENS* računalniki ^-•" SPECTRUM**: .8 kasetam* Cena 3 850*** PPR kabli tudi žice *i os*-ugodnih cen* bakrena Asch za kg KRANJ — V kletnih prostorih ZD Kranj preurejajo fizioterapijo in ortopedijo. Dela naj bi bila predvidoma končana v januarju. — Foto: F. Perdan kompletna od1"" m hleve od M* POSLUJEMO« SLOVENŠČINI Informacij« ^ 9943-422TJ Zadovoljni kmetje Mleko »teče« v d Gorenjska kmetijska zadruga — TZO Tržič odkupuje od lanskega aprila mleko tudi v vaseh Lom pod Storžičem, Grahovše, Dolina, Čadovlje in Potarje. par sto litrov mlek« bližnjih vaseh »Na naši kmeti, kdar veliko mlek*! Grahovše — »Kmetje iz teh vasi so imeli nekdaj tudi po dva konja. Ko so pribrneli traktorji, so morale vprežne živali iz hlevov, njihova mesta pa so zapolnile krave. Zadnja leta kmetje izboljšujejo pridelovanje krme, več gnojijo in zato lahko preživijo tudi večji stalež živine. Še ni tako dolgo tega, ko so se na našem območju precej ukvarjali z rejo pujskov, ki so kajpada popili tudi veliko mleka. Kasneje je to zamrlo in mleka je bilo tudi zavoljo tega kmalu preveč. Krmili smo ga prašičem, ki jih redimo /a zakol. Mleko in mk cm izdelki pa so bili pogosto tudi na nase ni jedilniku,« pravi Franc Primožič, po domače Slapar iz Grahovš; kmet, ki je prevzel prevoz mleka \ dolino in do zbiralnice v Križah. Kmetje smo se že dlje časa zavzemali, da bi zadruga od-kupovala mleko tudi v I.oinu pod Suir/ieom. v Grahovšah in bližnji H vaseh-! pi av i". *GoSpor dinje so rolo zahtevale, naj ji na \ zadrugi vsaj pripravijo tečaje, da bi se naučile korist nega- predelovanja mleka v mlečne izdelke. Res je, da je na našem območju les najpomembnejši vir dohodka; večina kmetov poseka letno po 80 kubikov lesa, nekateri celo 200 kubičnih metrov. Ne glede na to pa se v hribovskih vaseh trudimo, da bi čimveč iztržili tudi iz kmetijske zemlje. Menim, da so pri nas za pitanje goved slabi pogoji, saj ni moč računati na silažno koruzo. Večje so možnosti za prirejo mleka,« pravi Slaparjev Franc; Kmetje iz Loma pod Storžičem, iz Grahov.š, Doline, Čado-velj in Potarjev so seveda zadovoljni, da imajo možnost oddaje in prodaje odvečnega mleka. Prve tedne organizira' nega odkupa je mleko oddajalo le pet. šest rejcev. Vsega 80 litrov ga je peljal Franc vsak drugi dan s hroščem v dolino. Danes je že bistveno drugače: mleko oddaja 20 kmetov, od kupa pa je dosegel 400 litrov. Frane gre z mlekom v dolino vsak drugi dan ob sedmih zjutraj. Najprej nalozi v svojega hrošča kangle v zaselku sia-parska vas, zatem v Hribu na začetku vasi Grahovše, koder odpelje v se skupaj v kri ško zbiralnico. Drugič se viru do Krvina na Slapu, kjer pobe re še mleko iz Loma, Cadovelj Doline in Potarjev. »Poleti Uie nekako,« pravi Franc, i to pa je toliko huje pozimi, so ceste zaleđene le in se hrošč skorajda ne vidi iz naplužonc-ga snega ob cesti. Kmetje smo se že večkrat pogovarjali, da bi urbdili zbiralnico v Lomu. Zamisel bo težko uresničili, ker težki tovornjaki pozimi bi zmogli zasneženih in denelih klancev. Z verigu šlo. toda dvomim, da bi v ml kami našli šoferja, ki bi pripravljen vsak drugI obuti tovoinjakova kolesa za cem m oddali str**" vi Jože Kozrotf*, Hrib. »Ko je zadn# je bilo, smo ga p*« ' strti m od se z.a-ko ne akti bi rala reden odkuM stili ponujenopiv* mesec smo ga od* 3"0 litrov; novv«*i lovico mani. k. treh krav predK« llt,'»h (vsak drusi* ravumo ostati m sti. Ze letos nakO manj kovalo krm* cela pri nas -.v : smo kosih m\ iab Drug« k<&ji nt skr°mne U Ni> šestih hekli ne zemljo, od te** nektare kosju «> P'idelanio i . sest goved. ?a ovc« Joie Meglic lani pustil s|u; predilnici Trži* da bolje Kagospt či kmetiji feasaifct okušal nudnnr v hlevu in v - , mesecem Mlv po deset litrov k<». pa vendark * culo. bomo prireji REPORTAŽA PETEK. 16. NOVEMBRA 1984 fl STRAN spet glasneje poje etna popolna glina v slovenskih l raziskave o »ogrožene divjadi iti sprejeli ukrepe t pota naših gozdov nI predelov s K SKUMAVC: »Prepove-tu odstre/ divjega petelina v nlnjih dveh letih se že pozna nstiščih.« in ne more biti smisel vega poseganja v žival-te. naglo upadanje števila petelinov v gozdovih je /.e skupščina lovske Slovenije pred enajstimi "apru,« je povedal ing. Skumavc, bivši pred-Lovske zveze za Go-skc in predsednik sosveta irstvo divjega petelina pri 0 lovski zvezi. Kljub 1 je vsa štiri desetletja divjadi upadalo ne- li zaradi odstrela, ki je (do leta 1955 znašal tudi do : ■ ih petelinov letno, pa . ilo se desetletje?, da so lovenski lovci z ostrejšimi ukrepi lotili varstva že zelo redkega ptiča pri nas. \e na-zadnje so bih med najglasnejšimi zagovorniki taksnih Ukrepov prav gorenjski lovci. Kakšni so razlogi, da so rastišča divjega petelina, ki SO bila po Sloveniji posejana po \ sod se pred štiridesetimi leri — razen v najbolj nižinskih predelih Prekmprju — skoraj da pglušelu? Vzroki niso prav nič drugačni kot v drugih evropskih deželah, kjer se prav tako trudijo za Ohranitev te divjadi. Ing. Skumavc: »Razlogov je več: naši gozdovi so tudi v prej neoristopnih predelih že prepleteni s cestami, po katerih tudi v to nekdanjo divjino vdira motoriziran svet, obljude-nosti pa divjad te vrste ne mara. Razen tega pa zaradi ekonomske izrabe gozdov postopoma izginja stari in tudi prastari sestav ^ozda bogat s podrastjo in gozdnimi sadeži. Med važnejše vzroke lahko štejemo tudi prevelik odstrel posebno v rastiščih, kjer se število zmanjšuje, možnosti za nadomestitev z novim prirastkom pa je malo ali sploh ne. Tudi vlažne pomladi lahko uničijo ves prirast kebčkov. Potem so tu še preveč številne mesojede živali od kune do lisice, ki redčijo gozdne kure. Vse to sešteto pomeni, da je bil tudi odstrel okoli 40 petelinov na leto za sedanje številčno stanje, ki se suče okoli 1200, še prevelik.« Najhitreje je bilo divjega petelina mogoče zaščititi s prepovedjo odstrela in sicer za štiri leta, to je od leta 1982 do konca leta 1985. Treba pa bo seveda misliti na primerno zaščito tudi po letu 1985. »Kakšni ukrepi za zaščito bodo najprimernejši, se bomo lovci odločili, ko bo dokončana raziskava Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo o zaščiti rastišč divjega petelina ter o možnostih izboljšanja bivalnih razmer. Seveda ne puščamo vnemar dognanj, ki iz te 'naloge nastajajo sproti, tako da jih takoj skušamo vpeljati, ŠE BO PEL — Hrup, prevelik pdsirel in drugi vzroki so pred leti resno ogrozili največjo ptico naših gozdov. se prej pa se o tem seveda na že vpeljan jih vsakoletnih po-svetovanih v Kranju o zaščiti divjega petelina slovenski lovci posebej dogovorimo. Moram pa reči, da imajo gozdarji veliko posluha za naša prizadevanja in želje po ohranjanju delov gozda takšnih, da kar najbolj ustrezajo divjemu petelinu. Ne vemo še, kako se bomo odločili glede varovanja, vsekakor pa je že zdaj mogoče reči, da prav povsod, torej na Gorenjskem in tudi na Pohorju, kjer je divjega petelina še največ, odstrel ne bi smel biti docela prepovedan. V teh predelih namreč petelinu res še ne bije zadnja ura. Po treh letih popolne zaščite pa se tudi na bolj ogroženih območjih stanje že boljša,« optimistično zaključuje ing. Skumavc. Če bomo pri nas hoteli imeti v gozdovih divjega petelina, ne bo dovolj, da se bo morala večina slovenskih lovcev odpovedati temu, da bi kdajkoli imeli to sicer prelepo lovsko trofejo na steni, pač pa bo za zaščito treba še marsikaj ukreniti. Soglasnost z gozdarji daje upanje, da kaj takega ne bo pretežko in da bo divji petelin lahko zdrsnil s spiska ogrožene divjadi v naših gozdovih. L. M. Jugoslovanski cariniki praznujejo Blagovni promet na meji narašča 15. novembra praznujejo cariniki 40-letnico ustanovitve carinske službe — Manj prehodov preko meje, več blagovnega prometa p| šf- povečali. V hlevu •: v.-st glav živine — tri Idica m dva bika. Zaen-06 nameravamo poveče-/a. najprej bo treba fko zamenjati z boljšo jjtp. Zemlje je dovolj, da lahko pridelali zadosti Precej travnikov smo že ojili, zdaj nameravamo še grbine na najbližji se-- govori o načrtih mladi i kmet in pripominja, regresi niso zadostno nado-/a višje stroške pride hribovskem svetu. Jožetova mama Ivana Pehate spominja, kdaj so idajali mleko. »To je ■ \ '■'< koncu štiridesetih let, v - , Hbvezne oddaje. Morali "-. santi mleko v Tržič, da t/j lahko dobili bone za na-.:. iMeke in drugih predme-/rjt^ga izhoda ni bilo. če-Wli doma majhni otro-Kasneje, ko je bilo mleti domače potrebe na pre-u UOO ga krmili prašičem, Ittlenicbst smo ga predelali / , -ir in maslo,« pravi Iva- Zadruga je organizirala od-Kmetje so zadovoljni. Ko-P ima tudi kranjska Mle-pjn Mleko »teče« v dolino Hfefft) v korita. C. Zaplotnik Jesenice — Jugoslovanska carinska služba praznuje 40-letnico ustanovitve. V vseh štiridesetih letih se je služba na območju Jugoslavije pomembno krepila in sprejemala nove in nove naloge-ter se neneh.io prilagajala potrebam in zahtevam gospodarstva. V Jugoslaviji imamo 40 carinarnic z 238 izpostavami na mejnih prehodih in v notranjosti in z več kot 4.000 zaposlenimi. Jeseniška Carinarnica obsega cestne mejne prehode Podkoren, Rateče, Ljubelj, Jezersko in železniški mejni prehod Jesenice. Življenjski in delovni pogoji carinikov niso lahki, saj je meja odprta 24 ur dnevno, ob vsakem času in vremenu. Vendar so ta leta nenehno skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev carinikov in na cestnem prehodu Podkoren leta 1964 zgradili novo stavbo, v Ratečah pa leta 1975. Zgrajena je bila tudi nova zgradba na mejnem prehodu Ljubelj. Promet, blagovni in potniški, se nenehoma povečuje in zahteva od slehernega carinika resnično zavzetost in odgovornost. Dobro sodelovanje carinikov z mejno milico in milico, graničarji, železničarji in drugimi je porok za kar najbolj nemoten pretok potnikov in blaga. Pri Carinarnici Jesenice so v devetih mesecih letošnjega leta zabeležili večji pretok blaga za potrebe gospodarstva in večje število prehodov tovornih vozil preko mejnih prehodov. Zmanjšalo pa se je število potnikov, avtobusov in osebnih vozil. V devetih mesecih letošnjega leta je prestopilo meje več kot 8 milijonov potnikov, od tega več kot 3 milijone domačih. V maloobmejnem prometu je bilo domačih potnikov 410.000 in tujih 104.000, kar v primerjavi z lani pomeni, da se povečuje število tujih potnikov, domačih pa je približno enako. Na'mejnih prehodih je bilo letos skupaj milijon 700.000 motornih vozil, ocarinjeno pa 240.000 ton blaga. Cariniki so napisali 9.000 uvoznih in G.600 izvoznih deklara cij ali za 30 odstotkov več kot lani. V devetih mesecih je znašalo plačilo carine pri Carinarnici Jesenice skupaj milijardo 117 milijonov dinarjev, ugotavljajo pa, da se je število prekrškov zmanjšalo. V devetih mesecih jih je bilo 2 000. medlem ko jih je bilo lani vse leto 4.000. Povečalo se je število deviznih prekrškov. Carinarnica pa je na desetih licitacijah prodala odvzeto blago v skupni vrednosti več kot 55 milijonov dinarjev. Potnikom so odvzeli 216 ton kave, ocenjujejo pa, da je količina odvzete kave letos manjša kot lani, povečuje pa se število odvzetih tehničnih predmetov. Obseg dela carinske službe Carinarnice Jesenice se stalno povečuje, obilo je dela ob konicah. Turistični promet poteka preko mejnih prehodov brez zastojev, nekoliko problemov je le s prehodi delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Vsak petek ti delavci prestopajo mejo in pri njih se pojavlja več carinskih prekrškov kot pri ostalih potnikih. Janko Štefe Spominjam se ga iz začetka šestdesetih let, ko je prihajal na kranjski partij ski komite. Ril jo sekretar na Primskovom. Visok, temen, črnih las. Svetel plašč, obvezno aktovka pod roko. Ne vem zakaj, toda vedno se najprej spomnim, kako jemlje akte iz aktovke. Na vogal mize jo je postavil in že ko je odpenjal konski zaponki, je bila vsa soba polna njegovih sporočil. Hitro je govoril, hitro hodil, nikjer izgubljal časa. Če bi se zdajle, po dvajsetih letih, ob najinem srečanju ne odkril, bi bil prav tak, kot živi v mojem spominu. Le brki so sivi in o lepih, valovitih črnih laseh ni več sledu. Se vedno pa so ogenjčki smeha v očeh. V sredo, 21. novembra, bo Janko Štefe dopolnil 80 let. Živel je tako razgibano kot malokdo. Tako mu je bilo sojeno. Sin železničarja, po poklicu učitelj. Z očetom so se selili od čuvajnice do čuvajnice. Šiška, Medno, Grahovo, Žabnica. In potem od enega do drugega učiteljskega mesta. Nikjer ni bil dolgo. Predvojne politične oblasti so nenehno premeščale vse take, ki so si upali povedati svojo misel in se zanjo potegovati. Iz mesta v hrib, iz hriba v dolino pa spet v hrib . . . Prvo službeno mesto je dobil v Cerkljah na Gorenjskem. A le za dve leti. Spori med mladimi in starimi učitelji so bili pogosti. Janko se je uprl nadrejenim in znašel se je v Rukovici nad Škofjo Loko. Za eno leto. Od tam je bil prestavljen v Tržič. Za dve leti. Potem je šel k vojakom, tam zbolel, se vrnil domov in dve leti čakal na službo. 