Izhaja vsako drugo soboto
v Krau ju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuä).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej, Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Gospodarski in političen list za KorošKe Slovence.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 24.	V Celovcu, v soboto, dne 26. novembra 1910.	Leto HI.
Merodajni možje, kje ste?
Nikdar še slovenski občinski zastopi in krajni lolski aveti niso imeli tako lepa prilika, da nastopijo proti sedanjema krivičnemu Ijudskošobkemu ■istemu kakor sedaj. Krajni Šolski svet v Borovljah je predložil namreC po poslancu Kirschnerju deželnemu zboru peticijo s 176 podpisi, v kateri zahtevajo podpisani starši, oziroma varuhi všola-nib otrok nemški veronauk na sedemrazredni ljudski šoli v Borovljah. Marsikdo bo začudeno vprašal, kako je mogel dobiti nernčurtki krajni šolski «vet v Borovljah za omenjeno peticijo 176 podpisov? Kdor pa pozna skrajni terorizem in pritisk borovskih nemškutarjev na tamošnje, od njih odvisno delavstvo, si bo mogel to peticijo docela dobro razlagati. Saj je zaaao, da se koroški nemškutarji ne boje postave in da si dovoljujejo v javnem življenju tako velike goljufije iu lumparije, kakor menda nobena stranka na celem širošir-nem svetu.
Prebivalci v Borovljah so po rojstvu po pretežni večini Slovenc'*, Nemci pa se rekrutirajo iz privandraccev in odpadnikov. Ti odpadniki so pod vodstvom znanega Podljubeljčana dr. Maurerja in oemčurskega nadučitelja Kusteruika sestavili omenjeno peticijo, ki pa uikakor ne odgovarja resničnim željam in zahtevam tamošnjega prebivalstva, ampak je bila opremljena s tolikimi podpisi le vsled pritiska na ondotne delavske sloje. Ta peticija je glasen klic vsem obmejnim slovenskim občinskim zastopom in krajnim šolskim svetom, da takoj spravijo šolsko vprašanje na dnevni red in vlože na pristojnem mestu peticijo za zahtevo, da naj se utrakvističui 1 judskošolski sistem odpravi iu nadomesti s slovenskimi ljudskimi šolami, v katerih se bo nemščina poučevala kot učni predmet
Zadnji in najprimernejši čas je, da zasnujejo istočasno vsi slovenski krajni šolski sveti na Koro-
PODLISTEK.
Na sejmu.
Crtica. Spisal Josip Premk.	Konec.
Takrat je pristopila k njemu mlada ciganka a krožnikom v roki in ae mu nasmehnila navso-moč prijazno. Pavle ni razumel njenih besed in ni vedel, kaj hoče.
*I| bo,» ga je dregnil Jošt — «za muziko d*j» kaj bi se ongavil, saj si dobro prodal I*
Pavle j« poiegel v žep in privlekel šop bankovcev. Položil jih je na mizo in ni vedel, kaj bi dal. Ciganki so zagorele oCi, tako blizo je pristopila k Pavletu, da se ga je dotikala z gorkim telesom.
«Ti dam drobnega denarja,» je dejala in posegla po bankovcu. Jošt se je razgovarjal in kriCal nekaj nad pijanim kmetom pri sosednji mizi in ni videl, kako menjuje Pavle denar. Veliko bakrenega drobiža mu je nasula v roko mlada ciganka, tudi nekaj desetic je bilo vmes, a Pavle ni mogel in n* znal prešteti koliko; desetice in krajcarji so plesali pred njim, vsa miza jih je bila polna, da ■e je čudil sam sebi, kdaj in kako je dobil toliko denarja.
Viržinka mu je padla iz ust, tudi klobuk je ležal pod mizo ves pohojen in popljuvan, a Pavle ni vedel ne za to, ne za ono, samo to je čntil,
škem, posebno pa oni v Rožni dolini skupno akcijo za slovenske ljudske šole, ker bodo take šole vzgojile zavedno okoliško prebivalstvo, katero bo polagoma' ustavilo germanizacijo v trgu in pridobilo tndi slovenščini v trgu samem vedno vefi veljave in moči.
Naše ljudstvo v okolici je zavedno dovolj, vendar pa se za svoje pravice ne poteguje še v isti mer:, kakor bi bilo želeti in kakor se potegn-jejo drugi narodi. Naj so si naši merodajni možje v občinskih zastopih in krajnih šolskih svetih vendar že svesti tega, da nam vladni organi brez zahtevanja ne bodo dali naših pravic. Zakaj bi občani, kateri morajo šole vzdrževati in kateri svojim sinovom in hčerkam ne morejo dati večjega bogastva od prave vzgoje in dobre izobrazbe, posebno z ozirom na skrajni žaljivi nastop nemškutarjev v nemških občinah, ne zahtevali slovenskih šol in dobrih, prijaznih, slovenščine zmožnih učiteljev? Starši 1 Kako dolgo boste še mirno prenašali, da bodo ubijali inteligenco vaših talentiranih otrok v utrakvističnih ponenmnevalnicah nem-čurski učitelji, torej nemškutarji, o katerih se je nemški učenjak Adolf Bartels v «Deutscbsoziale B ätter» nedavno izrazil, da so največji lumpi, ker bi imeli po naravni postavi kot rojeni Slovenci delovati za šege in navade svojega naroda, v re> nici pa delujejo za nemško ljudstvo, njega šege in navade? Ali boste torej še naprej izročevali vašo nežno mladino, vaš up in vašo bodočnost malopridnim vzgojevateljem in zatiralcem vašega jezika ? Ali boste še nadalje trpeli, da bodo v nemškutar-skih šolah vlivali nemškutarski -učitelji v mehka in sprejemljiva srca vaših otrok sovraštvo do vašega jezika in do lastne matere? Ali ne vidite žalostnih slučajev, da lastni sin-nemškutar iz sovraštva do slovenskega jezika zaničuje in zasramuje svojega starega očeta in staro mater, ki je toliko noči prebdela ob njegovi zibelki, samo zato, ker stara mati morda nemško ae zna?
