DELAVSKA POUT1KA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 33 Sreda, 25. aprila 1934 Leto IX Strahovita rudniška katastrofa v Bosni V državnem rudniku Bignita v Kakanju so eksplodirali strupeni plini Od 220 rudarjev se jih je rešilo 91 Internacionala delavstvu vseh dežel! V soboto popoldne se je v rudniku Kakanj blizu Zenice v Bosni zgodila strašna nesreča, kakršne še ne pomnimo ne v Jugoslaviji in sploh ne na Balkanu. Eno uro pred zaključkom dopoldanskega šihta se je vsa okolica tako stresla, da so prebivalci menili, da je hud potres. Koj nato se je pa iz rudniškega vhoda začel valiti gost dim, poln strupenega plina, Sirene so zatulile, prebivalstvo je v strahu drlo skupaj. Tehniško osobje z ravnateljem na čelu je takoj nadelo plinske maske in se podalo na reševanje. V kratkem so dospele tudi reševalne čete od rudnikov Breze in Zenice, iz Sarajeva so pa še tekom večera prispeli zdravniki, bolničarke in preiskovalna komisija. Vendar zdravniki niso imeli dosti posla, ker so vlačili na dan samo mrtva in strahovito izmrcvar-jena trupla. V rudniku so se morale nahajati silne količine eksplozivnega plina, da je bil učinek tako strašen. Eksplozija je zasula izhod s kamenjem tako, da so bili rudarji dopoldanskega šihta zaprti v rovih. Deli jame. v katerih se je nahajalo okoli 100 rudarjev, so popolnoma porušeni. Rudnik Kokanj, v katerem kopljejo rujavi premog, je v državni posesti. Od 220 rudarjev, ki so se nahajali v iami, se jih je rešilo vsega 91 in to samo taki, ki so bili bližje izhoda. Vsi ostali so brez dvoma mrtvi. Dose-daj so spravili na dan 65,trupel, od katerih imajo nekatera vse kosti polomljena. Mnogi še po smrti tiščijo na, usta robce, ki so jih bili namočili v karbol. Reševalno moštvo je moglo samo enega moža rešiti živega, in sicer Slovenca Štoka. Ta je bil zaposlen pri vodni sesalki in ko je začutil katastrofo, je takoj porinil glavo v cev, ki odvaja vodo ter je dihal kakor in kolikor je mogel. V tem položaju je vzdržal celih šest ur, dokler niso prišli reševalci do njega in mu dali masko. Radi ustavitve sesalk je grozila voda zaliti rudnik; šele proti jutru je bilo mogoče spraviti sesalke zopet v pogon. Reševalci so delali na onemoglosti in So se od izčrpnosti onesveščali, noč^U^j^ka mizarska delavnica je krst * * n zaposlena z izdelovanjem dveh vr^tVe katastrofe; krste delajo mano -n.« ' i_Za kristjane in za musli-mane poSebej Med poginulimi je tu- t kl-OVencev. Večina zapušča nepreskrbljene družine; rudar Štefan Tvrtkovic zapušča ženo in 11 otrok. lonnnnn-e Zf PrV0 pomoč nakazal 10.000 Din. Iz Beograda je prišel socialni minister dr. Novak. Tajnik sa- rajevske Delavske zbornice Jovo Jakšič, ki se je mudil v Zenici, je sklical nujno komemoracijsko sejo Delavske zbornice, ki bo sklepala o načinu pomoči prizadetim. Slovensko delavstvo se pridružuje globokemu sožalju. Podrobnosti o katastrofi. V jami je bilo zaposlenih ob katastrofi 221 rudarjev ,od teh so jih rešili 91, izkopali 52 mrtvih, pogrešajo jih pa še 78, katerih velik del utegne še biti žrtev te velike nesreče, če ne vsi. Eksplozija plinov je nastala v srednji plasti rovov, zato so se rudarji blizu izhodov še lahko rešili, rudarji v srednji in spodnji plasti pa ne. Eksplodiral je plin metan, ki je že pri eksploziji ubil mnogo rudarjev. Trupla mrtvih rudarjev so o-pečena, sežgana in deloma razmesarjena, Seveda se je rov na nekaterih krajih tudi porušil, Odredili so takoj reševalno akcijo, ki pa v notranjost ni mogla prodreti. Reševalci so z veliki napori in ob osebni nevarnosti spravljali mrliče na dan. Pomožna akcija je na oddaljenih mestih katastrofe naletela na te grozote. Težko si je preodčiti, kakšen učinek je imela eksplozija v neposredni bližini, kamor prodre pomožna akcija šele po odkopu zasutih mest v rovih. Ob eksploziji so se pokvarile tudi domala vse varnostne naprave. Pretrgala se je telefonična zveza z uradom, stroji se so ustavili, pokvarile so se sesalke za vodo in ventilacijo. V rov sam zaraditega vdira voda, ki stoji v rovu že do pasu. Vodstvo obnavlja sesalke, da čim-prei izčrpa vodo iz jame. V nedeljo popoldan so že prispele uradne komisije v Kakanj, ki jih je odredil predsednik vlade. Komisija se tudi boji, da bi ugetnil nastati v jami po eksploziji požar, kar bi bila ogromna škoda za premogovnik. Predsednik vlade je obenem naročil ministru drju Ulmanskemu, da prevzame skrb za rodbine ponesrečencev država ter da bo oskrbela tudi pogreb nesrečnih žrtev. Pretresljiva je velika nesreča v premogovniku Kakanju. Potrebno je, da se ugotovi krivec nesreče. To je predvsem naloga uradne komisije. Nesrečo so lahko povzročile naravne sile, lahko jo je kriva premajhna pazljivost varnostne odredbe in uredbe. Katastrofa je za nami. Ali grozna katastrofa mora biti resen opomin vsem kontrolnim organom, da je v rudnikih potrebno najvestneje izvajanje varnostnih mer. Previdnost in varnostne naprave, ki so danes že precej popolne, so nedvomno v stanu omejiti rudniške nesreče na minimum. SreCna Avstrija Avstrijska vlada namerava uzakoniti z novo ustavo tudi konkordat med Avstrijo in Vatikanom. V usta- vi bo tudi določeno, da pred 16. letom nihče ne sme menjati vere — Naj zamenjajo še Vatikan z Dunajem! Dobrotljivi madžarski zavezniki Madžari ponujajo sodelovanje z malo antanto, če ta pristane na revizijo mej. Madžari pozabljajo namreč, da se še vedno nahaja v njihovi državi precej Nemadžarov. V