1930. leta je dobil mesto v Sovodnju. Tam je ostal še kar dolgo: pet let. Tu se je tudi oženil s svojo Kati. Ril je starosta Sokola v Sovodnju, ustanovil je strelsko družino, reži-ral igre. Imel je tudi prvo šolo v naravi. Učilnice so bile temne in mrzle. Klopi so znosili na dvorišče. Otroke je obrnil v breg, sam je gledal proti vasi, pa je tekel pouk naprej. Bili so na zraku, soncu, sproščeni. Po ves dan je učil, zvečer ga je čakalo društveno in politično delo. Preveč revolucionarne so bile njegove misli, pa so ga 1935. premestili na Dolenjsko, v Krvave peči. Iz Sovodnja je šel z odlično oceno in pohvalo. Po treh letih so se ga oblasti malce usmilile in postavljen je bil za upravitelja šole v Pristavi pri Šmarju pri Jelšah. 1939. sta tam z ženo stopila v gasilske vrste in gasilstvu ostala zvesta do danes. Ob okupaciji sta pribeža-la v Kranj. Če bi ne ušla, bi ju selili kam daleč na Nemško, tako pa so ju skupaj z. gorenjskimi učitelji selili v Srbijo. V Brus. Sobico, sta dobila v Lepencu, v Brdža-ne pa sta hodila delat kmetu, da sta preživela. Zadnje leto je Janko na osvobojenem ozemlju v Vlajkovcih učil. Kar srečno sta preživela vojno, ko pa so se Nemci in četniki umikali, bi se zanju krhalu končalo usodno. Janka so Nemci že vlekli na streljanje, a ga je rešilo srečno naključje. Z ženo sta pobegnila v Brdža-ne, a naletela na četnike. Pred Nemci sta pobegnila? Komunista! Že so lomili vžigalice, kdo ju bo klal . . . Po vojni je Janko v Trebnjem dobil mesto upravitelja. Od tam je šel za učitelja na Poljsko, v Lodž, kamor so poslali v uk naše učence v gospodarstvu. Povečini so bile to partizan ske sirote. Informbiro jih je pognal nazaj. Potem je dobil mesto v Ljubljani na ministrstvu za delo, kasneje na ministrstvu za prosveto. 1952. je prišel v Kranj, na nižjo gimnazijo v Predos-lje, zatem na Primskovo, pa za prvega ravnatelja šole Staneta Žagarja na Planini. Tu je bil vse do upokojitve 1961. leta. Mnogi Kranjčani se ga spominjajo tudi kot matičarja, pet let je opravljal to funkcijo. Pred enajstimi leti se je zadnjič preselil: s Primsko-vega v Bistrico pri Tržiču. A še ni miroval. Takoj je bil med gasilci, v krajevni skupnosti, delal za Sloven- ski gasilski muzej v Metliki in še in še. Zdaj ko je ženi zdravje hudo popustilo, je opustil funkcije. Še vedno je či' in zdrav. Pa tako naporno življenje ima za se boj! Na Rukovici je imel čez sto učencev, enorazrednico, osem razredov. Za vse je bil sam. Zvečer se je moral najprej uleči, da je lahko skuhal večerjo. Ko je bil v Krvavih pečeh, mu je zbolela žena. Tri mesece jo je hodil v Ljubljano obiskovat. Peš. Po sedem ur je hodil v eno smer. Rad je imel svoj poklic, dosleden je bil, zahteval je red, disciplino, natančnost, poštenje. Ni bilo važno, kakšnih staršev je bil otrok, liberalcev ali klerikalcev. Pošteno je ocenjeval. A če bi ne šel za učitelja, bi bil zagotovo železničar, kot oče. Še danes rad vidi vlak, lokomotivo. Ko je bil v Kranju okraj, se je jezil, zakaj toliko birokracije, zakaj toliko odborov v republiki. Eni in isti ljudje so se srečevali na sejah vseh forumov, premle-vali iste stvari. To stane, jemlje čas, je govoril. In kam smo šele zabredli danes!? In usmerjeno izobra zevanje! Kdo bi ga razumel? Velik nered v šolstvu, to je gotovo. Učitelji že dolgo niso več tisto, kar so bili nekoč. Včasih so bili idealisti. Po cele dneve so učili. Danes so le še uradniki... Plačani pa niso bili primerno ne prej in niso tudi danes. Precej pod dva milijona pokojnine ima Janko, pa je bil upokojen kot ravnatelj in direktor šole. Ne pritožuje se. Še zdaleč ne. Vse življenje je bil vajen živeti skromno. Kdor je pred vojno poznal berače, hlapce in dekle, je zadovoljen z malim. D. Dolenc Franci Tersegluv Carinarnica Jesenice v prihodnje predvideva izgradnjo novega carinskega terminala ob gradnji karavanškega predora in tako se bodo pomembno izboljšali delovni pogoji carinikov, prehodi pa bodo ustreznejši tudi za potnike in prevoznike, ki vstopajo ali izstopajo iz države. Kaj pravijo o svojem delu trije cariniki, zaposleni pri Carinarnici Jesenice? Franci Terseglav, 14 let pri Carini, zaposlen na oddelku za blagovno carinjenje: »Delo se je v teh letih moderniziralo, starih deklaracij ni več, prešli smo na elektronsko obdelavo Miran Ijivrič obrazcev. Povečuje pa se obseg dela,'spremljati je obenem tudi treba spremembe predpisov. Ko se pojavljajo novi vidiki izvoza in uvoza, se spreminjajo predpisi, stimulira se izvoz. Vse to pa zahteva večje delo in angažiranje carinikov.« Miran Lavrič, 14 let pri Carini, vodja izmene potniškega prometa na železniški postaji Jesenice: »Delovni pogoji carinikov na železniških prehodih so težki, treba je biti noč in dan na nogah. Carinimo tudi na predelu Avstrije, kjer imamo v prostorih na postaji možnost počitka. Potniki tihotapijo v zadnjem času večino- Mihael Naič mu tehnično blago, računalnike, kasete, tudi kavo.« Mihael Naič, 37 let pri Carini, šef odseka za nadzor: »Bili smo prva generacija carinikov, začeli smo v slabih delovnih pogojih in se v praksi šele učili carinskega dela. Sam sem delal v rečnem, obmorskem in cestnem carinskem prometu, na Jesenicah pa začel na Podkorenu. Bilo je zares težko, v tisti stari carinski zgradbi na Podkorenu. Tudi danes kruh carinikov ni lahek, na mejnih prehodih so posebej neprijetni plini, cariniki pa tudi nimajo beneficirane delovne dobe.« D. Sedej LAS 10. STRAN KINO, NOVO V KINU, ŠPORT IN REKREACIJA Jelo Smolej — voznik motorallv.ja Z motorjem po začrtani smeri Hudi graben — :J8-letni mehanik-energetik v trži.škcm Peku', Jelo Smolej iz. Hudega grabna je zanimiva osebnost, tržiškega in slovenske ga moto športa. Z motorji se je spoprijateljil v mladih letih in je zasvo- • jen z njimi še danes. Ko zasliši ropot motorja — pravi — si ne more kaj, da ne bi potešil vozniške strasti. Pri enaindvajsetih letih je začel za tržiško avto-moto društvo voziti speedvvav. Dvakrat je tekmoval na odprtem prvenstvu Kranja na progi v Stražišču. Enkrat je zmagal, drugič je obtičal tik pred zmagovalno stopnico. Škoda, da je ta disciplina moto športa na Gorenjskem povsem zamrla in da so edino dirkališče spremenili v kolesarsko stezo, pravi Jelo Smolej. Podobno usodo so doživela tudi mednarodna tek movanja v speedvvavu na zaledene-lem Blejskem jezeru. Na enem od njih je Jelo nastopil in osvojil odlično drugo mesto. Od speedvvavu je kmalu presedlal na motokros. ki je bil tedaj v Tržiču veliko bolj popularen kot katerakoli druga disciplina motošporta. Sprva je skrbel za dirkalnik znanega tržiškega voznika Andreja Ahačiča, kasneje se je tudi sam poskusil v vožnji po podljubeljski progi. Ze prvo sezono si je na treningu poškodoval koleno. Pet mesecev je nosil mavčno obk>go in kaj kmalu sklenil, da ne bo več izzival nevarnosti. /. motokrosom ni pretrgal vseh niti. Prevzel je več odgovornih dolžnosti v tem športu in pri prirejanju domačih in mednarodnih tekmovanj na znani podljubeljski progi, med drugim je postal tudi republiški športni funkcionar za motokros. Avto-moto zveza Slovenije je najboljše na odprtem prvenstvu Kranja v speedvvavu leta 1968 za nagrado poslala na rallv motoristov v sosednjo Italijo. Med njimi je bil tudi Jelo Smolej iz Hudega grabna. Prijetno ga je presenetilo tovrstno srečanje motoristov iz domala vseh evropskih držav in tudi od drugod. Od tedaj naprej se redno udeležuje mo-torallvjev, ki jih vsako leto v drugi državi prireja Mednarodna organizacija motoristov FIM. Doslej je bil trikrat v Romuniji, prav tolikokrat v Italiji, dvakrat v Avstriji, v Luksemburgu, Švici, na Nizozemskem in pri nas v Vrnjački banji. Letošnji, že 39. zbor motoristov, je bil v švedskem mestu Jonkbping. Udeležilo se ga je 1443 motoristov iz 17 držav sveta, med njimi tudi 43 Jugoslovanov. Slovenijo so v pisani karavani motorjev zastopali trije Tržičani, poleg Jela Smoleja še zna- NOGOMET PETEK. 16. NOVEmBRAJ984 -im Tržičani jesenski prvaki Začetek alpinistične šole ni tržiški tekmovalec v motokrosu Branko Ahačič ter Albin Novsak. sin znanega olimpijca in nekdanjega smučarskega skakalca Jelo je tokrat že dvanajstič sodeloval na motorullvju FIM in je tudi edini v Sloveniji, ki je doslej osvojil srebrni meritum — priznanje za deset uspešnih nastopov. »Prireditelji motorallvja predpišejo vsem udeležencem, po kateri najkrajši poti morajo potovati z motorji na zborno mesto, hitrost vožnje, ki običajno ne presega povprečja 50 kilometrov na uro. ter čas, kdaj morajo udeleženci iz določene drŽave pripeljati na cilj. Potem sledi kontrola motorjev in dokumentov,« razlaga pravila tovrstnih rallv-jev izkušeni dirkač iz Hudegu grabna. »Srečanje motoristov z vsega sveta traja običajno nekaj dni. V tem času se zvrstijo različne prireditve. Najprej je spoznavni večer, potem srečanje vseh motoristov, ki so že osvojili enega od meritumov — bronastega, srebrnega ali zlatega, zatem izlet z ogledom naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti ter parada narodov — to je organizirana vožnja vseh motoristov za zastavami držav udeleženk.« Jelo, Branko in Albin so letos v petih dneh prevozili štiri tisoč kilometrov. Iz Tržiča so krenili do Salz burga, odtod do Miinchna in Han-novra, s trajektom do Danske in naprej do Švedske. Motorji — Jelo je vozit motoguzzija 500, prijatelja pa suzukija 400 in MZ-2250 — so zdržali, z njimi niso imeli omembe vrednih težav. »Včasih, ko sem vozil še Tomosov moped, sem moral pošteno pritiskati na plin, da sem v enem dnevu premagal razdaljo 800 kilometrov,« se spominja Jelo svojih prvih moto-rallvjev. »Ni bilo enostavno sedeti na motorju deset in več ur. To je bil precejšen telesni in psihični na-P°r* C. Zaplotnik Kranj — V zadnjem jesenskem kolu članskega nogometnega prvenstva Gorenjske so igralci Tržiča na Godešiču premagali domačega Kondorja. Reteče in Aipina sta se razšla z. delitvijo točk. prav tako tudi Alples in Bohinj. Tekma I.TH : Lesce je bila prekinjena pri vodstvu gostov 2:0, ker je igraiec Lesc udaril sodnika. Nogometaši Rleda so gostovali v Sv. Duhu pri Škofji Loki in tesno izgubili s tamkajšnjim Poletom. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Tržiča, ki so v devetih srečanjih enkrat igrali neodločeno, zabili 32 in prejeli vsega 7 zadetkov. Zbrali so 17 točk ali kar pet več kot drugo in tret-jeuvrščena ekipa — LTH iz Škofje Loke in Bled. Na četrtem mestu je s peti mi zmagami, tremi porazi in z enim neodločenim izidom Alples iz Železnikov. Sledijo .tri ekipe s po 9 točkami. Med njimi imajo najboljšo razliko med danimi in prejetimi goli nogometaši Lesc^ ki so po jesenskem delu prvenstva na petom mestu. Šesti je Rohinj in sedmi Polet. Aipina iz ZirOV je z eno zmago in s petimi neodločenimi izidi osvojila šest točk in je na osmem mestu. Predzadnji so nogometaši Reteč, ki so en-krafv.magali, sedemkrat izgubili in enkrat igrali neodločeno, pri tem pa zabi li 19 in prejeli 47 golov. Na zadnjem mestu so jesenski del tekmovanja končali igralci Kondorja z Godešiča. Rili so prepričljivo najslabša ekipa v ligi, saj so vse tekme izgubili in dosegli vse ga 7 zadetkov. Z jesenskim delom prvenstva so končali tudi pionirji. V vodstvu so igralci Rleda, ki so v desetih tekmah le enkrat igrali neodločeno in so edina neporažena ekipa v ligi. Zbrali so 19 točk ali kar 5 več kot drugouvrščene Jesenice. Sledita moštvi s po 12 točkami — Bohinj in Alples. Na petem mestu so Lesce z 11 točkami, na šestem in sedmem pa LTH in Aipina, ki sta osvojila 10 točk. Polet je osmi s 7 točkami, Tržič deveti s 6, Kondor predzadnji s 4 in Reteče zadnje z eno samo točko. Izidi zadnjega jesensl ega kola — člani - Kondor : Tržič 1:3, LTH : Lesce 0:2 (prekinjeno), Reteče : Aipina 2:2. Polet : Bled 3:2, Alples : Bohinj 1:1: pionirji — Reteče : Aipina 3:3, Kondor : Tržič 0:4, LTH : Lesce 9:0. Polet 0:9, Alples : Bohinj 3:2, LTH 5:2. P. Novak Bled Jesenice Uspeh radovljiških strelcev Na 15. odprtem prvenstvu Ljubljan skega armadnega območja v streljanju s pištolo, s polavtomatsko in avtomatsko puško je med 143 ekipami sodelovalo tudi 6 gorenjskih ekip. Zmagali so strelci iz Slovenskih Konjic, na odlično drugo mesto pa se je uvrstila ekipa Občinskega štaba teritorialne obrambe Radovljica. Ostale gorenjske ekipe so se uvrstile takoie: Strelska družina Kranj je bila 29., Iskra Kibernetika 35., OK ZRVS Radovljica 50., Strelska dru žina »ŠAK« Tržič 59. in OŠ TO Škofja Loka 81. Vrstni red — ekipno — pištola: 11. SD »ŠAK« Tržič, 19. OŠ TO Radovljica, 37. Iskra Kibernetika; avtomatska pu ška: 2. OŠ TO Radovljica, 26. OK ZRVS Radovljica, 42. Iskra Kibernetika, 70. SD Kranj, 72. SD »ŠAK« Tržič; polavtomatska puška: 7. SD Kranj, 17. OŠ TO Radovljica, 34. OK ZRVS Radovljica, 56. Iskra Kibernetika, 77. OŠ TO Škofja Loka, 82. SD »ŠAK« Tržič; posamično — pištola: 11. F. Peternelj (SD Kranj), 16. Ban (SD »ŠAK«), 38. Rozman (Iskra Kibernetika), 43. Romšak (SD »SAKu), 44. Kozinc (OŠ TO Radovljica), 51. V. Peterneli (SD Kranj); avtomatska puška: 1. Skofic, 19. Biček (oba OŠ TO Radovljica), 33. Hribar (OK ZRVS Radovljica); polavtomatska puška: 13. Hafnar (SD Kranj), 31. Bur-' gar, 35. Cvenkar (oba Radovljica). 52. Frelih (SD Kranj). J. Kikel Blue racersi ponovili lanski uspeh « Tržič - V tržiški rekreacijski nogometni ligi. ki so jo uspešno vodih člani Razstava o uspešni športni dejavnosti Naklo — TVD Partizan Naklo bo v času kulturnega tedna v Naklu od 24. novembra do 2. decembra pripravil razstavo o 55-letni športni dejavnosti v Naklem. Organizator razstave prosi vse, ki hranijo doma kakršnokoli priznanje, diplomo, plaketo, pokal, sliko in podobno, da jim dokumente uspešne športne dejavnosti odstopijo za čas razstave. Organizacijski odbor jih bo sprejemal do srede. 21. novembra, vsa pojasnila v zvezi s tem pa dajeta Jošt (telefon - 47-090) in Stilec (telefon 47-227). nogometnega kluba Tržič, je letos so delovalo sedem ekip. To je nekoliko manj kot druga leta. razlog pa je v tem, da je v tržiški občini vse več turnirjev v malem nogometu. Razveseljivo je, da je v občini zanimanje za nogomet spet poraslo, saj si je srečanja jesenskega dela prvenstva ogledalo prek tisoč ljubiteljev nogometa. Veliko so k temu pripomogli tudi uspehi članske ekipe Tržiča, ki po jesenskem delu gorenjskega prvenstvu prepričljiv odi pred LTH in Bledom Fantje s Pristave, ki nastopajo pod imenrom Rlue racersi, so le s težavo ponovili lanski uspeh, saj so v drugem delu prvenstva izgubili kar nekaj srečanj zapored. V jesenskem tekmovanju so največ pokazali igralci SGP, ki so zbrali prav toliko točk kot zmagovalci, kar pa jim je ob slabši razliki med danimi in prejetimi goli zadostovalo le za drugo mesto. BPT je izgubila nekaj pomembnih-srečanj in po ogorčenem boju s Koprivami pristala na tretjem mestu. Kamele, ki so bile proti koncu vse uspešnejše, so zbrale točko manj in osvojile peto mesto. Kino in Tokos pa sta bila preslaba nasprotnika, da bi lahko dosegla kaj več. Ob koncu letošnjega prvenstva v Tržiču razmišljajo, da bi prihodnje leto raje pripravili tekmovanje v malem nogometu, za katerega je med občani več zanimanja. J. Kikel SPOROČILI STE NAM Tržič: obrambni dna upravnih organov — Osnovna organizacija Zveze sindikatov Upravnih organov občine Tržič je v okviru obrambnega dne pripravila na strelišču na. Cimpru tekmovanje v streljanju z malokalibrško puško. Sodelovalo je 24 strelcev in strelk. Rezultati — ženske: 1. Majda Fekonja 39 krogov, 2. Jelka Lahajnar 34, 3. Magda Slapar 33; moški: 1. Ivo Bergant 44, 2. Emil Gros 41, 3. Janez Jane 40, 4. Janko Gradišar 40, 5. Ivo Gorjanc 39. - J. Kikel Tržič: novembra najuspešnejši Stane Valjavec — Šahovsko društvo Tržič prireja mesečne hitropotezne šahov-■ ske turnirje. Na novembrskem se je zbralo 14 igralcev. Zmagal je Stane Valjavec z 12 točkami pred Pavlom Ločeni 11,5, Andrejem Locem 10,5, Francem Škrjancem 8 in Gubičem s 7,5 točke. - J. Kikel Škofja I .oka: Kondor zmagovalec — Odbor za namizni tenis pri Zvezi teles-nokulturnih organizacij Škofja Loka je pripravil v športni dvorani Poden v Škofji Loki tradicionalni ekipni namiz-noteniški turnir. Med 12 ekipami je zmagal Kondor z Godešiča, ki je v finalu s 5:4 odpravil LTH iz Škofje Loke. V srečanju za 3. mesto je Polet iz Sv. Duha odpravil Podlubnik. — J. Starman Tržič: 1500 obiskovalcev na smučarskem sejmu — Tržiški sejem rabljene in nove smučarske opreme, ki ga je v osnovni šoli heroja Bračiča pripravil Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja, je uspel v zadovoljstvo organizatorjev, 1500 obiskovalcev in vseh, ki so na sejmu prodali ali kupili rabljeno smučarsko opremo. Teh pa je bilo tokrat več kot sto. Mer-cator — tozd Preskrba Tržič je na sejmu prodajal novo opremo, prav tako tudi nekateri obrtniki, člani področnega zbora pa so nameščali okovje na smuči in za obogatitev prireditve vrteli smučarske filme. Skratka, sejem bil je živ! - J. Kikel II Kranj — Včeraj so se zbrali udt eženc i letošnje alpinistične šole; ki jo organizira alpinistični odsek pn Planinskem društvu iz. Kranja, na-^ prvem predavanju. Odslej se bodo sestajali vsak četrtek ob 18. uri v društvenih prostorih na Koroški cesti v Kranju. Pridružijo se jim lahko vsi, ki imajo veselje za plezanje v gorah in so starejši od 16 let, a doslej niso vedeli za alpinistično šolo. Udeležlenci si bodo pridobivali teoretično znanje o zgodovini planinstva in alpinizmna. vrstah gor-stev, plezalni tehniki, nevarnostih v gorah in drugem. Predavanja bodo popestrili z ogledom diapozitivov, ki so jih kranjski alpinisti posneli na plezalnih turah. Če bo vreme ugodno, bodo že letos od bliže spoznalj plezalni vrtec na Šmarni gori. sicer pa se bodo veščin navezovanja, plif zanja in varovanja v steni praktično učili spomladi. Ker je odslej izobraževanje aipv nistov izpopolnjeno in razširjeno, bodo tečajniki ob dobrem delu v šoli po enem letu postali mlajši alpinistični pripravniki, potlej pa bodoš* nadaljevali svoje usposabljanje. PO dveh letih bodo lahko postali pripravniki in po štirih letih opravili izpit za alpinista. /g\ - ŠPORTNE PRIREDITVE Odbojka - V 6. kolu II. zvezne lige — zahod se bodo odbojkarji Bleda po- I merili v soboto, 17. novembra, ob , 19. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu z ekipo Novega Zagreba. V slovenski ženski ligi bodo Blejke igrale v soboto ob 17. uri doma z odbojkaricami Kočevja, igralke kranjskega Triglava pa v športni dvorani na Planini z lani petouvrščeno ekipo prvenstva, z Mežico. V II. slovenski moški ligi bo mladinska ekipa Bleda igrala v soboto ob 15. uri v telovadnici osnovne šole z odbojkarji Kočevja, moška ekipa Triglava pa se bo doma pomerila z igralci Plamena iz Krope. Hokej — V 9. kolu L-zvezne hokejske lige se obeta v soboto v športni dvorani pod Mežakljo na Jesenicah zanimivo prvenstveno srečanje med »že-lezarji« in ekipo Crvene zvezde iz Beograda, ki po osmih kolih presenetljivo vodi s točko prednosti pred njenim jutrišnjim tekmecem. V prvem srečanju v Beogradu so Jeseničani po slabi ign v zadnji tretjini klonili 7 rezultatom 6:2. Mladi kranjskogorski hokejisti, ki igrajo letos nepričakovano dobro, bodo y 9, kolu gostovali v Celju, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjo Cinkarno. Domačini bodo nastopili z oslabljenim moštvom, ker so nekateri njihovi igralci kaznovani zaradi izgredov na prvi tekmi s Kranjsko goro. Rokomet — V zadnjem jesenskem kolu republiške rokometne lige oba fO renjska predstavnika igrata doma: ro-kometaši Jelovice jutri ob 19. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki z drugouvrščenim Inlesom. igralke Alplesa pa z ekipo Veta. V moški mladin ski republiški ligi — skupina center bo jutri ob 17.30 tekma Jelovica : Zabnica. ob 19. uri Dinos Slovan : Preddvor, ob 15. uri Prule : Storžič. ob 17.30 Peko Kamnik in ob 17. uri Škofja Loka : Kn že. V enakem ženskem tekmovanju bo v nedeljo ob 10. uri srečanje Duplje Ratitovec, mladinke Peka so proste igralke iz Preddvora pa se bodo na domačem igrišču pomerile z ekipo Polja — J. Kuhar (KINO NOVO V KINU Francoski film Zeljnata juha je ena od uspelih komedij Luisa de Funesa. Govori o srečanju dveh kmetov, ki živita na robu vasi, z vesoljcem, ki ga je iz galaksije vrglo v to daljno provinco. Vesoljec je prijateljsko bitje v pisanem oblačilu, z novimi znanci se sporazumeva le s spakovanjem. Prijatelja mu ob njegovem odhodu med drugim podarita domačo zeljnato juho in vesoljec jo nese s seboj k svojim svetovom. V naše kinematografe prihaja ameriški glasbeni film Breakdance ali pravi električni Boogie. Zanj pravijo, da je prava glasbena eksplozija osemdesetih let. Če ste mladi ali se počutite mlade, če vam kri vre, če ste predani modernim ritmom, potem si ga oglejte. Breakdance je umetnost uličnih plesalcev, za katere se zdi, kot da so pod električnim tokom in bodo zdaj zdaj eksplodirali. Vse v filmu je podrejeno plesu, pesmi. Mlada igralka se želi proslaviti in prodreti v svet »show biznisa«, a hitro spozna, da prava umetnost ni v zaprtih dvoranah, temveč na sceni, pod odprtim nebom in v neumornem igranju. Komedija Človek s štirimi ^Hjta nogami prihaja i/, domačih m ' vlSPm filmskih ateljejev Govori o % šf*^»*:'ll "1 vfs *,r^MKLdvojni morali. V središču dogajanja so pomembni generalni direktor (Mija Aleksič), nje gova že i (Milena Dravic) in mlada. lia pol gola soseda (Tanja Boškovič). Ko se vmešajo njen mož, tisk, prijatelji, kolektivi in javnost, se v.se zaplete, zvije in konča na najbolj neobičajen način ... KRANJ CENTER - 16. novembra; amer. barv. film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 16.. 18. in 20. uri, 17. novembra; amer. barv. film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 16.. 18. in 20. uri, frunc. barv. komedija ZELJNATA JUHA ob 22. un, 18. novembra; amer. barv. risani film HEIDI ob 10. uri, amer. barv. film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 15.,' 17. in 19. uri, premiera amer. barv. glasb, filma BRACK-DANCE ob 21. uri, 19., 20. in 21. novembra; franc. barv. komedija ZELJNATA JUHA ob 16., 18. in 20. uri, 22. novembra; amer. barv. glasb, film BRACKDANCE ob 16. uri. slov. barv. film LETA ODLOČlT\'E ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC - 16. novembra; angl. barv. film ČRNI PET h K /A GANG-STERJE ob 16.. 18. in 20. uri, 17. novembra; amer. barv. risani film HEIDI ob 16. uri, frane. barv. ljub. komedija ČAS PRVE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri. 18. november; avstral. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 14. uri, amer barv. zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI 11. ob 16. uri. niZOZ. barv. srhljivka PIRANU A 11. ob 18. uri. /;r< miera jug. bar. komedije MOŽ S ŠTIRIMI NOGAMI ob 20. uri. 19. in 20. novembra: jug. barv. komediju MOŽ S ŠTIRIMI NOGAMI ob 16.. 18. in 20. vri. 21. novembra; nem. barv. film IADV D H A K l l A ob 16.. 18. in 20 uri. 22. novembru: anal han: vojni film ŽELEZNI KRIŽ ob 15.30, 17.48 in 20. uri TR7.IČ — 17. novembru: ftov. ban:, mlati film NOBENO V>\< / ,,'< ic. uri. amer. ban: film POĐGANĆ nb 18. in 20. uri, premieru hongk. barv nima I.l-.IE-ČA GILJOTINA oh J J un. 18. novembra; slov. barv. mlad. film NOBENO SONCE ob 15. in 17. uri, amer. buri: srhljivka PODGANE ob 19. uri, premiera frane. burv. komedije ZEUNATA JUHA ob 21. uri, 19. novembra; hongk. barv. film LETEČA GILJOTINA ob 17. in 19. uri, 20. novembra; slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 17. tn 19. uri, 21. novembra; angl. barv. vojni film ŽELEZNI KRIŽ ob 17. in 19.15. 