Postavite se torej na noge in na ves glas zahtevajte, kar je vam ustava v osnovnih zakonih zajamčila in kar zahtevajo in tudi imajo skoraj vsi drugi narodi v Avstriji. Boroveljski odpadniki so s tem, da hočejo vreči zadnjo trohico slovenskega jezika iz ljudske šele, kruto razžalili • celi slovenski narod na Koroškem in ponndili slovenskim občinskim zastopom in krajnim šolskim svetom bojno rokavico, katere no smejo odkloniti; nasprotno, pogumno morajo pogledati svojemu sovražnika v oči in zahtevati smejo: slovensko ljudsko šolo za slovensko mladino.
Treba bo sicer potrpežljivosti, ker se bodo oblasti branile ustreči opravičenim željam naših avtonomnih zastopov. Toda šikane nas ne smejo prestrašiti. Korakali bomo od instance do instance in akoravno naše zahteve pri nižjih, našim narodnim nasprotnikom vdinjanih oblastih ne bodo našle pospeševalcev in zagovornikov, ne smemo še vreči puške v koruzo, ampak stopati moramo naprej, če treba do cesarskega Dnnaja In dosegli bomo svoje pravice.	\
Konec komedije!
Calo leto že je vznemirjalo prebivalce Borovelj in okolice pekoče vprašanje glede novih od-borovih volitev pri konsumnem drutšvu. Slo je za obstoj delavstvu toliko koristnega zavoda, katerega so hoteli naši narodni nasprotniki spraviti popolnoma v svoje roke ter mn zadati ob priliki smrtni udarec. V največji stiski bi bilo delavstvo, če bi se mn vzelo in uničilo društvo, katero si je nsta-novilo pred 18 leti s svojim težko prisluženim denarjem. Po toliki dobi obstoja se je vsestransko dobro razvilo, zato pa so hlastnili naši nemškutarji po njem, hoteč se polastiti njegovega premoženja, društvo samo pa zrušiti. To nam priča dejstvo, da se nasprotniki niso sramovali izjaviti, da so društvo ustavnovili oni, da bi si prihra-
da sedi in igra tista mlada ciganka tako blizu njega, da se ga dotika s kolenom ...
Gosti oblaki tobakovega dima so se vlačili po sobi, kislo je dišalo po izpitem žganja in vina in beseda se ni razločila iz hrušča in vsekrižnega petja in ’ pitja. Cigani so se smejali in peli, pili in gledali Pavleta, ki se je majal na stolu, butal z glavo ob mizo in izkušal včasih zapeti s pijanim glasom ... Čudne stvari je videl pred seboj, vse zavito v nekako meglo in samo to je čutil dobro, da ga prijemlje in stiska pod mizo tista mlada ciganka za roko ...
— — In bogve kako se je dogodilo potem, da je zagledal Pavle nad seboj nočno nebo in nobene zvezde na njem. Tema je bila in zunaj na dvorišču nekje je moralo biti. čutil je, da ga nekdo objemlje in stiska k sebi, tudi na ustnicah je čutil nekaj gorkega ... in glas, ki mu je šepetal, je bil kakor tisti tiste mlade ciganke. Gorko je postalo Pavletu po vsem telesu, tako nekako čudno prijetno... in stiskal je k sebi tisto bitje, pa potem je vse prenehalo in izginilo, da ni vedel ne kdaj, ne kako ... Menda je bila luna, ki je potem posrebrila nebo z jasno mesečino, ali pa se je njemu samo zdelo, in tudi krčma je morala biti nekje blizu, ker glasno petje je menil slišati od nekod, ampak bogve kje je bil on, da se ni mogel ne dvigniti, ne domisliti, kaj se je zgodilo.------
Zjutraj se je zbudil na dvorišču pod kapom. Pogledal je okrog sobe in je odšel notri v krčmo
opotekaje, a glava mu je bila, kakor nabita s svincem.
Na klopi za mizo je ležal Jošt, ves slinast je bil okrog ust in desno nogo je imel na tleh, ravno na njegovem klobuku.
«Kje je moj denar?!» je vzkliknil Pavle, ko je spoznal, da nima razen tistega drobiža ničesar. «Kdo me je okradel, za Kristusovo voljo!»
In šli so pod kap in so našli molitveno knjižico, a bankovcev ni bilo nikjer.
Tudi Jošt se je prebudil in je zarohnel nad njim: «Budalo 1»
Pavletu se je razsvetljilo v glavi, čisto trezen je postal in zajokal je na glas.
Pa denarja ni bilo.
«Sel je s cigani, ali pa s kom drugim,» je dejal oštir. «Ni se to prvič dogodilo 1»
In dalje se ni zmenil za Pavleta.
Pavle pa je odšel in si je brisal z rokavom solzne oči.
Kam?
Tretji dan potem ga je prignal v rodno vas žandar in ga izročil občini, ker se je potikal okrog brez posla in bojda ni prav pri zdravi pameti.
Siam ga je bilo, ko je šel tako po vasi in gledal je v tla. Nekateri so ga pomilovali, dragi pa so se mu smejali, kakor je pač v takem alu-čaju navada.
sili takom fiasa nekak obramben sklad, kateri bi imel zleteti prejalislej v nenasitljivo žrelo toliko gorja povzročajoče in tolikrat proklete
«Südmarke>.
Dolga leta hudih socijalnih bojev, posebno pa vladajoča draginja, niso več pustila spati zaspanega duha delavca in kmeta, ki sta še v pravem času vstala ter odločno stopila na pozorišče, kjer jih je z zaničljivim obrazom pogledal nemškutar ter si mel roke, pijan zmage ter že veseleč se na lepo premoženje konsumaega društva, s katerim bode po svoji volji gospodaril.