globoki žalosti, vendar pa ne-pckolebljivi v svojem prepričanju in zaupanju v končno zmago, bodo delavci vsega sveta praznovali svoj letošnji Prvi maj: z mogočnimi manifestacijami povsod tam, kjer vlada svoboda — stisnjenih zob in pesti tam, kjer je upostavljena fašistična strahovlada. Z bolečino v srcu stoje delavci vseh dežel ob grobovih avstrijskih proletarskih bojevnikov, ki so dali svoje življenje za svobodo, za mir in za čast svetovnega socializma, zavedajoč se, da je vlada kleriko-fašizma, ki jo predstavljata Dolliuss in Fey, hotela in izzvala meščansko vojno. V tem boju nista zmagali pravica in poštenost, ampak premoč orožja. Zmagovalci pa, v prepiru med seboj, tirajo Avstrijo, ki je postala kolonija italijanskega fašizma, v temne pustolovščine, v naročje Habsbuirgovcem ali Hitlerju in s tem vso Evropo novi vojni nasproti. Avstrijski delavci! Z občudovanjem je zrla Internacionala v povojnih letih na Vaše delo, ko ste v svoji miroljubnosti zgradili rdeči Dunaj in ga postavili za vzgled svetovnemu socializmu. S trepetajočim srcem so sledili delavci vseh dežel Vašemu herojskemu osvobodilnemu1 boju, s katerim ste si postavili neporušljiv spomenik v srcih vseh poštenih ljudi j. V globokem spoštovanju se klanjajo delavci vseh dežel pred Vašimi mrtvimi in v ječah zaprtimi sodrugi, pred vdovami in sirotami izza februarskih bojev, nad katerimi izvaja sedaj avstrijski fašizem svoje maščevanje, zagotavljajoč Vam svojo nezlomljivo zvestobo in solidarnost. Internacionala zaupa danes, danes še bolj kot kdajkoli poprej, na Vas: avstrijski junaki bodo ostali zvesti zastavi mednarodnega socializma, Vi boste sedaj še s podvojeno silo delali za Vašo idejo, ki ste io sami potrdili z Vašo krvjo, na Vaši strani pa bo stala internacionala. Mi Vam obljubljamo na naš Prvi maj: da Vam' bomo z vsemi svojimi silami pomagali v Vašem osvobodilnem boju1. Tako kot Vi, bo tudi Internacionala vodila najostrejši in nepomirljivi boj proti gospod-stvu avstrijskega fašizma, dokler ne bo napočil dan, ko bodo rdeče zastave zopet zmagoslavno plapolale z dunajske mestne hiše. Delavci vseh dežel! Kriza, v kateri se zvija kapitalistično gospodarstvo že skoro pet let, traja z nezmanjšano silo dalje. Fašizem je ni v stanu rešiti, ampak jo le še bolj poostruje. Nemški fašizem, ki meče socialistične bojevnike v ječe in koncentracijska taborišča, ki je s svojim novim! delovnim pravom delavstvo zasužnji in ga izročil na milost in nemilost podjetniku, zapravlja ljudsko premoženje z mrzličnim oboroževanjem. Italijanski fašizem pušča stotisoče brezposelnih brez vsake podpore, da umirajo gladu. — Fašistično nasilje ne more odpraviti neizbežnih posledic kapitalističnega razvoja. Razočaranje vseh tistih, ki so se vrgli fašizmu v naročje, bo postalo usodepolno za ta poslednji gospodujoči sistem kapitalizma: zmagi fa- šizma mora slediti samo zmaga socializma. Čim bolj brezizglcden postaja gospodarski položaj ’ kapitalizma, tem močnejše postajajo sile, ki tirajo človeštvo novi vojni naproti. Oboroževalno tekmovanje je zopet pričelo. Radi tega ponavlja Internacionala svojo zahtevo po splošni razorožitvi: nobenega popuščanja napram vojne željnemu fašizmu, sodelovanje vseh svobodnih narodov pri pobijanju vojne nevarnosti, ki jo predstavljajo vse fašistične države. Najmočnejše sredstvo proti grozeči vojni je strah vladajočih razredov pred proletarsko revolucijo. Najmočnejša garancija miru pa je moč socialističnega delavskega gibanja. četudi je Avstrija postala žrtev fašizma — sta ostala naš pogum in naše prepričanje nezlomljena. V vseh državah zapadne Evrope, na Angleškem, Francoskem, Holandskem, v Belgiji, na Švedskem in Danskem je ostala demokracija nepokolebljiva Na otoku demokracije, v Čehoslo-vaški, brani celotno socialistično gibanje z uspehom demokratične pridobitve. Že vidimo prve znake novega napredovanja socialističnega gibanja. Komaj par tednov po padcu rdečega Dunaja je angleška delavska stranka prvič v zgodovini osvojila največje mesto sveta, glavno mesto svetovne države, London, in je s tem oznalnila svetu vest o njenem predsteječem prevzemu vlade v državi. Belgijsko delavsko gibanje je začelo ofenzivo in je s svojim delovnim načrtom dalo znamenje delavcem v vseh demokratičnih državah. V skandinavskih državah se vrsti ena socialistična zmaga za drugo. V Švici je delavstvo odbilo vse napade reakcije in je v neprestanem prodiranju osvojilo nove pozicije. Socialisti v Argentiniji so dobili glavno mesto države v svojo upravo. To so znamenja velikega pre-okreta, ki bo demokracijo v svobodnih državah utrdil in jo v fašističnih državah zopet vzpostavil. Prvega maja bomo neomajni v svojem) prepričanju zmage zopet demonstrirali: Za osvoboditev sužnjev izpod fašističnega jarma! Za socialistično demokracijo! Za mir in svobodo! Ideja, za katero so avstrjski junaki živeli in padli, je nepremagljiva! Naj živi socializem1! Naj živi Internacionala! Pariš, dne 25. marca 1934. Predsedstvo Socialistične delavske internacionale. . Preprečena zaplenitev imetja. Fašisti so izključili iz državljanstva pisatelja Rudolfa Leonharda in mu zaplenili imetje. Pisatelj je notranjemu ministru v nekem časopisu sporočil naslednje; »Jurist kakor Vi, vem, da obstoji imetje iz aktiv in pasiv. Ker ne moremo pogruntati, katera aktiva ste utegnili zapleniti, Vam pošiljam seznam, svojih dolgov ter pričakujem, da boste te dolgove v štirih tednih poravnali.