22. novembra; mzoz. barv. srhljivka PIRANHA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM - 17. novembra; amer. barv. akcij, film ROPARJI SVETE GORE ob 16. uri, nem. barv. film KRISTINE E.: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 17.45 in 20. uri, premieru amer. barv. filma BRACKDANCE ob 22.15, 18. novembra; amer. ban: zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI ob 15. uri, nem. ban: film KRISTINE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 15. in 19.15, premiera amer. ban: srhljivke UU-DJE - MAČKE ob 21.30, 19. novembra; amer. ban: akcij, film ROPARJI SVETE GORE ob 18. m 20. uri, 20. novembra; amer. barv. glasb, film HEAVY METAL ob 18. in 20. uri. 21. novembra;slov. ban: film LETA ODLOČITVE ob 18. in 20. un, 22. novembra; amer. barv. zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI ob 18. in 20. un DUPLICA — 17. novembra; amer. ban: glasb, film Hl. AIV METAL ob 20. un. 18. novembra; amer ban: nsani film HEIDI ob 15. un, angl. ban: film ČRNI PETEK ZA GANGSTER.IE oh 17. in 10. uri 21. novembra; amer. buri: film BRACKDANCE ob 20. uri, 22. novembra; amer. ban: film REGTJME ob 20. uri RADOVLJICA — t6. novembra; amer. han: film CUVrFIUEV OBRAČUN ob 20.UII. 17. nmemhra; nem hnn: film HI AGO V INDIJANSKEM REZERVAT® oh 18. un. nmer. bari: krim. /i!n,&')VOJXA EKSPOZICIJA ob 20 „rt. !8. novembru: nem. ban: film BLAGJO V INDIJANSKEM REZERVATU ob I6 uri, amer. ban: krim. film DVOJNA EKSIOZICIJA ob li amer. barv. film CUTTERJEV OBRAČl V ob 20. uri, 19. novembra; ital. ban: f\lm MRAČNA LJUBEZEN ob 20. un. 20. novembra: amer. ban: film CUTTERJEV OBRAČUN ob 20. un, 21. novembra; nmer burv. film SUPERMAN H ob 20. un. 22. novembra; amer. barv. film DEKLE S PlAŽI. ob 20. uri BLED — 16. novembra; amer ban: krim. film DVOJNA EKSPOZICIJA ^ob 20. uri, 17. novembra; jap. barv. film ČAS SE JE USTAVIL OB 15.18 URI ob 18. un, amer. ban>. film Ti:LF.FON ob 20 un, 18. novembra; amer. ban: film BMD RU-MER - IZSTREB1JEVAČ ob 16. in 20. un. amer. barv. film TELEFON ob 18. ua 19. novembra; amer. bare. knm. film DVOJNA EKSPOZICIJA ob 20. uri. 20. novembra; ital. ban: film MRAČNA Ul BF ZEN ob 20. un, 21. novembra; amer ban: film CUTTERJEV OBRAČUN ob 20. ua 22. novembra; ital. barv. film MR.\C\A LJUBEZEN ob 20. un BOHINJ — 17. novembra; amer ban film BLAD RUMER - IZSTRF.BUEVAC ob 20. uri, 18. novembra: jap. ban: film ČAS SE JE USTAVIL OB 15.18 URI ob 18. in 20. un, 22. novembra: amer. ban: fit*\ SUPERMAN H ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SOK* — 16. novembru: hongk. ban: film VELIČASTNI ob 18. tn 20. uri. 17. in 18. novembra; jap. spektakl SHOGUN ob 17.30 m 20. uri ŽELEZNIKI — 16. novembra: jap. spektakl SHOGUN ob 20. uri. 17. novembra; hongk. barv. film VELIČASTNI ob 20. Uli 18. novembra; amer. barv film KANADI oh IS. un, jugosl. barv. film VONJ TELESA ob 20. uri POIJANE — 16. novembra; amer ban: film KANADU ob 18. uri, jugosl dmma VONJ TELESA ob 20. uri. 18. novembra; amer. bun: film PODGANE ob 17. uri TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JAT-OVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV KOMPAS JUGOSLAVIJA IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NE-i KAJ DEŽEL: , TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTU-| GALSKA, TURČIJA, GRČIJA, ANGLIJA, FRANCUA, SINGAPUR, INDONEZIJA, ZDA. itd. KOAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI? TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI PA BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA! *0 ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST VAS VABI NA MODNO REVIJO V SOBOTO, 17. NOVEMBRA 1984 ob 20. URI. fiiređila jo bosta: — Atelje modnih oblačil Tone Bevk, — Modno pletiljstvo Zanka, — Manekenke bo uredila kozmetičarka Barbara VVeber Revijo bo vodila Milanka Bavcon. Za prijeten večer bo skrbel ansambel SIBILA. Rezervacije sprejema recepcija hotela Transturist Škofja Loka. Vabi vas kolektiv hotela Transturist! izšel ie tradicionalni KOMPASOV PROGRAM POČITNIC JESEN — ZIMA — POMLAD 1984—1985 Barvni program in podrobnejše Informacije v vseh turističnih poslovalnic CJandii 1« tehnounion W kovinotehna CANDY TUDI NA JESENICAH! V sodelovanju s Tehnounionom je Kovinotehna, blagovnica Fužinar pripravila konsignacijsko prodajo pralnih In pomivalnih strojev, hladilnikov in zamrzovalnih omar ter štedilnikov vsem dobro poznanega proizvajalca iz Italije. Pojem kvalitete je CANDY. Obiščite blagovnico Fužinar na Jesenicah in oglejte si razstavljene gospodinjske stroje. Odločili se boste za nakup kvalitetnega gospodinjskega stroja, ki ga je izdelal CANDY, vsak dan od 9. 11. do 18. 11. 1984. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti KSI, z dne 24. 10. 1984 in v skladu s Statutom DO Železarne Jesenice razpisujemo dela in naloge VODJA CENTRA ZA PROUČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA IN INFORMIRANJE šifra 5590, U-5, 1 oseba Kandidati morajo v skladu z določilom 89. in 90. člena Statuta DO elezarne Jesenice poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo visoko šolo sociološke, politološke, novinarske ali pravne usmeritve, mirarf*e^°Vn^ *zkušenj na področju samoupravljanja in infor- imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja, biti mora-J pošteni, imeti morajo pravilen odnos do povezovanja pravic in obveznosti ter biti družbeno politično in moralno-etično neoporečni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju tor /T V ro^u d"1 P° objavljenem razpisu na Kadrovski sek-• ^e*ezarne Jesenice, c. Železarjev 8, z oznako »za razpisno komisijo CPSI. DOM PLAN KRANJ, JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja dela in naloge NAČRTOVANJE KRAJINE Za uspešno opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo poklic diplomirani urejevalec krajine, — 3 leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Delovna organizacija Domplan Kranj vabi k sodelovanju strokovnjake z visoko izobrazbo in s strokovnim izpitom za delovna področja: — strojnih instalacij, — elektro instalacij, — komunalnih naprav, — gradbeništva. Vse, ki izpolnjujejo pogoje, in so pripravljeni s svojim znanjem sodelovati v naši "delovni organizaciji, vabimo, da pošljejo svoje pismene ponudbe oziroma se oglasijo v splošnem oddelku delovne organizacije. Interesentom nudimo strokovni in kreativno delo na zgoraj navedenih delovnih področjih. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TO/D Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje. SP Labore, S P Storžič Kokrica, SP Preddvor. PC Bri-tof, PC Klanec, S P Planina-eenter od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 18. novembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikat*iSfl Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Malopro, daja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ur&* TKŽIC Mercator, Deteljica in ABC Bistrica od 7. do 17. ure, Živila Lipa od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9 m mesnica Mestni trg TRŽNI PREGLED K KANJ Solata 100 din, špinača 90 din, cveta-ča 110 din, korenček 00 — 70 din, česen 250 din, čebula fiO din, fižol 200 din, pesa 60 din, kumare 70 din, paradi/.nik 80 din, paprika 90 din. slive 100 din, jabolka 50 din, hruške 80 din, grozdje 100 din, kostanj 00—100 din, limone 220 din, ajdova moka 110 din, koruzna moka 00 din, kaša 100 din, surovo maslo 650 din, smetana 240 din, skuta 180 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje 100 din, kisla repa 100 din, orehi 650 din. jajčka 20 —22 din, krompir 30 din, med 400 din. - IZLETI • Benetke - 17.11 • Zagreb - ogled razstave STARODAVNA KITAJSKA KULTURA 10 M.. 24.11. • Banja Luka 10-1111 • Črna gora —Dubrovnik 29. 11 —2 12. • Smučanje na Bjelašnici — hotel Igman 28. 11. -2. 12. • Carigrad 28. 11. - 2. 12. • Grčija z vlakom 25. 11. — 2. 12. Za skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji. - PREVOZI Z VLAKOM Za šolske in ostale skupine organiziramo prevoze s posebnimi vlaki ali avtobusi na ogled razstave STARODAVNA KITAJSKA KULTURA v Zagrebu. - ZIMSKE POČITNICE Program ZIMA 85 je že v prodaji — pohitite z rezervacijami. - PRAZNIČNE POČITNICE ob DNEVU REPUBLIKE v Bohinju. Kranjski gori, na Rogli, v Cerknem, Poreču in Pulju. - SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Izbirate lahko med široko ponudbo bivanja v vseh slovenskih naravnih zdraviliščih v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851). Maribor (28-722), Celje (23-448). Koper (21-358 in 23-494), Postojna (21-244), Portorož (75-670). Rogaška Slatina (811 -488), Murska Sobota (21-189), Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (676-145). Novoletno praznovanje v Dubrovniku V eni od prejšnjih številk smo vam že predstavili Kompasove vikend aranžmaje v Dubrovniku, ki poleg letalskega prevoza z Brnika vsebujejo bivanje v hotelu Libertas (5 zvezdic) in ogled Dubrovnika, danes pa bi vas radi opozorili na poseben program za »skok v novo leto«. Trajal bo od 30. decembra 1984 do 3. januarja 1985 in bo poleg letalskega prevoza tudi vseboval polne penzione v hotelu Libertas v Dubrovniku. Hotel ima poleg popolnega udobja še pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, morske kopeli, solarij, za novoletno praznovanje pa se še posebej pripravljajo in bodo nudili bogat spored s tremi različnimi ansambli v veliki dvorani, taverni in nočnem baru. Cena novoletnega izleta na osebo je 17.600 din, prijavite pa se še lahko v vseh poslovalnicah. ALPETOUR DAN REPUBLIKE, mini počitnice 84 (Izola, Portorož, Pula, Crikvenica) ANTENINA OLIMPIJADA za 29. nov. POD BJELAŠNICO 4 dni, od 28. 11. do 2. 12. 1984 JOGA, 3. seminar v Dobrni, 24. 11. do 1. 12. 1984 RAZSTAVA KITAJSKE UMETNOSTI, programi za delovne kolektive, šolske skupine in posameznike. Informacije in prijave v vseh Al-petourovih turističnih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah Dobijo se suhe domače KLOBASE PO STARI CENI 570 din za kilogram PAKIRANE Z ZASEKO po ceni 400 din kilogram MESARIJA KALAN, Stražišče OLA8 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK. 16. NOVEMBRA CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRAN.I. n. sol. o. TOK Gozdarstvo Škofja Loka, n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK objavlja prosta dola in naloge VODENJE REVIRJA BUKOVICA Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: — srednja šola gozdarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavca, ki je nu služenju vojaškega roka). Kandidati naj prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOK Gozdarstvo Škofja Loka, n. sol. o. Partizanska 22, Škofja Loka, odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK. GLAS ČP GLAS KKAN.I Na osnovi 22. člena točke f in člena 106 Statuta DO ČP Glas Kranj, p. o. zbor delavcev razpisuje dola in naloge TEHNIČNEGA UREDNIKA delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, za nedoločen čas, pod reelekcijo. Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje iz čl. 106 Statuta: — da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo grafične smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na grafičnem področju. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o dosedanjem delu in uspešnosti dela ter o izpolnjevanju pogojev, dostavijo do 2. 12. 1984 v zaprti kuverti na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade l/III — za razpis O izidu razpisa bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejeti odločitvi o izbiri. LESNINA LJUBLJANA TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, Gorenjska cesta 41 Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova Delavski svet TOZD obrtno-proizvodni in uslužnostni obrat TAPETNIŠTVO n. sub. o. Radovljica, Gorenjska cesta 41 razpisuje dela in naloge 1. RAČUNOVODJE 2. POSLOVNEGA SEKRETARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja — ekonomski tehnik, — 5 let delovnih izkušenj v stroki, — poskusno delo tri mesece, pod 2. — višja šola upravne, pravne ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj v stroki, — poskusno delo tri mesece. Delavca, ki opravljata dela oziroma naloge računovodje in poslovnega sekretarja, skleneta delovno razmerje za nedoločen čas. Izbira za opravljanje del oziroma nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov: Lesnina Ljubljana, TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41, z oznako »za razpisno komisijo za računovodjo oziroma poslovnega sekretarja«. Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge VRATARJA - TELEFONISTA Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: — končana osemletka, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno dele mesec. en Delovno razmerje za dela oziroma naloge vratarja — telefonista sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana — TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41. Kandidati se morajo prijaviti na razpis oziroma na objavo v 8 dneh po objavi ali razpisu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS, objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA KOTLOV Pogoji: — delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge V. stopnje zahtevnosti energetske smeri kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju energetike; — delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge IV. stopnje zahtevosti kovinsko predelovalne usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju energetike. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov Zlit Tržič, DSSS — komisija za medsebojna delovna razmerja. Interesenti bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi na komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna sestavnih delov Kranj razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE fti-ir<«. Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še na-sleHnje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 5-letne delovne izkušnje, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne orpaniza-cije, — poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije, — znanje enega tujega jezika, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Na osnovi sklepov ustreznih samoupravnih organov temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti razpisujemo prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ 1. VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA KRANJ 2. DIREKTORJA NABAVE 3. DIREKTORJA INŽENIRINGA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 5-letne delovne izkušnje, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj pod 2. in 3. — visokošolska izobrazba eKonomske ah ustrezne tehnične smeri, — 5-letne delovne izkušnje, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandat za razpisana dela traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim oDisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo s priporočenim pismom do 3 decembra 1984 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska ioka 4 Kranj, z oznako »za razpis IPO, TOZD TSD«, oziroma »razpis z navedbo TOZD oziroma DS« za katero kandidirajo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. ALPINA tovarna obutve ŽIRI Strojarska ulica 2, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb in TOZD Prodaja Na podlagi sklepa Delavskega sveta za Delovno skupnost skupnih služb in TOZD Prodaja razpisujemo prosta dela in naloge 1. VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA za dobo 4 let 2. VODENJE PRODAJE LAHKE OBUTVE za dobo 4 let 3. VODENJE SLUŽBE ZA NAKUP BI AGA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 pod poc. — visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — aktivno znanje tujega jezika, —• 3 leta delovnih izkušenj na ekonomskih poslih, od tega najmanj 2 leti na zunanjetrgovinskih poslih; oziroma — višja izobrazba ekonomsko komercialne smeri — zunanjetrgovinske smeri, — aktivno znanje tujega jezika, 5 let delovnih izkušenj na ekonomskih poslih; oziroma __višja izobrazba ekonomske smeri, — aktivno znanje tujega jezika, — poseben strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, — 5 let delovnih izkušenj na ekonomskih poslih 2. — visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali pravne smeri, — aktivno znanje tujega jezika, — 3 leta delovnih izkušenj na ekonomskih poslih, od tega najmanj 2 leti na zunanjetrgovinskih poslih; oziroma —- višja izobrazba ekonomsko-komercialne zunanjetrgovinske smeri, —- 5 let delovnih izkušenj na ekonomskih poslih, — aktivno znanje tujega jezika, 3 — visoka izobrazba ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aipina, tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, Strojarska ulica 2, Ziri. GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ DOBRA HRANA-UGODNE CENE NOVI PROSTORI, PRUETNA GLASBA ZA VSE, KI SI ŽELklO — SREČANJ — OBLETNIC MATUR — DRUGIH PRIREDITEV VSAK DAN, RAZEN NEDELJE IN PRAZNIKOV OD 17—24. ure tel. 21-387 1 AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Objavlja po sklepu izvršilne ga odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh oseb-nih avtomobilov ZASTAVA 750, letnika 19» v voznem stanju. Licitacija bo v sredo. 21. 11. 1984 ob 16. uri na dvorišču Avto-moto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4 Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe Ogled avtomobilov je uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 50-045. KOGP — TOZD OPEKARNE, Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Pravočasno si preskrbite gradbeni material za naslednjo gradbeno sezono. Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah celoten izbor gradbenega mate riala. S takojšnim predplačilom jamčimo dobavo opečnih izdelkov po vplačani ceni. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne Kranj. Pševska 18, tel.: 21-140 21-195. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK. PLAČATE MANJ 2A MALI OGLAS. DELFIN i Kranj Tei. 21-626 vas vabi na ribje < specialitete Kmetijsko kombinat Gorenjske živilski TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ GRADITELJI: V skladišču v HRASTJU vam nudimo gradbeni material po konkurenčnih cenah. Informacije na tel.: 064/26-371. STROKOVNA SLUŽBA KS MESTA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 38 Komisijo x.a kadrovsko zadevi«, priznanja in odlikovanja pri krajevnih skupnostih Škofja Loka - mesto. Kamnitnik, Stara Loka — Podlubnik in Trata, objavljajo na podlagi določb pravilnika o podeljevanju priznanj k, ievnih skupnosti ' azpis ZA PODELITEV PRIZNANJ OB KRAJEVNEM PRAZNIKU dne 21. decembra 1984. 'Priznanja se podeljujejo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim in drugim organizaci jam, društvom ter hišnim svetom, izključno samo za zasluge pri razvoju posamezne krajevne skupnosti. Pri podeljevanju posameznih priznanj bodo upoštevani kriteriji, ki so določeni s pravilnikom. Predloge za podelitev priznanj sprejemajo posamezne krajevne Skupnosti do 25. novembra 1984. Industrijski kombinat PIANIKA KRANJ «• Po sklepu razpisne komisije DS DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE INVESTICIJSKO SERVISNE SLUŽBE Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: - visoka strokovna izobrazba strojne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - znanje enega svetovnega jezika, - poslovna sposobnost, - poznavanje predpisov o investicijskem vzdrževanju in varnosti, - opravljen strokovni izpit iz strojne stroke, - poskusno delo traja tri mesece Za razpisana dela in naloga se od kandidata zahteva tudi moralno politična neoporečnost. .'zbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo DSSS«. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 20 Objavlja prosta dela in naloge: 1 VZDRŽEVANJE CESTE - bolj zahtevna dela " - za delovodstvo Škofja Loka - 4 delavci — za delovodstvo Kranj - 5 delavcev — za delovodstvo Jesenice — 1 delavec Posoii* _ KV cestar, starejši od 18 let, dve leti delovnih izkušenj, — 3 mesece poskusno delo 2. PREGLED IN VZDRŽEVANJE CEST — za delovodstvo Škofja Loka -r 1 delavec —^KV cestar — preglednik, vozniški izpit B kategorije, - 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja dela in naloge 1. KADROVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN SOCIALNO DELO — 1 delavec Pogoji: . • \...... • - višja šola za socialne delavce ah višja sola za organizacijo dela — kadrovsko izobraževalna smer, 5 let delovnih izkušenj (ustreznih), 3 mesece poskusno delo Me združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v % dneh po objavi. , Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa. I ELf\N Tovarna športnega orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 19. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DS Skupnih služb; 64. člena Samoupravno m izuma o združitvi v delovno organizacijo Elan in si >a r; risne komisije DS Skupnih služb razpisujemo dela in i aloge DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, glede na sektor, ki ga vodi, da si je s prejšnjim delom na takih ali podobnih delovnih nalogah pridobil potrebne delovne zmožnosti in zaželjeno pasivno znanj*; najmanj enega svetovnega jezika. poleg navedenih posebnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati iplo.šne pogoje določene z zakoni, samoupi ivnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema razpisna komisija f>SSS, Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RUDNIK URANA ŽIROVSK1 VRH V tistana\ Ijanju GORENJA VAS - TODRAŽ Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objav prosta dela in nalogo s polnim delovnim časom L VODJE LABORATORIJA 2. ANALITIKA ZA STANDARDNE KEMIJSKI. ANALIZE (za določen čas — 2 delavca) :l KURJAČA VTSOKOTIACNIH KOTLOV 4. IZMENOVODJE 5. POMOŽNEGA OPERATERJA II — 3 delavci 6. OPERATERJA — več delavcev 7. SKLADIŠČNIKA — 2 delavca 8. NADZORNIKA JAMSKIH DKLOVIŠČ — 2 delavca 9. TEHNOLOGA I 10. VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME 11. MAZACA 12. RAZNA RUDARSKA DEJ A - KV RUDARJI — več delavcev 13. RAZNA RUDARSKA DEIA — z obvezno prekvalifikacijo v KV rudarja, več delavcev Pogoji: pod 1. — diplomirani inženir kemije, — 4 leta delovnih izkušenj, « — poskusno delo tri mesece pod 2. — kemijski tehnik, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom pod 3. — KV delavec tehnične smeri, — zaželjen izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo pod 4. — kemijski ali metalurški tehnik, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — izmensko delo pod 5. — KV ali PK delavec, kemijske, metalurške ali druge ustrezne smeri, — tri mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo pod 6. — KV delavec kemijske, metalurške ali druge ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo pod 7. — KV delavec, — opravljen izpit za skladiščnika, — vozniški izpit B kategorije, — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo en mesec pod 8. rudarski tehnik, — strokovni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — jamsko in izmensko delo pod 9. — diplomirani inženir rudarstva, — 3 leta delovnih izkušenj, — zaželjeno znanje tujega jezika in osnov AOP, — poskusno delo dva meseca, — občasno jamsko in izmensko delo pod 10. — diplomirani inženir rudarstva, — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, pod 11. — KV mehanik, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusnG delo en mesec, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let, pod 12. — KV rudar — 3-letna poklicna šola — rudarska, — tri mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let, pod 13. — KV delavec, lahko i'di delavec s končanimi osmimi razredi osnovne šole, — poskusno delo en mesec, — jamsko in izmensko delo, — starost najmanj 21 let in ne več kot 35 let, — obvezna prekvalifikacija v KV rudarja. Delovno razmerje se sklene za delo pod ŠT 2. za določen čas, za vsa ostala dela pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po končani objavi. KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Prireja nastop ŠOLANIH PSOV, dne 18. novembra 1984 ob 10. uri na nogometnem igrišču v Puštalu. in in ža- ROLETARSTVO NOGRA ŠEK vam nudi izdelavo montažo vseh vrst rolet žaluzij. Na zalogi imamo luzije 25 mm, 35 mm ir 50 mm v vseh izvedbah in ra zličnih barvah. Roletarstvo Nograšek Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720 DEŽURNI VETERINARJI od 16. 