Prišlo je drugače! Kaj se je godilo aa prejšnjem občnem zboru, o tem se je že obširno poročalo. Takrat se je zgodilo, da sta izostala od občnega zbora dva odbornika, načelnik Urbas in Fugger, katera dva pa je oprostil Simen Rieger
—	prej «direktor», zdaj kitajski zidarski mojster
—	ter podal jamstvo, da sta omenjena dva gospoda po bolezni zadržana, da pa bosta vsekakor oskrbela registracijo novih pravil in novoizvoljenega odbora. Šimen je sam želel sedeti v norem odboru, toda on in drugi njegovi nemškutarski kom-plici so se prav pošteno vrezali. Delavstvo je spoznalo kritičen položaj ter niti enega izmed nemškutarskih gospodov, oziroma «tudi-delavcev», ki so za par Judeževih grošev prodali svoje prepričanje, ni izvolilo, ampak može, katerim je samovoljno izročilo konsumno društvo. S tem je bila tudi za Riegerja stvar rešena, njegovo jamstvo je šlo po vodi, na nesramen način je prelomil
, svojo besedo ter postal s tem človek, kateremu mora vsak poštenjak pljuniti v obraz. On in njegova renegatska četa sta zdaj delala na to, da se registracija onemogoči, da se s tem zabrani vsak novi občni zbor, in da se spravi društvo v propad. Položaj je bil s tem resen, izgledalo je, da je konsumno društvo izročeno usodi, ni bilo več daleč do tega, da bi se moralo razpustiti. Tako se je torej delalo z zavodom, ki je (Unes edino središče za Borovlje in okolico, v katerem dobita delavec in kmet za redne cene dobro blago in živež. Ni čuda, da je ljudstvo postajalo nemirno, da je na tihem stiskalo pesti. Zahvaliti se je edinole slučaju, da je bilo sploh le možno, sklicati zopet nov občni zbor, ki se je vriil dne 6. listopada t. 1.
Bil je to dan, ko je kljub slabemu vremenu drvelo ljudstvo od vseh strani, da izrazi na pristojnem mestn svoje ogorčenje ter sodi nad ljudmi, ki so mu hoteli zapreti zadnjo in edino pot h kolikor toliko lažjemu življenju pri vladajoči draginji. Videti je bilo nemirne obraze, ki so nekoga iskali, in opetovano je bilo slišati po dvorani klice: «Kje je Rieger P Kje je kitajski zidarski mojster?» Toda ni bilo ne tega, ne njegovih tovarišev, klika je po prav «germanski» navadi vrgla puško v koruzo ter se skrbno skrila v «Rosentalerhof». Pri Justu pa so zborovali oni, ki so pred 18 leti ustanovili konsumno društvo ter odločevali tudi zdaj o njegovi usodi. Do malega enoglasno so bili izvoljeni zopet vsi oni kandidati, katerih imena smo že po zadnjem občnem zboru objavili, kateri pa je bil po Riegerovih spletkah neveljaven.
Tako smemo zdaj upati, da smo dosegli to, kar smo za koristno spoznali, za kar smo pozvali združene čete v boj proti skupnemu našemu nasprotniku : Kapitalizmu na eni, brezvestnemu rene-gatstvu na drugi strani. Strah jih je bilo in bali so se, zato pa tudi niso prišli. Zal pač, da jih ni bilo, slilali bi vsaj zopet enkrat, kako sodi o narodnih odpadnikih polten Nemec, katerega se je v 15.000 izvodih neke brolure denunciralo, da je postal izdajica na svojem narodu, da je izdal bo-rovsko nemitvo. Ta jim je pač povedal resnico z besedami: lumpje so oni vsi, ki zatajijo svoj materni jezik, dve tretjini takih najdejo v svoji lastni stranki. To o borovskih Nemcih 1
S tem upamo, da je nal trud in naša skrb v enem ozira končana, pometlo se je s starim odborom, preskočili pa smo tudi kitajski zid, s katerim nas je hotel obdati kitajski zidarski mojster Simen Rieger. Mirovati pa vendar ne smemo. Člani 1 Zdaj ni čas, da bi spali, čaka nas mnogo dela, hvaležnega dela! Akohočemo, da bo nale drultvo cvetelo in se razvijalo, da bo moglo zadostovati modernim zahtevani, moramo žrtvovati vse naše moči, da povečamo Itevilo članov, da je vaaj podvojimo, mogoče potrojimo I Cim več članov bo, tem lažje bo delo, tem boljše bo društvo stalo. Delajmo s novimi močni, delajmo zdie in za nale
otroke, da nas ne bodo enkrat preklinjali 1 Postavimo si spomenik, kateri bo še v poznih letih pričal o našem trudu in našem delu — tega bodo naši potomci častili!
Dr. Steinwender o šolski reformi na Koroškem.
Koroški deželni zbor je sprejel dr. Steinw>in-derjev predlog v zadevi reforme koroškega ljudskega šolstva v tem smislu, da se uvede šestletna obveznost za šolski obisk in obvezen štiriletni na-daljni pouk.
V učiteljskih krogih je nastalo zaradi tega veliko razburjenje proti dr. Steinwenderju. «Der deutschüsterreichische Lehrerbund» je sklenil oster protest.