« Misli na se — skrbi za se! »Slovenec« podira marksistične trdnjave, kolikor jih je v Evropi še ostalo in jih niso razrušili topovi kleriko-fa-šističnega Dollfussovega režima. Za Dollfussa so bile socijalistične trdnjave dunajske občinske hiše, za »Slovenca« pa je prava pravcata marksistična trdnjava — belgijska delavska banka. Bolje rečeno, je bila, ker to trdnjavo so pretekli teden zmleli valji rotacije v »Jugoslovanski tiskarni« v prah in pepel; kar je se ostalo od nje, je obviselo na cunji črno tiskanega papirja, ki se zove katoliški list. Tako temeljito je opravil »Slovenec« svoje delo. Kaj je pravzaprav na stvari? Na svetu vlada silna gospodarska kriza. Vzrok krizi je kapitalistični gospodarski sistem. V okviru tega gospodarskega sistema se razvija tudi delavsko zadružništvo. Ako je sistem v krizi, potem morajo biti radi tega prizadete tudi delavske gospodarske institucije, kar je vendar tudi čisto naravno. Saj prevaljujejo kapitalisti vso krizo na delavske rame. Neprestano zniževanje plač in razen tega* še ogromna brezposelnost sta oslabila gospodarsko moč delovnih množic. Potrošnja je padla, delavski konzumi so izgubili odjemalce, dobri zadružniki so primorani kupovati na upanje in dvigati svoje zadnje prihranke. Položaj postaja iz dneva v dan vse težji in težji. V takih razmerah morajo države izdajati zaščitne zakone v varstvo gospodarstva, ali pa mu s posojili priskočiti na pomoč. Tudi v Belgiji je delavsko zadružništvo in z njim delavska banka, ki je temu zadružništvu dajala posojila, zašla v denarne težkoče. Kakor nešteto drugih denarnih zavodov se je tudi ona obrnila na vlado za večji denarni kredit. (V Avstriji je klerikalni režim zmetal sto milijone šilingov za sanacijo skrahiranih privatnih špekulantov.) To pa sedaj »Slovencu« nikakor ni povšeči. Dočim je molčal o vseh državnih sanacijskih ukrepih, kadar je šlo za klerikalne in privatne banke, je kot star sovražnik marksističnega delavskega gibanja ves besen, da si upa belgijsko delavstvo — ki vendar tvori precejšnjo večino prebivalstva — zahtevati od vlade, da mu dovoii prav tisto podporo, kot privatnikom. Da bo pa stvar še bolj zabeljena, spravlja krizo banke v zvezo z nekimi poneverbami in nato še pristavlja, da je belgijska banka kupovala orožje za avstrijske socijalne demokrata. Kar se tiče poneverb pri kakšnem podjetju, to ni nič nemogočega. Vzemimo samo, koliko so svojčas poneverili čenstohovski menihi iz zakladnice čenstohovške Matere Božje, da ne govorimo o raznih defravdacijah v inozemskih in tuzemskih klerikalnih zavodih. Gre vedno le za to, da se krivca kmalu izsledi in kaznuje Da-li je belgijska delavska banka kupovala avstrijskim socijalistom orožje, ne vemo, če ga pa je, potem ji moramo izreči samo pohvalo in priznanje, kajti ako kapitalistične banke oborožu-jejo fašistične tolpe, zakaj ne bi delavska banka podpirala delavske armade v njenem osvobodilnem boju? Vendar vse to nikakor ni važno in se za to tudi ne gre. Občudovati moramo samo neverjetno predrznost klerikalnega glasila, ki uganja tako demagogijo v trenutku, ko bi lahko rekel z Goethejem: Warum in die Ferne schweifen, da das Gute liegt so nah; Ierne nur das Gliick ergreifen, denn das Gliick ist immer da! In če bi »Slovenec« k tem-le verzom pristavil poročilo o katoliški banki, ki je n. pr. dala 27 milijonov dinarjev posojila, samega kmečkega denarja, židovskemu podjetju in je sedaj prisiljena obračati se na vlado za podelitev zaščite po zakonu o zaščiti kmetov, bi mu nedostojalo časa za podiranje marksističnih trdnjav. Nazadnje pa še to-le: V kapitalističnem gospodarskem sistemu je že tako, da je vsako denarno poslovanje in vsaka trgovina riskantna, razen trgovine z odpustki, pa še tega ne moremo trditi z vso gotovostjo, kajti tisti, ki to trgovino vodijo, ne priobčujejo niti proračunov niti bilanc. »Slovenčevi« gospodje vse to vidijo in vedo, pri tem pa se ravnajo po znanem izreku: rečem ti, da mi ne porečeš! Kaj je z naročili premoga? Kakor smo informirani z verodostojne strani, so se vsled spremembe v vladi tudi pogajanja za nabavo premoga državnim železnicam prekinila in obstoji nevarnost, da še v teku tega meseca ne bodo zaključena, kar bi imelo naravnost katastrofalne posledice za prizadete rudarje. Zato je sklenilo vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije poslati na kr. vlado br-zojav te-le vsebine: Ker vlada negotovost radi naročil premoga, je delavstvo Trboveljske premogokopne družbe eksistenčno skrajno ogroženo. Kr. vlado naprošamo, da se pogajanja čimprej začno in uredi ključ za nabave tako, da ne bodo eni rudniki zapostavljeni napram drugim. Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju ob Savi. ma. Pred poroto so jo morali privesti in se je morala sede zagovarjati. „Če daješ lačnemu kruha in cigarete" »Pravici« je zadoščeno. — Sodružici Pavlina Wallisch in Fertner obsojeni vsaka na eno leto ječe V soboto se je vršil v Leobnu »veleizdajniški« proces proti vdovi sodruga Wallischa in sodružici Fertner. Obtoženki sta priznali »veleizdajstvo«, češ, da sta preskrbljevali sodruge-bojevnike v februarski revoluciji z, živili, ker so bili lačni in nista mogli dopustiti, da njih možje in prijatelji na svojih postojankah gla-d ujej o, ker so bili preveč pošteni, da bi si dobili hrane potom! ropa in nasilja. Porotno sodišče je obtoženki spoznalo krivim »veleizdajstva« ter sta bili obsojeni vsak na eno leto ječe. Sodružica Wallisch je dobila zaradi umora njenega soproga živčni napad in je zaradi tega deloma hro- Narodi propadajo, ker se branijo otrok. To slišimo vsak dan, čitamo in vidimo tudi sami. Glavni vzrok pa ni to, da bi narodi propadali, ker se branijo otrok. To je v današnjih časih resnično prazna beseda ali fraza. Naredi propadajo, ker jim družba brani živeti, ker družabni sistem uničuje življenske potrebščine, narodi pa hirajo in izumirajo v pomanjkanju. To je pravi vzrok. Napaka je torej v sistemu družbe. Ustavitev obratov brez predhodne prijave oblasti nedopustna Kontrola nad obrati na Čehoslovaškem Na Čehoslovaškem je izšla na-redba, ki določa, da mora vsaka tovarna, če hoče ustaviti obrat za daljšo dobo nego 14 dni, javiti to namero oblasti. Oblast odredi poravnavo in če pri poravnavi ne pride do sporazuma, odloči oblast, ali podjetnik srne obrat ustaviti ali ne. Na-redba tudi podaljšuje odpovedni rok za delavce in nameščence. Če pod- jetnik svoje namere ne prijavi, mora ob velikih odpustih plačati polno mezdo za tri tedne. Izjema velja samo v nepremagljivih ovirah. Ali si 2e poravnal narol-nlno ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost! Rešitelj demokracije V načrtu avstrijske »ustave« (Slovenec piše to brez narekovajev) so zlegli zdaj zadnje stanovsko Kolumbovo jajce: način volitev predsednika. »Slovenec« poroča o tem, da^ bodo volili predsednika župani občin, ki jih bo seveda imenovala vlada, česar pa ne pove. Poroča pa tud, da je Dollfuss energično zahteval od Kerberja umik predloga, naj se voli predsednik v splošnih volitvah, obenem pa se je tudi zoperstavil načrtu Heimwehra, naj bi le ta sam volil predsednika. »Slovenec« pristavlja, da je na ta način rešil Dollfuss vsaj »troho« (zopet brez narekovajev) demokracije. Zdaj smo samo radovedni, kdaj nam Ing. Sch. sporoči, zakaj Dollfuss sploh ni pripustil, da bi se sklepalo o predlogu Kerberja. »Slovenec« in »troha« demokracije, ali ste slišali že tak stih! Diktatura reakcije? Nšcole ne sme v kanton Wall*1s V ženevskem kantonu je bil so-cijalni demokrati Nicole izvoljen za predsednika. Socijalna demokracija kantona Wallis ga je povabila na svoje letno zborovanje. Meščanska večina vališkega kantona, večinoma katoliški konservativci, je zahtevala, da se prepove Nicoli prihod v Wallis. Vlada je zahtevi ustregla. Predsednik kantonske vlade torej ne sme v drugi kanton. ___________________ Doma in oo svetu Štetje koroških Slovencev dne 22. marca je pokazalo, da pod fašističnim režimom v Avstriji ni več Slovencev. Našteli so jih le par tisoč, dasi jih je bilo še pri zadnjem štetju 37 tisoč 224. »Slovenec« pravi, da so koroške Slovence branili socijalni demokrati in so zato ob volitvah glasovali zanje. Sedaj ni tam socijalnin demokratov, kakor pravi »Slovenec«, izginili so pa pod klerikalizmom tudi Slovenci. Klerikalni kancler Dolliuss odpušča uradništvo in učiteljstvo. Kancler je izdal naredbo, po kateri bo na Dunaju odpuščenih 1200 uradnikov in učiteljev socijalnodemokratičnega prepričanja. Isti proces se vrši po drugih javnih in privatnih uradih ter obratih. Odpuščenim se odvzamejo tudi vse pravice do pokojnine. — Ne čudimo se, če bo avstrijska socijalna demokracija delala — ilegalno. Dunajski socijalisi so napovedali bojkot ogromnim pekarnam Hammer-und Anker-Brotwerke, ker sta vodstvi teh dveh pekarn odpustili nekaj organiziranih delavcev in sprejeli v službo heimverovce. Tako je pekarna Hammer-Brotwerke kar v enem dnevu padla pri peki peciva za 35 tisoč hlebov kruha. Ubogi Dollfuss, ker ne more zopet uporabljati kanonov proti upornikom! Tone Maček: 64 Slučaj iCiunfocgce Neznanec je v črnilniku omočil pero in ga je potisnil gospodu v roko. Ta je molče in s tresočimi se prsti podpisal. Nato so zapustili gospoda, ki se je ves upadel in ponižan sesedel v naslonjač. Na pragu je neznanec visoko dvignil podpisano pogodbo, da so jo mogli vsi videti. — Tukaj, glejte, je vaša priznana in podpisana pravica, ki ste si jo s svojim složnim nastopom in disciplino priborili. Glejte, da jo boste tudi istotako složno vedno branili, kadar bi vam jo hotel kdo kratiti. Izročam jo v varstvo vašim so-drugom, ki so bili z menoj priča njenega nastanka. To naj bodo vaši prvi voditelji. Poslušajte vedno njih nasvet in se ravnajte po njihovih navodilih! Srečno bilo! Zaupniki, ki so bili z njim, so pa rekli: — Da vredno proslavimo današnji veliki dan, se zberemo popoldne vsi na občinski livadi k prvemu veselemu majskemu rajanju. Sedaj pa se zopet vrnimo v naselbino, v redu, kakor smo prišli. Množica, kakor da se je šele sedaj zavedla vse dalekosežnosti tega, kar se je zgodilo, se je zganila in iz stoterih gr! so se oglasili navdušeni »živijo« in »hura« klici; črno morje na dvorišču se je spet zazibalo in se je v širokem toku začelo izlivati na cesto, kjer se je zopet poredilo v vrste, korakajoče nazaj, odkoder so prišle. Ali kje je ostal neznanec? Nihče ga ni več videl, a vsakdo je bil trdno prepričan, da se nahaja med njimi. Tisti iz prednjih vrst so bili mnenja, da je najbrž kje zadaj, zadnje vrste so^ pa menile, da mora gotovo biti spredaj, tam, ‘kjer je v vetrui plapolal kos rdeče tkanine na dolgem drogu, ki jih je spominjala neznančeve rdeče kape in je delovala nanje z isto magično močjo. Vendar ga od tistega časa ni nihče več videl in nihče ni vedel, kdo in odkod je bil. Fni so sveto trdili, da je bil to, če ne že sam Kristus, pa vsaj