11. do 23. 11.81 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure na Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja ».oka, Partizanska 37. tel.: 00-380 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.:22-781 ali 25-779 ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD Pohištvo — tapetništvo Zlit Tržič objavlja prosta dela in naloge v strojni in površinski obdelavi lesa: Pogoji: — da je obdelovalec lesa, — delovne izkušnje šest mesecev. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi na komisiji za medsebojna delovna razmerja TOZD Pohištvo — tapetništvo. Interesenti naj prošnje pošljejo z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov Zlit Tržič TOZD Pohištvo-tapetni-štvo. ŽIBERT STANISLAV Okrepčevalnica LIO GRADIŠ Škofja Loka Za pomoč v kuhinji potrebujem: • - 2 NK DELAVKI (eno za določen čas, eno za nedoločen čas) Nastop dela takoj. Interesentkt naj se javijo v Okrepčevalnici vsak dan, razen sobote, in nedelje od 9.—11. ure ali po telefonu 62-468, popoldan. TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme p. o. TRŽlC, Koroška 17 Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: STROJNO OBLIKOVANJE PLOČEVINE na strojih za rezanje, štancanje in krivljenje pločevine Pogoji: — KV delavec kovinske stroke ali priučen delavec v kovinski stroki, — starost najmanj 18 let in po možnosti odslužen vojaški rok, — delovne izkušnje od 1—3 let. Nastop dela je po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas, •s poskusnim delom. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov TIKO Tržič, Koroška 17. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. Popravek Pri oglasu Nama, Škofja Loka — dan proizvajalcev dne 13. XI., je bila pomotoma zamenjana stara in nova cena. Za napako se opravičujemo. ČP Glas Kranj GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE PETEK. 16. NOVEMBRA w MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Stereo gramofon TOSCA Z glavo SCHURE prodam. Tel.: 23-841 14610 Prodam od 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 13679 Prodam ZELJE v glavah, rdeče KORENJE in kitajsko ZELJE; Škofjeloška 33, Kranj 14211 Prodam GRAMOFON iskra HI-FI stereo. Branko Lombar, Pristava 4, Tržič 14265 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Dolenc. Sopotnica 15, Škofja Loka 14275 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. Monika Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur 14271 Prodam 17 mesecev staro KOBILO in 8 mesecev starega ŽREBETA haflin-ger, z rodovnikom. Florjan Slatnar, Ambrož 7, Cerklje 14331 Prodam zimska JABOLKA: boskop ski kosmač, jonatan, ontario . . . Babic, Žeje 1, Duplje 14332 Prodam BIKCE, stare od 2 do 6 mesecev; 5 mesecev brejo KRAVO, po izbiri in MOTOR za ferguson 35, 1500 ur po generalni. Grad 43, Cerklje 14333 Črnobel TELEVIZOR Ei Niš in barvni TELEVIZOR gorenje, prodam. Zor-man, Nazorjeva 10, Kranj 14334 OJAČEVALEC vermona, 60 W, MIKROFON soltan ter električno KITARO solton, odlično ohranjeno, prodam. Kaštrun, Tenetiše 40, Golnik 14335 Prodam globok in športni VOZIČEK, za 7.000 din. Aloiz Intihar, Drulovka 13/A, Kranj " " 14336 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK, neškropljenih. Perčič, Babni vrt 2, Golnik 14337 Prodam leto in pol starega BIKCA. Karel Jamšek, Sidraž 2, Cerklje 14338 Prod am dva BIKCA za nadaljnjo rejo, stara dva meseca. Voglje 98 14339 Ugodno prodam kuhinjski JEDILNI KOT. Kern, Planina 14, Kranj 14340 Prodam FOTOAPARAT zenit TL. Jože /logar, Kranj. C. 1. maja 65, tel.28-345 14341 Prodam PEČI na žaganje. Cerklje 153 14342 Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 47. Cerklje 14343 Ugodno prodam lahek GUMI VOZ. Podbrezje 64 ■ 14344 Prodam nekaj obžaganih ŠPIROV-CEV 12 x 14 cm. dolge 6 m. Štefanja gora 28, Cerklje , 14345 Prodam večjo količino JABOLK za namakanje. Telefon 47-631 14346 Prodam KRAVO po izbiri. Novak, Pi-panova 18, Šenčur 14347 Ugodno prodam 120-litrski AKVARIJ, komplet z ribami in ostalo opremo. Kranj, Ix>jzeta Hrovata 8, stanovanje 12 14348 Prodam TRAKTOR, ferguson 42, letnik 1984 — februar. Anton Meglic, Po-tarje 3, Tržič 14349 Prodam 6 mesecev staro ŽREB ICO. Jarc, Križe 52 pri Tržiču 14350 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in CIRKULAR z motorjem, moči 1,1 kW. Oblak, Zg. Bitnje 246 14351 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Dragočajna 13, Smlednik 14352 Prodam črnobel TELEVIZOR Ei Niš, star eno leto in STABILIZATOR ter ANTENO za Koper. Ogled popoldan. Tilka Broder, Vrečkova 2, Kranj 14353 Prodam novo POMIVALNO KORITO, enojno, z desnim odcejalnikom. Telefon 42-222 14354 Prodam 6 m dolgo OGRAJO, vzorec črke V. Telefon 45-357 14355 Prodam KAVČ — zelen žamet. Čebu-lar, Kranj, Lojzeta Hrovata 5 14356 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK £4 elektrika, 2 plin). Ogled popoldan. Zivojin Penezič, Tavčarjeva 22, Kranj 14357 Poceni prodam ohranjeno SPALNICO. Hafner, Zlato polje l/A, tel. 23-682 14358 Nujno prodam moško ŠPORTNO KOLO na 10 prestav, ŠIVALNI STROJ singer, s trofaznim motorjem in pred-sobno OMARO. Rade Stoilov, Ul. Tuga ZAHVAIJ\ Ob boleči, nenadni izgubi naše drage žene, mamice in babice tince prašnikar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni /adnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom za izrečene besede ob odprtem grobu. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI Kranj, 8. novembra 1984 V SPOMIN jožu Cernivcu 17. novembra mineva leto dni, odkar te ni več med najdražjimi. Kruta je resnica, da se ne boš več vrnil med nas, vendar čas nikoli ne bo izbrisal spomina nate. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Kranj, 17. novembra 1984 Vidmarja (i. Planina II.. Kranj 14359 Prodam 6 tednov starega TELETA simentalca za pleme ali zakol. Proba-čevo 23 14360 Prodam večjo količino REPE za ki-sanje ali za krmo; domače PRAŠIČE, težke po 30 kg in ZELJE v glavah. Gli-nje 7, Cerklje 14361 Prodam RADIOKASETOFON grun-dig 6200 in FOTOAPARAT zorki. Kranj, Lojzeta Hrovata 5, stanovanje 5 14362 Prodam KRAVO simentalko, težko čez 600 kg, s tri tedne starim TELE TOM, dnevno ima 20 litrov mleka. Vodnik, Trboje 80 14363 Prodam 1600 litrov KURILNEGA OLJA. Telefon 25-840 14364 Prodam drobni KROMPIR za krmo in semenski igor. Dragočajna 12, Smlednik ' 14365 Črnobel TELEVIZOR iskra panorama, starejši, lepo ohranjen, prodam za 3.000 din. Informacije o tel. 22-581 14366 Kombiniran HLADILNIK - ZAMRZOVALNIK 175/50 l, malo rabljen, prodam. Telefon 064/77-879 14367 Prodam mlado KRAVO, brejo 9 mesecev. Lončar Avgust-Marinka. Zalog 35, Cerklje 14368 Ugodno prodam ISKRA HI-FI SST 2030, 2x50W, še v garanciji. Štular, Planina 20, tel. 28-902 14369 Prodam ŠIVALNI STROJ ruža se-lektronik, »nerabljen«. Krč, Jaka Platiša 5, Kranj 14370 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Velesovo 24, Cerklje 14371 Prodam mlado plemensko KOBILO. Valburga 23, Smlednik 14372 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 14373 Prodam mlado KRAVO, brejo 5 mesecev, ali menjam za klavno. Srednja vas 55, Šenčur 14374 Bodoči mamici prodam malo rabljen PLAŠČ št. 40, za 8.000 din. Lipanovič, Moša Pijade 9, Kranj, tel. 23-077 14375 Prodam GLASBENI CENTER tosca 403, ki vsebuje: gramofon, radio, ojačevalec 2 x 20 W, dva zvočnika 2 x 30 W, cena 38.000 din. Dušan Markič, C. JLA 16, Tržič 14376 Prodam dve TELICI tik pred tehtvi-jo. Sr. Bitnje 10 14377 Prodam izreze od VRAT, vseh vrst, PUNTE, BANKINE in DRSALKE -dekliške. Telefon 25-551 14378 Prodam PUJSKE, težke 30 kg, SVINJO po pujskih, primerno za dopitanje in eno za zakol, težko 170 kg. Sp. Brnik 60 14379 Prodam STEREO RECEIVER JVC yamoto JR 5072, KAS ETO FON J EP 6000 in GRAMOFON CEC ST 210. Potoki 30, Žirovnica, tel. 82-861 - int.34: v delavnikih dopoldan (Tone) . Prodam 7 mesecev brejo TE LICU simentalko ter suhe PLOHE in DESKE. Zalog 10, Golnik Prodam GRADBENO OMARICO ter P ŽICO 2,5 in 1,5. Telefon 064/74-926^ Ugodno prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 41, Golnik ™ot Poceni prodam KOKOŠJI GNOJ. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 l4384 Prodam 7 aluminijastih PLObC, ae beline 0,8 mm. Maks Ambrožic, Kontno 40, Bled ^„}X Ugodno prodam brejo KOBILU in več brejih TELIC Ambrožič, Poljsica 11, Zg. Gorje I4386 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Igor Jamnik, Zabnica 8 tel. 44-600 l4387 Črnobel TELEVIZOR gorenje, star 3 leta, prodam za 15.000 din. Lekic, Radovljica, Linhartov trg 19 -14388 Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 6 mm. Telefon 21-425 F 14389 Prodam STIKALNO URO, za 5.000 din in električni ŠTEDILNIK, nerabljen, starejši tip, za 8.000 din. Ogns, Trojarjeva 9, Kranj, tel. 23-928 14390 Prodam 6 let star črnobel TELEVIZOR, za 7.000 din. Čeru, Veljka Vlaho-viča 4, Kranj 14391 APNO in prostostoječ KAMIN, prodam. Telefon 064/28-861 - int. 21-70 14392 Novo, nerabljeno, 410-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, v garanciji, ugodno prodam. Miran Dolar, Za-breznica 55, Žirovnica, tel. 81-941 — int. 52 14393 Prodam BIKCA simentalca, starega ENKRAT SEM SE HOTEL POVZPETI VISOKO, DA BI I^AHKO GLOBOKO POGLEDAL VASE! ZAHVAIA OB ODHODU NAŠEGA JANEZA KOŽUHA ml. V naročju očaka Triglava je preteklo nedeljo ugasnilo mlado življenje našega dragega Janeza. V tem bolečem trenutku se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo Miheie vi in Mežnarjevi mami, ostalim sovaščanom, sodelavcem LIO Gradiš iz Škofje Loke, gasil-eeih za izkazano čast in Francu Gaber za poslovilne besede. Hvala planincu Petru V. iz Postojne, Gorski reševalni službi iz Mojstrane, kapucinskemu pevskemu zboru iz Škofje Loke, sobratom kapucinom, mladinski skupini iz Sore in bogoslovcem ljubljanskega škofijskega semenišča. Našu najprisrčnejša hvala pa volja mladincu Mirku Javoršek za poslovilne besede in domačemu gospodu župniku Lojzetu Zaplotniku za lepo opravljen pogrebni obred in globoke besede sočutja. VSI NJEGOVI Gosteče, 10. novemjbra 1984 _ teden dni. Gorica 9 pri Radovljici 14394 Prodam 100 kv. m LADIJSKEGA PODA. Telefon 76-173 v delavnikih dopoldan 14295 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Hlebce 30, Lesce 14396 Prodam dvojno nerjaveče POMIVALNO KORITO, dolžine 80 cm. brez omarice. Begunjska 56, Tržič, tel. 50-820 14397 Ugodno prodam dva PRAŠIČA, težka od 80 do 100 kg. Jožefa Buh, Planina 6, Gorenja vas 64224 14398 Prodam JABOLKA jonatan, po 25 din. Pšenična polica 15, Cerklje 14399 Prodam REDUKTORJE, različnih prenosov. Telefon 83-664 14400 Prodam KULTIVATOR simplicit. Vrtnarstvo Barber, Begunjska 9, Lesce 14401 Prodam 500 kosov ETERNITA za dvojno kritje, rjave barve in TUŠ KABINO. Telefon 45-405 popoldan 14402 Prodam 2300 litrov KURILNEGA OLJA, za 59,60 din. Burnik, Igriška 7, Žiri 14403 Prodam več plemenskih OVC. Milan Arh, Sp. Gorje 159 14404 Prodam litoželezno BANJO. Ogled popoldan. Telefon 77-127 14405 Prodam malo rabljeno ELEKTRIČNO KITARO jolana, ŠOTOR za sve osebi, SMUČI 180, z vezmi MARKER M 33, smučarske hlače in »PANCARJE« št. 43, v račun vzamem novejši stereo ra-diokasetofon. Telefon 62-700 14406 Prodam SMUČJ. RC 05, 200 cm; SMUČI GS 210 cm, nove, nerabljene in vezi TYROLIA 360 ter 30 m PPR 2 x 1,5 in 100 m PPR 3x2,5. Bohinjska Bela 73 14407 Prodam približno 160 kg težkega PRAŠIČA, krmljenega s kuhano domačo krmo. Zakrajšek, Cerklje 232, tel. 42-168 14408 Prodam 7 mesecev brejo TELICO ter TELIČKO in BIKCA, stara 14 dni, za nadaljnjo rejo. Zg. Brnik 27 14409 Prodam KRAVO s teletom, KRAVO v devetem mesecu brejosti in PRAŠIČA za zakol. Zalog 38, Cerklje 14410 Prodam dve KOVINSKI CISTERNI feromoto, 1500-litrski. Angelca Kaplan, Sorska 12, Škofja Loka, tel. 60-919 14411 Prodam 350 kg težko KRAVO simentalko, ta mesec bo drugič teletila. Jakob Zamik, Suhadole 60, Komenda 14412 Ugodno prodam nove ženske DRSALKE št. 38, bundo za 16 let, novo po-ny kolo in starejše ohranjeno