Sedaj piše dr. Steinwender v «Deutsdbaationale Korrespondenz» o zadevi sledeče: Njegov predlog se krivo razumeva. Gre se samo za šole na kmetih. V teh faktično že danes ni osemletne, ampak zaradi poletnih oproščenj jako skrajšana šolska obveznost. S 14. leti preneha vsak pouk in se prične doba, ko je otrok prepuščen sam sebi in pozabi, kar se je naučil. Pouk v šolah samih pa mnogo trpi na tem, ker sede otroci različnih starosti v eno, in dvorazrednih šolah. To je aed&nji položaj. Ne sklenila, ampak predlagala in v razsojo šolskim oblastem in učiteljstvu podala se je reforma, po kateri bi se za ljudske šole na deželi uvedla šestletna šolska doba in štiriletni obvezni nadaljevalni pouk, torej desetletna šolska obvezoost, ki bi segala v zrelejšo starost. Ta reforma bi pomenila razširjenje in poglobljenje šolske izobrazbe. Pri tem bi se na enorazrednicah in dvorazrednicah po potrebi razdelil pouk v dopoldanske in popoldanske razrede (poldnevni pouk), kar bi pouk samo poglobilo. Od učiteljev bi se res več zahtevalo kot doslej, zato bi se jih pa moralo tudi materialno boljše podpreti. Ravno to, da bi se na učitelje stavile večje zahteve kot doslej, kaže, da se šolstvo s tem ne bi poslabšalo, ampak izboljšalo. V zvezi s to reformo bi se morala seveda tndi izvesti reforma učiteljišč, posebno glede usposobljenja učiteljstva za kmetijski pouk.
Dopisi.
Celovec. Nemlko izzivanje na celovškem kolodvoru se nadaljnje, ker niso slovenski poslanci ničesar dosegli v državnem zbora v obrambo naših pravic. Pred opoldanskim vlakom dne 8. t. m. je ženska v blagajni drž. železnic imela prepir z nekim slovenskim drž. uradnikom, ki je baje plačal vožnjo, kar pa je blagajničarka v tistem tre-notku utajila. Slovenec je govoril z blagajničarko nemško, le s svojo gospo soprogo slovensko, a že to je bilo Germanki v uradu preveč. Ko je nato stopil k blagajni neki slovenski posestnik s Kranjskega in dasi je po nepotrebnem nemško govoril, spoznala je blagajničarka po slabi nemščini v njem Slovenca ter rekla glasno svoji tovarišici: «Schon wieder so ein Windischer.» Navzoči potovalni učitelj C. M. D. iz Ljubljane, g. Ante B.g, je vljudno vprašal sramotilko za ime, da naznani njeno prostaško obnašanje, toda ni hotela povedati imena, tudi oba vratarja sta se smejala prošnji. Upamo, da se bo ravnateljstvo zanimalo. Ta imenovani mn rad postreže z imenom žaljenega in še ene priče. Ako se to ne zgodi, iskali bomo druga pota.
Gllnje. «Konsumno drultvo je nala last, nali oderuhi in izkoriščeyalci pa so osramočeni do kosti,» tako je vzkliknil v nedeljo, dne 6. listopada po občnem zbora konzumnega društva marsikateri delavec in kmet, kateri si mora s težkim delom služiti svoj skromni vsakdanjo! živež in delati tudi za tiste boroveljske Ogrize, Cinkovce in Rigarje, ki so poizkulali uničiti dobro vspevajoče konsumno društvo. Ta boj združenih kmetov in delavcev proti boroveljskim liferantom in uradnikom je menda odprl oči tndi tistim zaslepljencem, ki so ae dosedaj valjali po tleh pred raznimi Ogrizi, Rigarji in Maurerji in poljubovali trpke šibe, s katerimi »o jih ti «Nopahajlovci» neusmiljeno pretepali» Kmetje in delavci, kateri imajo pri nas in v Borovljah iste skupne gospodarske interese, so se v tem odločilnem boja zdraiili v močno celoto, in ta lepa celota je premagala gnilo nemšku-tarijo. U parno in pričakujemo, da ostane ta zveza trajna in da se zmirom bolj utrdi in okrepi; kajti le iz take zveze se bo porodilo boljše gospodarsko In socijalno stanje Slovencev in socijalistov v Borovljah in okohci.
Borovlje. (Odlikovano slovensko podjetje.) Na mednarodni lovski razstavi na Dunaju, katere se je udeležilo tudi več puškarskih tvrdk iz Borovelj, med temi tudi «Prva borovska orožnotovarniška dražba Peter Wernig», so bili izmed vseh teh odlikovani itirje, med njimi tudi tvrdka Wernig.