eden njegovih prvih angeljev, ki jim ga je poslal v rešitev. Pozneje so prišli drugi, ki so dopovedovali, da je bil delavski prerok Karl Marx, ki je posvetil vse svoje življenje izkoriščanim delovnim slojem in jim je v pismu in besedi kazal pot k odrešitvi. Nazadnje so se pojavili še neki vročekrvneži, ki so strastno zagovarjali svojo trditev, da je bil to sam kralj Matjaž, ki spi s svojo vojsko nekje sredi gore in čaka ugodnega trenutka, da udari z njo po nemških ravnateljih in biričih in postavi na njih mesto slovenske, kajti naš rudar bo veliko bolj srečen, če se ga bo nahrulilo v slovenskem jeziku, če ga bo oplazil bič v Slovenčevih rokah in če bo plačilni listek, ki bo ves njegov zaslužek razdelil v odtegljaje, sestavljen v slovenščini. Naj bo že kdorkoli, — je dejal Sitar , dejstvo je, da od takrat dalje, ko so se rudarji zavedli svoje skupne moči, niso več delali po dvanajst in štirinajst ur, niso več njihovi pazniki nosili korobačev, niso jih več plačevali s poljubno miloščino, ampak od storitve in nihče jim ni več branil, da zapuste rudnik, če jih je bila volja- j11 od tedaj praznujejo rudarji vsako leto prvi maj kot svoj praznik, kot obletnico vstajenja svoje ^'_ vesti. In kakor je takrat prvič šel njihov res1 t j pred njimi z rdečo kapico in so si oni sarm P, VIC napravili rdečo zastavo, tako še danes na m nik Prvega maja napravijo obhod po dolini z rdečo zastavo na čelu. možje si privedejo rdeče Kravate, ženske pa oblečejo rdeče bluze in rdec-e lite. Vsi gredo v sprevodu, čeprav se sporninja?o pri tem svojega prvega buditelja in 0111 kot nazarenskega Tesarja, drugi kot Kana marxa, tretji kot Mntiačn. Prvi maj hoccjo vsi vsi lam na kralja Matjaža. Prvi maj praznovati, čeprav vsak po svoje- — Tako je pripovedoval star M tar prvomajski veselici in sam je trd. da se mu ta pravljica, ki jo je prvič slišal nekje na Vestfalskem kjer je v mladih letih delal, izredno dopade in da’ jo bo vedno pripovedoval vsakomur, ki jo b,». hotel slišati, naj se ohrani med rudarji v pouk in zgled, od rodu do rodu.« " »Lepa je res,« je povzel Kurent, »ali vsekakor samo pravljica. Tisto o postanku! praznovanja Prvega Maja je bilo v resnici čisto drugače. Sam sem bral o tem v knjigi »Zgodovina delavskega gibanja«. . da ima vsakdo možnost kakemu narod ’ Kdor kakemu poedincu ali i. . narodu v stremljenju po izobrazbi dela težkoče, se smrtn 'a -■ pravico •_ l , smrtno pregresa — pravico izobrazbe ima vsak človek, prav tako, Kor pravico do življenja.« 2-1 to pomeni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Scbich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutro. TO JE CELO DELO P R SCHICHTOVI METODI Pobuna v Tumpejevi organizaciji nacional' nih železničarjev Uganka Koliko nadstropij ima vila v Banbizonu, k]er se skriva Trocki? •3JBU013 -miiapn ni niJaipoij 3?$iibaums oujsud onajuielnz ed n;B(jAB]sp3.id 3qn 'Ooabjs oudozj.spniiou3 ud ’ui •} •()£ o up z »nujne« a bjjijs ‘oqAB-|s ouji^ud 3?bm -m -i -07 oup * »nonoAojg« a uhijs :amnzA as Joip;^ Vlagajte prihranke v Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, ker redno izplačuje vloge m odobrava posojila proti poroštvu. V vrstah nacionalnih železničarjev v Mariboru v zadnjem času vre, kakor y panju. Železničarji so v pretežni večini _ siti nacionalističnih fraz, zlasti _ pa svojega »fiihrerja«. Saj so v poslednjih letih i^£u-bili že domala vse svoje socialne pridobitve tako, da drugega itak ne morejo ničesar več izgubiti kot samo še Njega. Neprestano se vrše burni sestanki, shodi, seje in razsodišča. O vsem. tem nam pričajo razni zanimivi zapisniki, ki v kopijah romajo na vplivna mesta. Spodaj objavljamo prepis protokola, ki ga je sestavila o poteku zadnjega shoda menda »vladajoča« skupina nacionalnih železničarjev proti opoziciji in ki se v originalu glasi tako-le: Ing. Gruden Josip je izvajal dne 14. aprila 1934 v veliki dvorani Narodnega doma, da ste delavci neumni, da ste organizirani in da plačujete Din 10.— za organizacijo, medtem ko ste dobili samo po glavi in je bolje, da teh Din 10 — zapijete — bodete od tega vsaj nekaj imeli. Ves njegov govor je v tem smislu.- V istem smislu je govoril Volk Slavko, Šušteršič Leopold je javno izjavil, da je naša organizacija (žaljivke ne moremo natisniti. Op. ur.) in da se vsi bojijo Deržiča. Volk Slavko je hotel po zaključku zborovanja nasilno naprej zborovati z namenom, da še nadalje in ga je morala policija odstraniti. Zastopal je stališče, da mora Udruženje potom javnosti in ni poznal nobenega izvoljenega foruma v organizaciji, kako je predvideno v društvenih pravilih. Zadnji teden so se sestajali Ing. Gruden, Volk in Muraus ter se dogovarjali, kako bodo nastopali na javnem zborovanju dne 14. IV. 1934 in sicer v gornjem smislu. Muraus je imel na več straneh s strojem pisano izjavo proti delovanju organizacije, kar se mu je pa s strani predsedstva preprečilo. Od imenovanih treh so padali medklici, da se je ........... od zgoraj na- vzdol prepovedalo javno udejstvovanje Lukačiču. Imenovani trije so izvrševali z organizacije in njenega vodstva zadnje dneve javno agitacijo v delavnici drž. železnic med članstvom in nečlani, da bi čim lažje uspeli da v čim ............. luči prikažejo našo organizacijo. Istotako so nastopili radi izvedbe volitev delegatov v Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev in s tem pomagali marksistom organizacijo. Od imenovanih treh niti enkrat ni eden prinesel kritiko o delovanju organizacije pred podružnični odbor, čeravno sta Ing. Gruden in Muraus v podružničnem odboru. Na-tek ie javno nastopil na marksističnem sestanku, zagovarjal marksiste in ............ našo organizacijo, kakor ste razvideli iz časopisja. Istotako je nastopil na postaji Glavni kolodvor gospod Pilaj in javno in ............. našo organizacijo radi Podpornega društva. Za dne 14 t. m. je bil sklican od strani podružničnega odbora članski sestanek članov podružnice U. J. N. Z. B. v veliki dvorani Narodnega doma za 7. uri zvečer in smo bili presenečeni, da je bilo že Vi 7 čez 100 marksistov, ki so prišli' na zborovanje že, deloma Pijani (laž, op. ured.) z namenom da rogovilijo in so izjavili, da so dobili s strani posameznih udruženjakov poziv da pridejo, češ, da je zborovanje članov Podpornega društva in bo danes hec. Zahtevamo, da se brezpogojno predlaganih 6 takoj izključi. Omenjamo, da je nemogoče v takšnjem stanju še naprej delovati. Velika hujskarija ni samo proti podružnici v Mariboru, temveč se hujska tudi proti oblastnemu in centralnemu odboru ter se v tej hujskariji poslužujejo samo javnosti. (Mesta, ki so izpolnjena s pikami, so tako žaljiva za prizadete osebe, da jih nismo mogli ponatisniti. Ce bi kakšen »nemčur« pisal tako-le slovenščino, gorje mu!-Op. ur.) Razburjenje v Narodnem domu Minulo soboto smo bili zaupno obveščeni, da se v taboru nacionalističnega udru-ženja pripravljajo presenetljive stvari. Reklo se nam je, da je »fiihrer« s svojim ožjim štabom odločil pometati opozicijo iz organizacije. Pozno popoldne so nam javili opazovalci, da se pri mostu zbira neka grupa nacionalističnih železničarjev, ki hoče iti v Narodni dom, da pa imajo nekateri pomisleke češ, da jih bodo »tumpejevci« ven pometali. Skoro ob istem času se je pojavil tudi Tumpej s svojimi zvestimi. — Oba tabora sta korakala ločeno v Narodni dom. — Pred Narodnim domom se je tudi zgrinjalo že precej tovarišev, ki so se po prihodu Tumpeja takoj podali v prostore Zveze. Iz izjav posameznikov je bilo posneti, da gre za zasedanje nekakšnega razsodišča. Komaj pa je začela razprava, je začel tudi hrup. Navzoči so se razdelili v dva tabora, ki sta se pričela medsebojno grditi. Tovariši so vpili drug na drugega, vpitje je naraščalo v rjovenje, ki se je razlegalo na cesto in odmevalo po hodnikih Narodnega doma kot v levji kletki. En del je hotel izključiti »Voditelja«, »Voditelj« pa opozicijo. Izgledalo pa je, da bo opozicija močnejša i po glasovih i po številu. Iz mase, ki se je prerivala v dvorani, se je nenadoma izločil človek, pristaš »Voditelja«, ki se mu ie. ko je v hrupu in trušču planil skozi vrata, silno mudilo. V kakšni misiji je bil poslan in kam, se je hitro pokazalo. Ni minulo dosti časa in že so se pojavili policijski stražniki in detektivi v Narodnem domu. Še nekaj časa je trajal hrup, potem pa je vse utihnilo. Nenadoma pa se je začui glas: »Tovariši, pozivam vas, da se razidete, ker sestanek ni prijavljen!« — Policija je s svojim nastopom preprečila izrek razsodišča, drugače bi bili že danes videli, koga je zadelo izobčenje. -Seveda ni mogla ravnati drugače. Neprijavljenih sestankov, na katerih vlada tak hrup in trušč in še razen tega postoji opasnost dejanskega spopada, ni mogoče tolerirati. Recimo torej, da je policija spasila situacijo. S tem pa seveda stvar ni zaključena in boj v vrstah tovarišev se bo. nadaljeval, dokler ne bo odrezan ali »Voditelj« ali pa opozicija. Pravijo, da ima inž. Gruden precej materijala v rokah, ki ga bo še iznesel. Maribor Akademija delavskih pevskih društev Pevski zbor »Svobode« priredi skupno z ostalimi delavskimi pevskimi zbori v Mariboru v soboto, dne 5. maja 1934 ob pol 20. uri v dvorani pivovarne »Union« akademijo s pestrim sporedom. — Delavke in de- »Svoboda« Maribor, V sredo, dne 25. aprila 1934 zanimiv diskuzijski večer »O vzgoji in šoli«; vodi akademik s. Jaro Dolar. Pridite v polnem številu. Privatni in. trgovski nameščenci (ke)! — Kr. banska uprava je izdelala načrt nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin v dravski banovini. Potrebno je, da ta načrt proučite in k temu poveste svoje mnenje in stavite svoje predloge. — Radi vseh gori navedenih vprašanj sklicuje podpisani shod nameščencev (k), kateri se bo vršil v četrtek, dne 26. aprila 1934 ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9-II, s sledečim dnevnim redom: 1. Vzroki in posledice brezposelnosti ined Kdo je kriv svetovne gospodarske krize? Minuli petek je v okvirju Ljudske univerze predaval g. dr. Fratigeš iz Zagreba, ki je osuplim poslušalcem odkril novega in pravega krivca splošne gospodarske krize. Predavatelj je predvsem razpravljal o načinu proizvodnje in je med drugim dejal, da lahko Japonska prodaja blago tako poceni samo radi tega, ker je japonski delavec mnogo bolj skromen in ne pozna socialnega zavarovanja in drugih dobrin, ki jih uživajo delavci v Evropi, zato je samo ob sebi umevno, da je svetovne gospodarske krize kriv predvsem socializem oz. socialna demokracija, ki se je tako vehementno borila za socialno zavarovanje, za starostno in onemoglostno zavarovanje, za brezposelno zavarovanje itd. Na Japonskem ne poznajo socialnega zavarovanja, zato tudi ni brezposelnosti. Kdo pa se v tem slučaju briga za intelektualce? — Tako prilično je razlagal inteligent iz Zagreba v »Ljudski univerzi« svojo novo teorijo ali bolje rečeno