moško kolo, pocinkane cevi za vodo, 3/4 cole, cevi za centralno, 1 cola ter balo tervo-la Kunšič, Polje 20, Zasip pri Bledu 14413 Prodam AVTO-RADIO sharp, star 5 mesecev. Jane, Hlebce 10, Lesce 14414 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 30, Cerklje 14415 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturška gora 6, Cerklje 14416 Prodam BIKCA simentalca, TELIČKO frizijko, stara 14 dni, suha DRVA in semenski KROMPIR igor. Koren-čan, Podbrezje 17 14417 Prodam trofazni CIRKULAR s koritom in mizo za žaganje debelih drv. Šmarca 56, Kamnik 14418 v Prodam dva nova FOTELJA, ročno delo in otroško STAJICO: Telefon 064/24-887 14419 Prodam dobro KRAVO, brejo 8 mesecev. Hrastar, Reteče 4, Škofja Loka 14420 Prodam OJAČEVALEC grundig V 5000, 2 x 150 W, zvočnike 2 x 180 W, zvočnike 2 x 100 W. Andrej Starman, Go-dešič 14/A, Škofja Loka 14421 Prodam dve KOZI kamerunske pasme. Informacije' dopoldan in zvečer po tel. 064-62-058 14422 Prodam dve leti staro PEČ tam stad-ler, 35.000 kcal. Rajko Božič. Hotovlja 20/A. Poliane nad Škofjo Loko 14423 Prodam staro kompletno sobno OPRAVO. Janez Bohinc. Selca 107 14556 Prodam delovnega KONJA, težkega 420 kg, starega 10 let. Stanko Bukovec, Osolnik 2, tel. 061/612-719 14557 Poceni prodamo obrana JABOLKA. Frankovo naselje 121, Škofja Loka 14558 Prodam 3,5 kW termoakumulacijsko PEČ. Ogled po 16. uri. Stjepič, Frankovo naselje 41, Škofja Loka 14559 Prodam KOKOŠI za zakol. Ažman, Suha 5, Predoslje 14560 PLUG trobrazdni »Posavec«, ugodno prodam. Telefon 44-547 14561 Prodam 8 mesecev hreio KRAVO, ki bo tretjič teletila, brejo TELICO in dva BIKCA, stara 2 in S tednov. Breg 5, Komenda 14562 Komplet SPALNICO, dobro ohranjeno, orehov furnir, ugodno prodam. Telefon 064/77-496 14563 Prodam SMUČI z okovjem, PALICE, SMUČARSKE ČEVLJE ter DRSALKE. Blagojevič, Valjavčeva 13, Kranj, tel. 23-828 14564 Prodam BIKCA simentalca, starega Jeden dni. Avsenek., Gorica 11, Radovljica 14565 1 Mlado KRAVO, drugo tele, tik pred telitvijo, prodam. Ivan Sajevic, Olše-vek 19, Preddvor 14566 Prodam LESTENEC z 10 svetili, TEKAŠKE SMUČI, 180 cm, PUHOVKO št. 36. ki se nosi na obe strani. Žanova 32, Kranj — pritličje 14507 Prodam mlado KRAVO, brejo 9 mesecev in brejo TELICO. Lahovče 19, Cerklje 14568 Prodam ozek ŠTEDILNIK TOBI, na trdo gorivo, z emajliranimi cevmi. Zlato polje 7, Kranj, tel. 27-851 popoldan 14569 TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 A Za staro operacijsko mizo iščemo OBRTNIKA, ki bi jo z upoštevanjem nje ne namembnosti popravi! polepšal in spet usposobil a delo. Prodam nebrejo TELICO. staro* leti in jedilni KROMPIR igor. Zg. Bt nje 22 Po ugodni ceni so naprodaj doto ohranjena dvokrilna GARAŽNA YH* TA (macesen), cena 20.000 din. Uii Ostrelič. Loka 87, Tržič Prodam PRALNI STROJ gore* kuhinjsko MIZO. DRSALKE št Sj ZASTAVO 750. Telefon 27 151 Va-Prodam 50 m fasadne MREŽE. P* dvor 59, ti. 45-032 Prodam 1 kub. m smrekovih PU HOV in dve »KLAFTRI« suhih DJ Zg. Brnik 16 Prodam rabljeno 50-litrsko SOI NJO »Rade Končar«, za 20.000 din.!* bijena JOGIJA, običajne dimen;:;e PLAŠČA št. 38 in 44, črno umetne c zno. Telefon 49-054 zvečer Prodam KRAVO s teletom a " KOPALNO KAD. Sušnik, Zg. Bes«* 14 *» Prodam otroški PLAŠČ, za 1« f; Naslov v oglasnem oddelku. w Prodam SMUČI RC 05 z OK LOOK; in AVTORADIOKASETCR^ stereo, japonski, in nov zimski WTO PLAŠČ 145 x 12. Kranj, Jaka PMM stanovanje 32 H5* Različne ZAJCE — lisce. plemenski prodam. C. na Golico 10/A, Jesenic* Prodam SALONITNE PLOŠČO lefon 061/843-030 Prodam PEČ kiippersbusch. Boktf va 7, Jesenice, tel. 82-834 Prodam 17-kubično NAKLAD A> PRIKOLICO SIP. Jezerska 92. Krat; 1<$ Prodam žensk i PLAŠČ št. 40m»f ske DRSALKE št. 38. Jančar, M va 13, Kranj V9 Prodam KOMPRESOR - rerer* 450 litrov, 220 litrov v minuti, deta* tlak 10 atmosfer. Igor Zevnik. 66, nad Škofjo Loko Prodam težkega PRAŠIČA 9 Ribno 27, Bled Prodam malo rabljene SMl'Cl IM 05, 180 cm, OKOVJE salamon 721 » »PANCARJE« kronos, št. 7 in PAljpl kronos 125 cm. Ravnik, Breznica tj l rovnica 14.* Dekliški PLAŠČ, uvožen, nov, nJf rost od 8 do 10 let, ugodno prodam t* lefon 28-733 dopoldan Nujno prodam barvni TELEA daljinskim upravljanjem za 9 SM V lefon 064/61-161 — int. 46 dopold« ■ Prodam CEMENT. Telefon 21-777 Prodam ŽREBETA in mladega $ NJA za šport ali KMEČKA DELA I rovnica 59/A Prodam popolnoma nov 80-/.rs* BOJLER. Telefon 47-180 Prodam BIKCE simentalce ali * njam za teličke, od 150 do 300 taff ban, Sp. Pirniče 42, Medvode Ml Prodam svežo, debelo REPO a pijenje in 7 tednov staro TELICO,1 zijko. Janez Čebašek, Šenčur. Pfcjjl va 44 M AVTO RADIO stereo, kasetar, » japonski, prodam po nabavni ceni 1 ljavčeva 13, stanovanje 19, Krar.; N0 ZX spectrum 48 K, s slovenskih sf vodili ter programi, prodam. TeklJ 064/70-294 It* 80-litrski BOJLER, električni -K.* čar« ekonomik, horizontalni, nov, p» dam. Telefon 77-618 Prodam 160 kg težkega PRA&v> Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 1**' Prodam malo rabljen ŠTEDIL» gorenje (2 plin, 4 elektrika). Zelnik.fr dreča77,tel. 40-046 Prodam novo klavirsko otreite HARMONIKO in slušni APARAT:t* terijami. Naslov v oglasnem oddelku. 14» Prodam KRAVO s teletom. SAT Bled Suhe hrastove PLOHE, prodam.! slov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam novo OKNO 1 pan s polknom 120 x 140 cm in 5C RABIC pocinkane mreže TWt*f 27-761 ltif Prodam KRAVO frizijko. tik prafl litvijo. Poljanec, Rečiška 37. Bled '.4* Prodam več vrst neškropljenih Zal SKIH JABOLK. Franc Vidic, Partiat ska 8, Bled 10 Prodam ZAJČN1CO, štiridelno s pa dali. Ječnik, Hrastje 175. Prodam suhe hrastove PLOH K HJj je 23, Kranj. Ugodno prodani novo p no ogrevanje FEROTER Klančar, Nova vas 37, Radovljica Ugodno prodam Sinklar specoa 10 K, Fotoaparat zenit KM, l'Y- W!j rer in glasbeni center PanasoB SG x 10 Ogled vsak dan po 15 uri T» riš Marko Srednja vas 2, Golnik 1U| KUPIM_ Kupim otroški varnostni A\ P09 DEŽ. Sporočite popoldan po tel. 2\4& nw Kupim enobobenski TRAKTO VITEL. Telefon 40-595 ■ 1 >RSK PETEK. 16. NOVEMBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA 15. STRAN O LAf Kup«m najmanj 500 kosov rabljene OPEKE, najraje »Maj ,perk.. Ponudbo po tel. «1-034 ali Dušan Cater. Podlubnik IfiO. Škofja Loka PROSILEC umetnega gnojila ereina neon (star tip), priključek deponator ,jnV0 2. kupim. V primeru zamenjave ponujam VO 4 in PREDSETVENIk metalna RAU 1.8 m. Telefon m 641-621 od 5. do 7. ure 14554 l Kupim KUHINJSKO NATO gorenje Dr« Pavel Ulčar, Sp.Gorje 103/B VOZILA_ 14SS5 "fnaam Kararnbolirano ZASTAVO etnik 1074. Zg. Bela 15, telefon i Ogled popoldne 14535 Prodam karamboliran Renault 4. le 'zk.77. po delih. — Srečo Beguš. Pod-HKW a. telefon 88-074 145 ..; dno prodam VW SCIROCCO S, 1978. Telefon 60-664 od 9. do 14294 KOMBI ZASTAVA 1500 TK, letnik 70.000 km, neregistriran, nevo-rodamo. Srnučarski klub Rado-Gorenjska 28. tel. 75-167 vsak i 8. do 14. ure. Cena 5 SM 14303 Prodam MOTOR tomos 15 SLC in ffTORADIO z zvočniki in anteno. Te-S4/62-389 14424 Prodam R-9 TU, letnik december Anton Kalan, Podlubnik 296, Wja Loka. tel. 82-927 14425 Prodam R-4, letnik 1977, nevozen, za : SM Viktor Trdina, Martinj vrh 22, Železniki 14426 Prodam dobro ohranjenega GOLFA. Telefon 62 416 od 18. do 20. ure 14427 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. /■formacije vsak dan. Jane/. Mediže-".Log 79, Železniki 14428 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1977. Čadež, Hotovlje 2, Poljane nad Škofjo Loko 14429 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, •predaj malo kararnbolirano, cena 22000 din. Kaltak, Frankovo naselje tSkofja Loka 14430 Prodam VW 1200, letnik 1975. Jože Krmelj, Sv. Andrej 14, Škofja Loka 14431 iam ZASTAVO 750 SL, letnik M9. Nada Miklavčič, Kranj, Kebetova 14432 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po »lih. Telefon 22-510 14433 Prodam !2 nih PROSTOROV, prijavite se pri predsedniku HIŠNEGA SVETA — Šor lijeva 10. Kranj od 10. do 18. ure 14535 Študentka išče kakršnokoli ZAPOSLITEV. Šifra: Zadovoljni boste 14536 Iščem redno ZAPOSLITEV. Šifra Nujno imn OBVESTILA IZDELAVA in POPRAVILO avtoce rad, popravilo baldahinov in šoto rov. AVTOTAPETNIŠTVO - Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 12508 PREDVAJAM vse zvrsti glasbe in če želite popestriti ohcet, zabavo ipd pokličite po tel. 064/60 071 - Marko 14168 V KOPIRNICI DE U opravljamo FOTO KOPIRANJE (A-4, A-3, pomanjševanje) OFFSET RAZMNOŽEVANJE, VEZANJE, STROJEPISKE itd .... v novih prostorih na Tomšičevi 3 (za Ljubljansko banko na Prešernovi). Tele fon: 28-388. Poprašajte nas o svojih zahtevah in prepričajte se o kvaliteti! 14169 POPRAVLJAM vse vrste industrijskih in gospodinjskih ŠIVALNIH STROJEV. Ropret, Vasca 13, Cerklje tel.42-359 14170 Obveščam stranke, da popravljam tehtnice vseh vrst. Jože Jelovčan, Kranj, Cirilova 15/A (Orehek), tel. 27-922 14537 Izdelujem PRIKOLICE za manjSe traktorje pasqvali . . ., ter PRIKOLICE za osebna vozila. Igor Zevnik, Poljane 66 nad Škofjo Loko 14538 Društvo za VARSTVO IN VZGOJO PTIC »LIŠČEK« Kranj, prireja od 16. do 18. 11. 1984 društveno razstavo ptic v Delavskem domu v Kranju. VABLJENI! 14539 IZDELUJEM cementno strešno kritino, ki je primerna za vse naklone streh. Sprejemam naročila za prihodnje leto. Viktor Rode, Šmarca 97, Kamnik, tel. 061-831-006 14540 TIPKAM vse vrste tekstov. Telefon 61-161 — int. 46 dopoldan 14541 PRIREDITVE DISCO vsako SOBOTO, ob 19 uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 14541 Ansambel SIBILA, vabi v PETEK l&Jl. 1984, ob 18. uri na MLADINSKI lw^vna Primskovo, vsako SOBOTO fmm. uri v HOTEL TRANSTURIST* ter vsako NEDELJO, ob 17. uri na PRIMSKOVO! 1454V SKUPINA TEN vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel BOR v PREDDVOR, vsako NEDELJO ob 18 uri pa v HALO KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH, skupaj s su-per skupino KARAMELA! 14543 Ansambel Bratov Poljanšek vabi v soboto, 17. 11. 1984 ob 20. uri na ples v Zadružni dom Cerklje. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! IZGUBLJENO 14609 8. 11. sem izgubil srebrno ZAPESTNICO v Globusu ali Kinu Center. Poštenega najditelja prosim, da jo za nagrdo vrne. Telefon 064/24-091 14544 ZAHVALA Zahvaljujem se vojvodi in cehu PA-LIČARJEV za palico in svečan sprejem med svoje prijatelje. Igor Slavec OSTALO 14545 Oddam PSA ČUVAJA. Andrej nad Zmincem S/A, Škofja Loka 14546 Dekle ali starejšo žensko, nujno rabim za VARSTVO dveh otrok v ZR Nemčiji, za 4 mesece. Informacije dobite na naslovu, ki je v oglasnem oddelku. 14547 Oddam PSA - novofundlandca, starega 9 mesecev. Informacije vsak delavnik dopoldan po tel. 75-140 — int. 375 14548 INSTRUIRAM angleščino in francoščino. Teran, Pristava 58, Tržič 14549 Dve leti starega KUZK<\, podarim dobrim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku. 14550 Ljubitelju živali podarim dobrega PSA ČUVAJA. Telefon 79-994 14608 GLASOVA ANKETA Visoki stroški energije Srečka M. din Srečka M, (lin $o 120 01 120 2700 1.000 31 80 3670 2.000 81 80 3423« (i. 120 5301 720 II.7.J 1 407781 (>00 30.080 42 80 13 140 007402 100.0(10 25243 8.000 30133 4.000 023353 1.000.000 4 00 75 140 52304 4.000 005 200 53744 4.000 0515 (iOO 4.584 84 30.000 07455 6.000 000985 200.000 310445 2,000.000 498485 30.000 10 160 07 80 56 100 537 200 580 400 1037 800 118200 30.000. 