Spodnji Dravograd. Dne 23. okt. t. 1. je imela podružnica CM dražbe za Tolsti vrh in okolico v gostilni Tolstovrške slatine svoj občni zbor. Untanovili so to podružnico že pred 16. ali 17. leti in je ena najstarejših na Koroškem. Bila je svoje dni zelo delavna, a pozneje je zaspala. Posestvo Tolstovrške slatine je prešlo v nemške roke in ni bilo več pripravnega zbirališča za zavedne Slovence. Brž pa ko so kupili to posest Slovenci, hrazili so domačini željo, naj bi se pedražnica GMD zopet oživela. Hvalevredno se je za to potrudil njen predsednik g. Oražen. Čeprav je bilo zelo slabo vreme, vendar se je zbralo v gostilniških prostorih zelo mnogo ljudi; bilo jih je okrog 100. Raz strehe je plapolala velika slovenska trobojnica, menda prvič s tega poslopja. Občni zbor je otvoril in mu predsedoval g. Oražen, ki je vse prisrčno pozdravil, povedal kratko zgodovino podružnice ter dal besedo g. dr. M. iz Cilovca. Ta je v živih besedah in ognjevitem govora razpravljal o slovenski domovini in slovenskem jezika ter CMD. Govor g. dr. M. je napravil na vse velik vtis kajti poslušali so ga vsi z zanimanjem in mu živahno pritrjevali. Poslušalci se niso dali motiti od nekaterih narodno nezavednih rogoviležev, ki so prišli nemir delat Ko ti rogovileži le niso dali miru, se jim je povedalo, kar so zaslužili, in so se umaknili Iz zborovalne sobe. V predsobi so potem ves čas prepevali nemške pesmi, ki pa zborovalce niso niti najmanj motile, temveč so s tem večjo pozornostjo sledili izbornim izvajanjem g. dr. M. Ko je končal svoj govor, so zaorili živijo-klici, da so tudi nemške pesmi v predsobi potihnile. Kot dragi je govoril g. A. Pesek, učitelj na CM. šoli v St. Ruperta. Tudi njega so ljudje z velikim zaupanjem poslušali. Kot tretji pa je govoril mladenič g. Ani Oiet, ki je z mladeniško vnemo navduševal mladeniče in dekleta za sveto narodno slovensko stvar. Njegov govor je napravil najboljši utis. K podružnici je pristopiiio takoj nato 31 članov in izvolil se je sledeči odbor: Oražen Andrej, Fr. C lestina. Oset Andrej, Luka Kotnik, Dominik Kotnik, Fr. Dolinšek, Konečnik Ant. — Sestavil se je pevski zbor pod vodstvom g. Dolinšeka. Zapeli so mnogo krasnih narodnih pesmi. Sklenilo se je, da še ustanovi in da priredi kmalu kako narodno veselico. Vršila se je tudi vinska trgatev, kjer je bilo obilo smeha in zabave, ker so bili beriči zelo pazni in so marsikaterega «tata» ali «tatico» gnati v «špehkamro» pred strogega gospoda župana. G. dr. H. je v mraku zažigal raznobarvne bengalične ognje in krasne rakete, ki so jih vsi občudovali. Zs razvedrilo je skrbela tndi vrla godba iz Spod- Dravograda.' Zabava je bila izvrstna in je ostal ta dan vsem v prijetnem spomina. Vsi povprašujejo, kdaj bo zopet kaka slovenska veselica, ker se jim je tokrat tako dopadlo. Gostilna Tolstovrške slatine je slovenska, postrežba res dobra. V gostilni je nabiralnik dražbe sv. C. in M. in pa nabiralnik «Naše straže». Naj bo od sedaj središče narodnega delovanja.
iz labodske doline. (Žile pregrizel v zaporu.) V Volšpergn je bil pri okrajnem sodišču v zaporu urarski pomočnik Franc Mastere radi različnih goljufij. Pred nekaj dnevi si je izkušal na grozovit način vzeti življenje; pregrizel si je žile ter hotel na ta način pospešiti smrt vsled izkrvavenja. Ječar ga je našel vsega v krvi; dal je poklicati takoj zdravnika, ki je hotel nesrečnežu ustaviti kri. A jetnik se je obnašal tako silovito, da so ga morali dati v prisilni jopič. Dali so mu začasno obvezo in ga spravili potem v bolnišnico.
Bekštajn. (Zlato) Blizu Bekštajna so stari zapuščeni zlatokopi, katere je pred leti kupil neki švicarski konzorcij. Dotični konzorcij je dai kopati v več jamah in kakor se poroča iz Malniča, uspešno. Konsorcij bo začel v najkrajšem času z večjim obratom. Po planinskih krajih so od nekdaj našli večje ati manjše množine zlata in srebra. Znani so biti «srebroarji», ki so se vozili s čolnom po Dravi in iskati v proden zlato.
Celovec, Konjički naše tramvajske železnice so Iti že čisto v penzijon in ne bingljajo več po kolodvorski ulici. Tudi stare tračnice so skorij Že čisto izkopali, pri novih delajo in tako je vse pripravljeno, da se bomo kmalu vozili k no verna pokopališča.
Od Drave. Pod Glinjami je utonil inžener Rieser, ko se je z več dragimi peljal po Dravi. Dolgo se je boril z valovi, konečno je le našel v njih mrzel grob. — Nekaj dni pozneje je skočil na Sajnikovem brodu nek hlapec v Dravo. Mornar ga je hotel prepeljati, ko pa sta dospela do srede, kjer so valovi aajvečji, je skočil z ladje, in kmalu so ga zagrnili valovi. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen, katero si je šel hladit siromak v hladno Dravo.
šmarjeta v Rožu. Našo vas je zapuetil učitelj Bauer. Bauer je Tirolec in trd Nemec. Na zunaj se sicer ni npal kazati posebno nasprotnega, kako mržnjo pa ima do slovenskega jezika, se vidi iz tega, da se kljub temu, da je živel tu več kot deset let med Slovenci, da je poučeval slovenske otroke in da ima za ženo pristno Slovenko, ni naučil slovenščine. Kar se pa tiče njegovega človeškega naziranja, je ta tirolski Bauer, čeprav študiran človek in učitelj, daleč za nalimi «pavri», ki niso posedati po klopeh viijih šol, ampak ki se morajo truditi od zgodnje mladosti za plugom. V dokaz tega je neka dopisnica, katero je pisal ti
Bauer ivoj Cit uekemu Slovencu. Ts dopisnica je dobro shranjena in bode kazala v narodno-obram-bnem muzeju Se poznim narodom, kako podlo notranjost ima to človeče in kako se je izkazal hvaležnega zato, da je smel jesti več kot deset let slovenski kruh.
Od nekod. (Žalostno — pa resnično 1) Znan nam je na spodnjem Koroškem slučaj, da se je porabil denar, katerega so dajali naprednjaki v nabiralnik Ciril in Metodove družbe v družbine namene — za druge stvari.