iznajdbo. Mi pa smo mnenja, da bi »Ljudska univerza« tudi v Mariboru lahko -dobila med pridobitnimi sloji najmanj tako iznajdljivega predavatelja, kakor je bil g. doktor iz Zagreba, ki bi na tako brihten način razlagal vzroke gospodarske krize in prikazal kot krivce te krize socijaliste. Ljudski univerzi priporočamo, da si prihodnjič najame v Mariboru za slično predavanje kakšnega reakcijonarnega fabrikanta, ker si bo prihranila stroške. Jesenica lavci nabavite si pravočasno vstopnice, ki se dobijo pri zaupnikih, v papirnici Ljudske tiskarne in uprav-ništvu našega lista. Vstopnina od 2 do 10 Din. nameščenci; 2. Načrt nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin v dravski banovini in naši predlogi. — Tovariši(ce). Udeležite se v velikem številu tega vaznega, stanovskega zborovanja in zavzemite svoje stališče napram vsem perečim vprašanjem. — Odbor ZPNJ, podr. Maribor. Velike goljufije v škodo mestnemu električnemu podjetju, banovini in državi je odkrila kontrola mestnega električnega podjetja v neki tukajšnji tovarni. Tovarnar je uporabljal tok za pogon strojev, ki je znatno cenejši, tudi za razsvetljavo in je s tem ogromno profitiral. — Zahtevamo z vsem povdarkom, da se naj proti podjetniku nastopi tako kot proti vsakemu drugemu smrtniku, ki zagreši kakšno goljufijo. Pred sodišče z njim! Jesenice, dne 22. aprila 1934. Razprave gredo h koncu Danes se je vršil v Delavskem domu deseti javni shod, na katerem sta predvsem poročala ss. Čelesnik in Gerdej (gl, zaupnik z Javornika) o poteku razprav v minulem tednu. Razprave so se vršile razen pondeljka in petka vsak dan dvakrat. Obdelali so Javornik, martinarno, kurilnico, žično valjarno, ekonomijo. Nekateri obrati so od teh že zaključeni, drugi pa še pridejo do konca v prihodnjem tednu ali pa — če bo treba —• na zaključnih razpravah, ki se bodo morda vršile v Ljubljani. Delavstvo vsekakor zahteva, da je pogodba najkasneje v petek, dne 27. t. m. podpisana. V splošnem so uspehi povoljni. Kjer se ni pridobilo ničesar, se vsaj zgubilo ni nič. Večinoma je pa delavstvo še pridobilo. Toda o tem ipo podpisu. Debata je bila živahna in so zastopniki posameznih obratov dodajali še svoje pripombe. Pri drugi točki pa je poročal s. Toman o ponovnem zasedanju razsodišča Vi-ster—Lautenschliiger. Zaslišanih je bilo v petek 15 od delavstva predlaganih prič o položaju in napetosti v tovarni in! 1 priča še o incidentu samem. Končno je podal v imenu vseh treh organizacij s. Toman na razsodišču izjavo, v kateri je reasumiral ves potek zadeve in ugotovil, da je jasno dognano, da je glavni krivec vse zadeve Nemec Laskovsky, ki je delavstvo stalno izzival. Vister je bil tolmač njegovih sodelavcev, ki niso znali nemški in tako se je ob spopadu zažgala samo iskra, ki je že dolgo brlela v vedno večjim, močnejšim in nevarnejšim plamenom. In še krivec La-skovsky ni bil kaznovan za svoj pregrešek, dasi je bil prej že zaradi telesnih poškodb, ki jih je prizadejal slovenskemu sodelavcu, kaznovan od tovarne z globo reci in piši Din 10.—, potem bi ne smel biti kaznovan tudi ne Vister. In najmanj kar delavstvo zahteva je to, da se Vistru storjena krivica popravi in se ga vrne tja, kjer je bil. Zdaj, ko ni Nemcev več tam, je mir. Drugje, kjer ni bilo Laskovskega, je bil mir. Kgo je torej oni kamen spodtike? — Laskovsky. In razsodišče je to upoštevalo.. To izjavo je razsodišče po daljšem upiranju vzelo na zapisnik. Zatem je apeliral dr. Obersnel v imenu KID, da naj razsodišče potrdi ukrepe vodstva podjetja. Potem pa je izjavilo, da bo začetkom prihodnjega tedna podalo razsodbo s pismenimi razlogi. Delavstvo je to poročilo z ostrimi pripombami vzelo na znanje. Po raznih pripombah je bil shod zaključen po predsedniku. Med tednom se morda vrši še izredeni shod, sicer pa v nedeljo — kakor je upati — zadnji javni shod, ki bo kronal vse te razprave s kolektivno pogodbo, ki delavstvu ne bo v škodo. Murska Sobota Ustanovitev »Svobode«. Dne 14. t. m. je obdržala tukajšnja podružnica »Svobode« svoj ustanovni občni zbor. Kako zelo potrebno je bilo ustanoviti tudi v Prekmurju delavsko društvo, sta najbolj pokazala oba sestanka, eden v soboto zvečer, drugi v n deljo dopoldne. Med obveščenim, delavci je vladalo veliko zanimanje za ustanovitev. Zbralo se ie mlado in staro, posebno zana- Oto Bauer Vsta a avstrijski 10 Prevala Taloa avcev njeni vzroki in posledice Od meseca do meseca je postajala v stranki opozicija proti politiki strankinega načelnika močnejša: zavračala je poizkuse pogajanj z nasprotniki, bila je proti čakanju, da se uresniči katera izmed »štirih točk«. Vkljub temu se je strankin načelnik še dalje ravnal po svoji taktiki. Trdno je sklenil, započeti skrajni boj le tedaj, če ga bo kako nasprotnikovo dejanje napravilo neizogibnega. Med Hitlerjem in Mussolinijem Avstrijsko delavstvo se ni borilo samo proti Dollfussovi in Eeyevi diktaturi. Delavski boj v tej mali deželi je bila v resnici obupna borba proti dvem velesilam: proti Hitlerjevemu tretjemu carstvu in Mussolinijevi fašistovski Italiji. Poseganje obeh fašistovskih velesil v avstrijske dogodke ie bilo odločilnega pomena. Hitler hoče Avstrijo »izenačiti«. Z denarno zaporo je avstrijsko gospodarstvo močno oškodoval. Tirolska, Salcburška in Koroška, ki so navezane na tujski promet, so začele gospodarsko propadati, odkar ni bilo več gostov iz Nemčije, ker mora vsak Nemec, ki se pelje v Avstrijo, plačati znesek