03227 8.000 10727 4.000 v 70587 4.000 195257 30.000 217337 30.000 398107 30.000 468607 30.000 18 100 9 60 58 100 1429 1.000 88 120 9209 860 048 200 38759 6.060 3558 700 39839 10.060 43458 10.100 98369 6.060 373338 30.000 396439 30.060 Jesenic« V devetih mesecih jo-tosnjega leta je znašal celotni prihodek želo/urne Jesenice 32.700 milijonov dinarjev, kar je za 7 odstotkov' manj kot so načrtovali in /a 77 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V devetih mesecih so se precej povečali stroški proizvodnje, saj so se stroški za porabljene surovine v primerjavi /. enakim lanskim obdobjem povečali kar za 94 odstotkov, stroški energije pa za 112 odstotkov. Čeprav so v vseh temeljnih organizacijah železarne sprejeli sanacijske programe in jih dosledno uresničevali, vendarle niso mogli slediti ogromnim stroškom in podražitvam. Zaradi višjih cen surovin in energije so morali odšteti za 812 milijonov več, posebni stroški izvoza pa so znašali 168 milijonov dinarjev. Povečale so se negativne tečajne razlike, ki so znašale kar 292 milijonov dinarjev. Temeljne organizacije, ki so dobro poslovale, so na sklade lahko začasno razporedile skupaj .545 milijonov dinarjev, vendar pa je celotna izguba jeseniške železarne v devetih me- secih znašala 1.030 milijonov dinarjev. Če pa upoštevajo čisti dohodek, ki so ga temeljne organizacije ra/po redile na sklade, znaša konsolidirana izguba 485 milijonov dinarjev. Še vedno ugotavljajo, da so glavni vzroki izgube v zastarelosti postopka pridobivanja jekla, razkorak med cenami materialov in končnimi ce nami železarskih proizvodov, usmerjenost V izvoz, saj je cena na tujem tržišču znatno manjša od domače. slabša struktura prodanih izdelkov. Železarni primanjkuje deviznih sredstev za uvoz repromateriala. Devize pa si morajo zagoravljati s povečanjem lastnega izvoza, s terminski-mi nakupi, s krediti, kar vse pa vpliva na poslovni rezultat. Ko so v železarni podpisali pogodbo z nemško firmo za dobavo uvozne opreme in se dogovorili, da bo gradbena dela pri izgradnji nove elektro-jeklarne na Beli opravilo gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane, so podpisali tudi pogodbo z Rudisom iz Trbovelj za dobavo in montažo domače opreme. I). S. Pomoč ob smrti Jesenice — Koordinacijski odbor društev upokojencev Jesenice je dal pobudo za ustanovitev sklada solidarnostne posmrtninske pomoči in o tej pobudi bodo razpravljali v vseh osnovnih organizacijah sindikata v občini. Namen sklada je v tem, da s solidarnostjo zagotovi ljudem v delovnih organizacijah, samoupravnih organizacijah in skupnostih, upokojencem in ostalim občanom ob smrti člana sklada ali družinskega člana kritje pogrebnih stroškov do določenega zneska. V skladu s pravili naj bi vsako leto določili višino prispevka, ki ga plačujejo člani. Višina posmrtnine bo zato odvisna od števila članov. D. S. Izobraževalne oblike so drage Jesenice — Oktobra je predsedstvo občinskega komiteja v sodelovanju z Delavsko univerzo Jesenice organiziralo občinsko politično šolo. Program so popestrili še z okroglo mizo na temo o idejnem in teoretskem usposabljanju v Zvezi komunistov. Udeleženci šole so ugotavljali, da so programi in oblike idejnopoli-tičnega usposabljanja pripravljeni tako, da se lahko vsak komunist aktivno vključi v to delo. Opozorili so tudi na učinkovitost izobraževanja, saj so organizirane oblike izobraževanja zelo drage, zato bi v posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov morali zaostriti odgovornost udeležencev. Vsak bi moral znanje posredevati sodelavcem v svojem okolju. Še posebej bi morali poklicati na odgovor komunista, ki se v določeno izobraževalno obliko prijavi, a se potem izobraževanja ne udeleži. D. S. r tiznanje za k. Na nedavnem gostinsko-turističnem zboru v Rogaški Slatini je priznanje Turistične zveze Slovenije kot najboljši slovenski avtokamp dobil Šobec - V denarnem pogledu najuspešnejša sezona doslej, po številu gostov pa so dosegli raven rekordnega leta 1981 Lesce - Slovensko priznanje Turističnemu društvu Lesce, ki skrbi za avtokamp Sobec. seveda veliko pomeni, čeprav nima iste teže kot tuja priznanja, ki jih je Sobec deležen že nekaj časa. V ADAC vodičih g ™mre<; označen kot edini avtokamp v Jugoslaviji, ki ga priporočajo. I n rurist.cnem društvu v Lescah pravijo, da to zanje ni le velika pohvala, temveč tudi velika obveznost, saj so merila za takšne pohvale zelo stroga, inšpektorji nenajavljeni pridejo v kamp in pregledajo vse kaj je novega, kako so vzdrževane naprave, kako se gostje v kampu počutijo. " Po zelo uspešni sezoni tako zdaj že hitijo z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli.. Obnavljajo električno napeljavo, zgradili bodo nove sanitarije, v katerih bo dvajset tušev s toplo vodo, posebni tuši za invalide, za otroke pa majhni umivalniki in stranišča. Z letalskim centrom iz Lesc so se dogovorili, da bodo njihovi fantje delali pri očiščenju zaraščenih površin kampa, s čimer bodo v najlepšem predelu, v loku Save, pridobili 200 do 300 novih mest. V bodoče nameravajo kamp razširiti na okoliška zemljišča, ki za kmetijsko obdelavo niso primerna. Vse bolj se namreč kaže, da potrebujejo nove rekreacijske površine, da športna rekreacija postaja vse bolj pomembna sestavina bivanja v kampu V kampu Šobec so imeli letos zelo dobro sezono. V denarnem pogledu še nikoli tako uspešne in prvi izračuni kažejo, da bo ostanek dohodka znašal 330 milijonov dinarjev. Po številu gostov so dosegli raven rekordnega leta 1981. Našteli so 24.500 gostov, kar je 20 odstotkov več kot lani. Nočitev je bilo 93 tisoč, kar je 19 odstotkov več kot lani. Pri nočitvah niso ujeli rekorda izpred dveh let, bilo pa jih je več, kot so računali, saj so načrtovali 10-odstotni porast nočitev. Za 1 odstotek so upadle nočitve domačih gostov, za 22 odstotkov pa so se povečale nočitve tujih. Kakor povsod drugod se torej tudi v kampu Šobec redčijo vrste domačih gostov in predstavljajo še 10-odstotni delež. Med tujimi gosti je bilo največ Zahodnih Nemcev, ki ostajajo sicer manj dni, ven dar so se po letih usihanja spet množično začeli vračati. Na drugem mestu so bili Nizozemci, ki prednjačijo po dobi bivanja. M. Volč.jak Turistična zveza Slovenije je dala priznanje za najboljše smučišče v lanski sezoni Krvavcu. Med pohvalami, ki so šle na Gorenjsko, je še priznanje gostilni Ror v Kranjski gori v kategoriji štirih zvezdic, v kategoriji treh zvezdic pa je dobilu priznanje restavracija hotelu Krim na Bledu. Vabljeni v planinski klub Kranj — Pred pričetkom zime se zaradi neugodnih vremenskih razmer vse manj planincev odloča za izlete v gore. Izletniško dejavnost usmerjajo planinska društva na nižje in manj zahtevne cilje, razen tega pa v dolini oživijo razne aktivnosti, od izobraževalne do informativne in propagandne. O teh vprašanjih so med drugim razmišljali tudi člani upravnega odbora kranjskega planinskega društva na nedavni seji. Menili so, da je za povezavo članstva pomembno njihovo stalno srečevanje, naj bo v gorah ali dolini. Zato so sklenili, da bodo od sredine novembra dalje povabili vsako sredo in četrtek med 15. in 21. uro obiskovalce v planinski klub v kletnih prostorih društva. Tod bodo lahko planinci in drugi ljubitelji gora prebirali planinsko literaturo, si izmenjavali izkušnje o društvenem delu ali v družbi poklepetali o svojih planinskih doživetjih in se čem drugem. (S) Rdeči petelin razsaja Dva otroka, ki sta se v sredo, 14. novembra, igrala ob kozolcu ob Kn-žnarjevi poti v Kranju, sta z vžigalicami zanetila požar. V kozolcu se je vnela otava, nato pa je plamen hitro zajel kozolec. Zgorelo je prek 50 lat v kozolcu, del ostrešja in vsa otava, kakih 1500 kilogramov Škode je za kakih 100.000 dinarjev. Istega dne je v Žirovskem vrhu začela goreti stara opuščena hiša, katere lastnica je nedavno umrla. Ko so na kraj požara prišli gasilci, so ze našli opustošeno pogorišče. Vzrok požara še vedno raziskujejo. H A. Ž. Otrok padel skozi okno Škofja Loka - Iz drugega nadstropja, 10 metrov visoko, je v Stan Loki v ponedeljek, 12. novembra, padel 4-letni Edmond Samadraž. Mati je Odšla v trgovino in ta čas otroka prepustila v varstvo znanki. Otrok je očitno hotel počakati mater na oknu, splazil se je na polico in padel čeznjo. Pri padcu si je zlomil golen in ključnico. Prijeli vlomilca Radovljica — Na bencinskem servisu Petrola ne Kranjski cesti v Radovljici se je v torek, 13. novembra, sprožil alarm. Takoj je prihitela skupina miličnikov blejskega oddelka milice in prometna milica iz Kranja in obkolila bencinsko črpalko. Storilca, 21-letnega Ibrahima Muriča, so prijeli, še preden si je lahko prisvojil kaj več kot tisočaka gotovine in za 30 litrov bencinskih bonov. Ujeti storilec je izpovedal, da ga je k dejanju nagovoril 29-letni Fahret Sapukovič iz Kamne gorice, ki ga je tudi pripeljal na kraj dejanja. Oba so priprli. I Varnostni pas — polovična rešitev Po Novem letu se bodo morali vozniki obvezno privezovati z varnostnimi pasovi, saj tako veleva zakon. Že zdaj pa miličniki opozarjajo, naj se na nov režim čimprej navadimo, da nas ne bodo k temu prisilile šele kazni. In kaj pravijo vozniki? Dušan Sušnik iz Strahinja: »Moram priznati, da se z varnostnim pasom ne privezujem. Šoferski izpit imam od leta 1972 in tedaj v avtomobilih pasovi še niso bili niti vgrajeni, kaj šele, da bi nas inštruktorji navajali na privezovanje. Nekako pred desetimi leti pa so se pojavili varnostni pasovi. Spominjam se, da sem šel ponje še v Italijo. Kot kaže, bo zdaj obvezna njihova uporaba. Nič nimam proti, vendar je to le polovična rešitev. Obvezna bi morala biti tudi naslonjala za gla-I vo, saj ob trčenju ali naletu dru-I gega avtomobila od zadaj zgolj I varnostni pas nič ne zaleže. Tudi f naslonjala bi morali v avtomobi-. le vgrajevati serijsko.« I Alenka Friškovec iz Kranja: \ »Ne morem trditi, da sem glede privezovanja z varnostnim pa-I som ravno diciplinirana. Privezujem se le občasno, običajno na dolge proge, kjer je večja verjet-i nost, da se mi zgodi nesreča. Na Razlito kurilno olje onesnažilo vodo Krvavec — V hotelu na Krvavcu, kjer v posebnih skladiščnih prostorih hranijo kakih 16.000 litrov kurilnega olja v plastičnih cisternah po 4 hektolitre, je ena od plastenk v ponedeljek počila in olje se je razlilo. Izteklo olje je začelo pronicati skozi stene in tako je onesnažilo zajetje pitne vode v hotelu. Vodo, ki jo uporabljajo vsi objekti na Krvavcu, so zaradi onesnaženja zvečer zaprli in takoj začeli raziskovati, ali ni onesnažen tudi kateri od vodnih virov, ki napajajo mengeško območje v dolini. Razlito olje so še to noč začeli prečrpavati v posebne sode. V torek je komisija ugotovila, da je vzrok izlitja kurilnega olja tehnična napaka. Ko so pred petimi leti adaptirali skladišče za kurilno olje, so namesto sodov v ta prostor namestili poliestrske cisterne, neprimerne za hrambo olja, za kar tudi niso dobili ustreznih soglasij in dovoljenj. Komisija sicer ni mogla natančno ugotoviti, kje je bila tehnična napaka. To jim bo uspelo šele, ko bodo docela izpraznili skladišče in preiskali poliestrske posode. V tla in stene je izteklo 1.200 litrov kurilnega olja, kar je naredilo za 80.000 dinarjev gmotne škode. Škoda, prizadejana okolju in pitni vodi, pa se takorekoč ne da oceniti. K sreči je domžalsko vodno gospodarstvo, pristojno za to območje, naredilo vse, da bi očistilo vodne vire in napravilo nov vodni priključek. D. Ž. vožnjah okrog Kranja v.e čuti« varnejšo, saj dobro poznam oko!; co, cesto, omejitve ... Vem, da bo s prihodnjim letom uporabu var nostnega pasu obvezna. Odkar se mi je zadnjič skoraj pripetila nesreča, se počasi navajam na var nostni pas. Povsem navadila pa se bom verjetno prihodnjo leto. potem ko bom nekajkrat plačala kazen.« Marjan Škerget iz Kranja »Voznik sem enajst let. Odkar j« avto pri hiši, tega je osem let, se. držim tudi priporočil o privezov&v nju z varnostnim pasom. Moram reči, da ga kar redno uporablja«. Na to sem se navadil že v avto šoli. Tudi miličniki zadnje čase pogosto opozarjajo, naj se priveže-mo, ker bo to prihodnje leto obvezno. Tega se nič ne bojim. Sicer pa je privezovanje le v prid voznikovi varnosti.« D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan Varna pot na dt.-,o — Dolga leta so zaposleni v Planiku Zv&O, Iskri EHO in še nekaterih dngtft delovnih organizacijah v Kranju z odcepa na Smledniški cesti dili po zasilni poti na delo. V wl jetrni skupnosti Planina je tok« nastala pobuda, da bi uredil stopnice. Predlog so mater.:'' podprle omenjene delovne dtift nizacije in prav v teh dneh *| stopnice tudi naredili. Dela v| prevzel zasebnik iz Trzina na j podlagi tehnične dokumentacije, za katero je poskrbela krajevna skupnost. Po predračunu oo r« ureditev veljala dobra dve jona dinarjev. — A. Ž. — Foto l Perdan GORENJSKI SEJEM 22.-25. NOVEMBER 1984 prodaja rabljene in nove zimsko športne opreme