Od slovensko-nemške meje. Dragi obmejni slovenski bratje! Kakor vam je znano, se bliža letos ljudsko Štetje in zato je naša sveta dolžnost, da že sedaj stopimo skup in seštejemo zlate številke obmejnih slovenskih stebrov. Naše geslo je: Ne dajmo se premotiti od nikogar in vedno imejmo v srcu vcepljeno, da nas je rodila in vzgojila edino slovenska mati. Ne bodimo strahopetneži in zahrbtni, ampak odkritosrčni in zavedni tako, da če nas pogleda sovražnik, da že z našega obraza bere, da smo pravi slovenski sinovi in se ne pustimo za par vinarjev premotiti. Velika sramota in veliki izdajalec bi bil tisti Slovenec, kateri bi svoj materni jezik zatajil ob ljudskem štetju, zato si vzemite k srcu deset zapovedi o ljudskem štetju in te so: 1. Priglasi se edinole k svojemu slovenskemu materinemu jeziku! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu občevalnemu, oziroma materinemu jeziku! 4 Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne ponemči se! 6. Ne odtuji se tvojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Na pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški 1 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ue daj zastrašiti, če ua tebe vplivajo in ti grozijo. Imejte to vedno na jeziku in v mislih posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo naših krajev. Slovenc', pokažite tedaj in za vselej, da se ne damo izpodriniti z zemlje naših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva sdie enakih pravic! Obmejni opazovalec.
Narodne zadeve.
Za «Mir*. Povodom imenovanja trdega in tujega Nemca Kaltnerja koroškim škofom sta si osmelila posvetiti v brlog zakupnikov koroške politike malo «Slovenski Narod» in «Korošec». Glasilo teh zakupnikov nima odgovarjati nič stvarnega in dala tako, kakor dela v takem slučaja najnižje stoječe človeče (poulični fakini), da sačne zmerjati. To, kar je pisal «Korošec», bode pisal o tem šs več. «Mira» pa «Korošec» ne bodo odgovarjal, ker bi bilo za njega prepon ž ovalno, da bi se repenčil s pouličnim fakinom. Opozoriti moramo tu in šs na to, da smo večkrat dokazali, kako logiko imajo pri «Miru» in šele zadnji «Korošec» je pokazal v dopisa iz Sveč to o «Mirovem» ured-diku Smodeju. To, «da so izgubili pamet in da to zmešani», ae «Mirovemu» uredništvu pač ne more očitati, ker tam tega, česar nimajo (namreč pameti), sploh ne morejo izgubiti.
Koliko stori Ciril in Metodova družba za Slovence? Po šotab C ril in Metodove družbe je nad 3000, reci in beri: tritisoč otrok. Ti otroci bi morali hoditi v nemške in tahonike šole in tam bi jih hujskali nemški, nemškutarski in lahonski učitelji proti Slovencem, ko bi ne skrbela za njo C. in M. družba. Tritisoč otroki Pomislimo, kaj to pomen1, in pomislimo, kaj stori s tem C. in M. družba 1 Zdaj pa vprašamo: Kaj pa ao že storili, ali pa kdaj storijo klerikalci, ki hujskajo proti C. in M. družbi? Odgovor: nič in čisto niči Zato pa, dragi bralec, bodeš znal dati odgovor tistim nesramnim hujskačem, tistim izdajicam, če bodo še šuutali kdaj proti G. in Metodovi družbi.
Iz koroškega deželnega zbora. ? seji dne 7. t m. je poročal baron Eichelburg-Labia o predlogu šolskega odseka glede peticijo koroške trške občine Borovlje, da naj se na boroveljski sedemrazredni ljudski šoli verouk poučuje v nemškem iQ ne kakor dosedaj v slovenskem jezika. Referent je močno napadal tamošnjega kateheta, češ, da se v šolskih urah za verouk veliko bolj peča z agitacijo za slovenski jezik, kakor pa z veroukom samim. Predlagal je, naj so cela zadeva preišče po posebni komisiji, uvede potrebne ko-rake ter o uspehu preiskave poroča deželnemu zboru. Poslanec Grafenauer je nato t svojem go-goru ostro kritiziral in obsojal terorizem Nemcev napram slovenski manjšini ter se skliceval glede pouka verouka v slov. jeziku na peticijo, ki jo je vložil in katera Zahteva ravno nasprotne, namreč da naj ostane slovenščina še nadalje kot učni jezik ta verouk. Poslanec Wieier je nato napadal ko-
roško slovensko duhovščino, češ, da posebno protežira slovenščino v šoli. Poslanec Wieser je po-vdarjal, da med koroško slovensko duhovščino vladajo sedaj škandalozne razmere, da bo moral deželni zbor izvesti izpremembo, da se je deželni šolski svet že večkrat obrnil na sedanjega škofa, naj glede ponka verouka izvede izpremembe, da pa ni bilo mogočo ničesar doseči, - da pa je pričakovati, da se pri novem škofa dosežejo v tem oziru aspehi — deželni predsednik H du je nato poudarjal, da se je deželni šolski svet tozadevno že večkrat obrnil na knezoškofijski ordinarijat za intervencijo, toda vselej brezuspešno. Deželni zbor je končuo sprejel predlog referenta.
Preganjani slovenski učitelji na Koroškem.
V	celi slovenski Ziljski dolini je bil dosedaj edini slovenski učitelj, namreč g. Lovro Horvat, nadučitelj v Gačah pri Cajni. Ker pa gosp. Horvat ni hotel zatajiti svoje slovenske narodnosti ter ni maral bajlati z neznačajnimi tovariši, začeli so ga preganjati, in sedaj ga je deželni šolski svet brez vzroka predstavil v nemški Pontabelj. Enaka preganjajo in zapostavljajo ostale slovenske učitelje.
V	goratih Apačah službuje že štiri leta učitelj gosp. Josip Jeki, zelo vesten in nadarjen vzgojitelj, ki ima posebne izpite iz glasbe, ter je strokovnjak v čebelarstvu. Predao je šel v Apače, kjer niti brane ni dobiti, so mu rekli na merodajnem mestu, da se bo zaradi te njegove požrtvovalnosti pozneje posebno nanj oziralo. Sedaj je bila razpisana služba nadučitelja v Libučah pri Pliberku. Razun.gosp. Jekla je prosil le še en učitelj, neki nemškutar, ki je slabše kvafficirau ter ima tri leta manj službovanja kot gosp. Jeki, toda službe ul dobil gosp. Jeki, temveč ta nemškutar, Nemci imajo pač svoj «Voiksrat», ki se briga za vsakega svojega učitelja. Kdo pa se briga za slovenske učitelje? Seveda dolžnost edinega poslanca g. Grafenauerja je, da ima vse take slučaje v evidenci ter jih spravi pred državni zbor. Ta naloga mu pač ni prete-žavna, saj je vseh slovenskih učiteljev na Koroškem jedva dvajseterica.
Celovški škof. 23 let je vladal škof dr. Jožef Kahn na Koroškem. Ko je po smrti škof* Fun-dra, ki je bil sicer kmet, a časti vreden mož, postal dr. Jožef Kahn celovški škof, se je moral pismeno zavezati, da se nauči slovenskega jezika. Seveda se je dr. Kahn naučil slovenskega jezika samo nekaj besed, za smisel njegove pismene obljube, da bo tudi Slovencem pravičen škof, se pa celo ni menil. Nasprotno Kahn je pospeševal germanizacijo, kar je največ mogel. Da je slovenstvo na Koroškem danes na tako slabih nogah, je v veliki meri tudi krivda škofa Kahna. To je tudi edini «uspeh», ki ga more izkazati. Kadar prisilijo v Avstriji kakega škofe, da mora zapustiti svoje mesto, smo lahko prepričani, da mora imeti mnogo na vesti. Za naslednika dr. Kahnu je imenovan sol-negraški korar dr. Beltežar Kaltnar. Mož je že 66 let star. Značilno je, da se sedaj od Kaltnerja niti to ni več zahtevalo, kar se je zahtevalo od njegovega prednika. Sedaj odstavljeni dr. Kahn je moral podpisati reverz, da se bo naučil slovenskega jezika, od novega škofa dr. Kaltnerja se še ta formalnost ni več zahtevala. Tako je od leta 1887. padla veljava Slovencev na Koroškem. Dokler so bili koroški Slo Tenci kot narodna stranka organizirani, so dosegali uspehe in imeli veljavo, odkar pa so narodno samo pobarvani klerikalci, so i?gubili še to, kar so prej imeli ia prišli ob vso veljavo — celo pri cerkvi.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Borovlje In okolico naznanja, da se vrši njen letni občni zbor v nedeljo dne 27. L m. v veliki dvorani pri Cingelcu na Trati. Obenem se bo razpravljalo o prihodnjem ljudskem štetju. Ker je to za Slovence v boroviki okolici in v Borovljah samih življensko vprašanje, se ljudstvo opozarja, naj v prav velikem številu pride 1 Cas: 3. ura popoldne.	«	Odbor.
Za neko pošto na Spodnjem Koroškem, ijer se prebira «Korošec», imamo danes ta opomin, da se naj to v prihodnjič popolnoma opusti, če ne bodemo govorili drugače.
Svetovna politika.
Umrl je v nedeljo zjutraj v Astapovem na Ruskem najslavnejši in največji mislec naše dobe, grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Malokje je človek, č!gar smrt, dasi pričakovana, bi pretresla tolike srca po vseh krajih sveta, kakor smrt Tolstega, Naj v mira počival
Češki poslanec Maiaryk je v avstrijskih delegacijah na podlagi spisov dokazal, da je imel naš avstrijski minister za vnanje zadeve, grof Aehrenthal v Belgradu svoje špijone, kateri šo tudi ponaredili razne dokumente, ki so se izrabljali svoj čas proti Srbom v Avstriji, posebno na Hrvatskom.
Plačevanje v štetem denarju je za sedaj najbolj pereče notranje vprašanje avstro-ogrsko. Vpeljavo tega vplačevanja, ki pomeni, da ima avstroogrska banka vsak bankovec izplačati v zlatu, zabteva ogrska vlada, ki hoče to pokazati kot tako pridobitev, da bi ž njo lahko potisnila razne druge madžarske zahteve v kot. Avstrijska vlada se je do zadnjega branila. Sedaj se poroča, da se je med avstrijskimi in ogrskimi ministri dosegel nekakšen sporazum. Natančnejšega pa še ni nič znano. Konference avstrijskih in ogrskih ministrov se neprenehoma nadaljujejo.
Papež ia umika. Ni dolgo od tega, ko je sklenil Vatikan, da mora vsak duhovnik priseči, da bo vedno veroval v dogme. S to prisego se je hotelo uničiti takozvane moderniste. Ta sklep so pa sprejele nekatere vlade, ki imajo tudi besedo pri nastavljanju župnikov in teoloških profesorjev, z nevoljo. Tako Bavarska in Nemčija. Bavarski ■uncij Fiühw&rth je posredoval pri papežu, ki je določil, da ni primoran duhovnik priseči, da so pa v to prisiljeni le oni duhovniki, ki m posvetijo teološkim študijam. Papež se je moral v tem oziru udati opravičenim zahtevam vlad in te je umaknil
Gospodarska vprašanja.
Stanje oiimine. Vsled razmeroma zelo ugodne letošnje jeseni je ozimina dobro vzkalila in se razvila tako, da bo lahko kljubovala navadnim zimskim pojavom. Posebno lepa je ozimina po Gorenjskem in v krškem okraju ter obeta mnogo lepega pridelka.
Raznoterosti.
Portngalikl menihi n« Koroškem. «Salzburger VolksDllalt» poroča, da je kupil s pomočjo frančiškanov ie v imenu portugalski menihov ljubljanski katehet Smrekar posestvo baronice Lang blizu Beljaka za 400.000 K. Svota je že plačana in prememba tudi vknjižena.
Krčanski nooljalei propadajo. Dr. Lueger je bil tudi deželni poslanec nuje-avstrijski, la sicer je bil izvoljen v drugem okraju mesta Dunaja. Tu so bile zdaj po Luegerjevi smrti uove volitve. Zmagal pa pri volitvah ni Luegerjev nasladnik (klerikalni kandidat), ampak zmagal je socijalni demokrat Frase Schuhmeier. Danajski klerikalci so zgubili z tem en mandat v deželnem zbora ea Nižjeavstrijskem kljub tema, da so delali pri volitvah ua vse protege za kler. kandidata Prey erja.
Kako deli Rim Slovencem pravice. Po več krajih so imeti Slovenci še od časa Cirila in Metoda sem slovensko božjo službo. Po ukazih, ki so prihajali iz Rima, se je to skoro po vseh slovenskih krajih odpravilo. Rim nam je vsiljeval Slovencem tudi zatiraj nemške duhovnike. Slovenski duhovnik sme opravljati službo po deželi, po hribovitih vaseh, na škofijskem stolu pa sme sedeti seveda le — Nemec.
«Talčirelheltlih» občlniko gospodar it vo v nemškem Gradca. V nemškem Gradcu so na pravili «tajcfreibeitlib» občinski možje v zadnjih letih pri občini toliko dolgov, da si nikakor ne vedo več pomagati. Občinskih doklad si ne upajo več zvišati, ker so že tako neznansko visoke, posoditi jim pa tudi menda nihče noče več kaj. Spofani občinski možje si sami želijo, da bi j: h vlada zapodila iz občinske hiše in postavila vladnega komisarja, ki bi moral voziti občinski voz, katerega so zapeljali tajifreiheitlih občinski možje do pjest v blato. No, morda jim pošlje vlada Laschana iz Ljubljane 1
K$tll0Vl|lB0 Uti 1885.
HaVnoHar je izšel
felilj cenili
sr, zlatnine ter srebrnine 1.1. ir
s'1* Kttcriga BijUlii VsaKomur poSljtin
brezplačno.
Ttndolf itn; V Kranj«
nrar • poleg UHirne t ŠaVaiKa.
lUtiuoVtifio Uta 1885«
podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 5,000.000.
Rezervni zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
— 4 U
00 dne vloge do dneva vzdlga.
X Kolodvorska cesta št. 27. x
Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije.
Eskompt in inkaaso menic :: Borana naročila.
Prodija vseli vrst vred DiDirjev proti ootoviii po doevoem korzu.
Centrala V Cjubljani. podružnice V 5plJetn, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8— za komad.	l 26—23
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Častna Izjava.
Jaz, Jožef Kap, p. d. Poklinik na Blatu pri Pliberku, obžalujem s tem, da sem v gostilni pri „Lamplwirtu* v Pliberku govoril, da je hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku tudi pri polomu nemške centralne kase v Celovcu.
Jaz prekličem vse te svoje neresnične trditve, ker imenovani zavod kakor vse druge t-lovenske posojilnice na Koroškem nimajo^čisto nič opraviti, še manj kaj za izgubiti pri tem nemškem centralnem polomu v Celovcu.
Jaz se tudi zahvaljujem, da je načel-ništvo hranilnice in posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom na mojo prošnjo odstopilo od tožbe in plačam vse stroške.
Šmihel nad Pliberkom, 12. nov. 1910.
______________Jožej Kap.
nooostl založne tiskarne In. Fr. Lampreta o Kranju
Po zaplembi draga Izdala.
Zelo aktualno 1 Ravnokar je izšel Zelo aktualno!
7. snopič poljudne zbirke „Več inči“:
:: Strašna grozodejstva v i samostanu čenstohovskem.
Korošci! Naročajte, priporočajte In razširjajte vaš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika I — Bodite povsod širiteljl njegovega poštenega prizadevanja!
Lovske pnšbe
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z sajboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernlg 3 ,9
družba z rntejeno zavezo v Borovljah, Koroško C-niki brezplačno in poštnine presto.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
Edina slovenska kisla voda
Cena 20 vin.
S tremi slikami.
Cena 20 vin.
Dobiva se y tiskarni Iv. Pr. Lampret In po knjlgotržnkah. Izšel je 8. snopič zbirke „Več luči l*
joj, joj, ts neznosna draginja!
Varstvena znamka:
„«SIDRO»*.
20 52-
lincment Capsici cotnp
nadomestek za	20
sidrov - pain - expeller
je vobfe priznan kot Izvrstno, boleölne to -lažede in odvaialno «metenje pri pre-hlajenju 1.1. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škatlje z našo varstveno znamko „aldro**, kajti
potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Dr. Hterji lekarn pri „zlata lem“
I
v IPrajgi Ellzabetna ulica Ate«. 5, nova.
Razpolater mita
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.	8 12-9
Naroča se pri OSkrbnIŠtVU Tolsto-vrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dote tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo.
r
Slovenci, ne zabile družbe SV. CIRILA IH METOPAI

Mestna hranilnica v Radovljici
je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja
net	OoroiKj »lit?»Xi.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 Ve od sto. Vse narasle in oedvignjene obresti prlpISUle doakrat na leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranUnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. ki*, ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil HT mesto Radovljica	Z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — m poleg
tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice i katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
9 26—8
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16 /*,
19V2, 2ä ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z^obrestmi. Kd(JJ1s!1.Z. posodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. D012IUK Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. mani.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka draga pojasnila, zglasi naj se v branilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se
uraduje Mak Han Od pol S. do 12. are dopoldne In ad pol 3. do 9. ure popoldne razen ob nedeljah in prazmhh
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.