tisoč mark. Avstrijsko nacionalno socialistično gibanje so podpirali iz Nemčije z visokimi denarnimi zneski; Vsak avstrijski nacij, ki vrže na cesti papirnato bombo, dobi 20 šilingov; če pa ga zapro, pa dobi za vsak dan zapora 6 šilingov — torej dvakrat toliko, kolikor znaša najvišja postavka za brezposelno podporo. Tiste nacije, ki so pobegnili iz Avstrije, so v Nemčiji organizirali v »avstrijsko legijo« in jih vojaško izvež-bali. Poleti 1933 se je Dollfuss bal, da ne bi ta legija vkorakala v Avstrijo. Dollfuss je iskal varstva pri Mussoliniju. Italija ne mara Nemčije za sosedo. Zato skuša preprečiti »izenačenje« Avstrije. Poleti se je peljal Dollfuss v Riccione in si tam zagotovil italijansko diplomatično in v §lučaju potrebe tudi vojaško pomoč proti Nemčiji. Italija ne mara vlade nacijev v Avstriji. Hoče pa italijansko usmerjeni fašizem. Januarja 1933 so se odpeljale iz Italije velike množine orožja in municije ter bojna oprema za cel armadni zbor v avstrijsko municijsko tovarno v Hirtenbergu, da bi od tam odpremili vse to na Ogrsko. Avstrijska socialna demokracija je to ogromno pošiljko odkrila. Velesile so ostro zahtevale, da se vrne orožje v Italijo. Orožja pa v resnici niso nikoli poslali nazaj, nego so ga deloma shranili v avstrijskih vojaških skladiščili, deloma pa razdelili med heitmvehrovce. Toda Italija tega dogodka ni pozabila. Odkar je avstrijska socialna demokracija transport orožja iz Italije na Ogrsko odkrila in ga preprečila, je bila volja Italije: Avstrijsko socialno demokracijo je treba uničiti, Avstrija mora postati fašistovska, da postane člen v italijansko-ogrski zvezi, da bo pot za vse transporte orožja z Rima v Budimpešto prosta, da se zabije italijanski zvezni sistem kakor klin med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Mussolini je v Riccionu obljubil Dollfussu diplomatsko in vojaško pomoč proti Hitlerju. V zameno pa mu je Dollfuss obljubil, da bo uničil avstrijsko socialno demokracijo. Po sestanku v Riccionu vlada na Dunaju Italija. Ko je med vladno krizo septembra 1933 Doh-fuss nekaj časa premišljeval, da bi z landbundovci odstranil iz vlade tudi heiimvehrovce, je proti temu protestiral italijanski poslanik Preziosl. Zato so ostali slednji v vladi. Kajti o tein, kdo bo v Avstriji minister, ne odločuje zvezni predsednik, nego italijanski poslanik. Italiji pa je v korist, da ostanejo heiinvvehrovci v vladi; nje je Italija oborožila in jim dala na razpolago denarna sredstva, zato so najzvestejši agenti italijanskega fašizma v Avstriji. Dollfuss se bori proti nacijem v imenu avstrijske samostojnosti; v resnici pa je iz Avstrije napravil italijansko kolonijo. (Dalje prihodnjič.) manje so pa pokazale delavke tukajšnjih tovarn, katere so kljub temu, da nekatere stanujejo po bližnjih vaseh, prisostvovale sestanku. S. Kunaver je v otvoritvenih besedah orisal delokrog društva in pozval vse prisotne, naj se s čim večjo marljivostjo udeležujejo društvenega gibanja, da bo društvo moglo ustreči svoji nalogi in ustvariti močan delavski kulturni center. S. prof. Teply je v svojem govoru očrtal pomen organiziranja delavstva. Poslušalci so prav kmalu dobili jasno sliko delavskega položaja in delavskih razmer v obče. Kulturno delo delavstva mnogo pripomore k po-boljšanju eksistenčnih .razmer in do poglobitve delavske solidarnosti. Podal je nekatere smernice, v okviru katerih se bo vršilo nadaljnje delovanje podružnice. Pri volitvah je bilo izvoljenih v odbor 15 delavcev in 4 delavke, funkcije so pa bile porazdeljene na odborovi seji dne 18. t. m. V nedeljo, dne 15. t .m. je obdržal s. prof. Teply predavanje o razvoju fašizma v Evropi. Prisostvovalo je okrog sto delavcev, ki so z največjo pozornostjo sledili preglednemu in zanimivemu predavanju. Konzumno društvo v Grazu ie imelo te dni občni zbor. Vladni komisar .ie moral priznati, da je bila prejšnja socijalistična uprava dobra, da se je našlo vse v redu, prodajalne so dobro oskrbljene in društvo poseduje mnogo realitet in zgradb, ki so vse brez dolga. Nek zadružnik je nato zahteval, naj se to javno prizna in naj se preneha z obrekovanjem bivše uprave, češ, da je upropastila društvo in oškodovala delavstvo. Neka zadružnica je nato vprašala komisarja, kaj je s premoženjem, ki so ga heitrnvehrovci v dneh prevrata pokradli v konzumu. Komisar je odgovoril, da so se važnejši predmeti zopet našli, med drugim tudi dvajset konzutnarskih avtomobilov, ki so bili ukradeni. III. Delavska Olimpijada v Pragi Od 5. do 8. julija Zadnji čas za prijave Tiskovni poročevalec III. Delavske Olimpijade Čehoslovaške v Pragi je pravkar razposlal svojo 98. okrožnico, katero je prejelo tudi uredništvo »Delavske Politike« s prošnjo za objavo: Okrožnica nosi sliko krepke čete sodru-Žic telovadkinj in nadaljuje: »Že čez dva meseca bomo korakali v deseitisočih skozi Prago pri slavni Delavski Olimpijadi«. Kdor se še doslej ni odločil, da se pelje z nami na OHmpijadne slavnosti, naj stori to takoj ih se priglasi pri svojem društvu. Ravno sedaj se vpisujejo zadaje prijave k udeležbi!« Za udeležence iz inozemstva je še tembolj potrebno, da se takoj prijavijo. Pri nas sprejemajo prijave .podružnice »Svobode« in strokovne organizacije, ki naj nato takoj sporoče prijave centrali »Svobode« v Ljubljano. Ore zn birmo od Din 40*— naprej, # samo pri M. Jlger*ew sin Proti neznosnim delovnim razmeram v pekovski obrti Ponovno zborovanje pekovskih pomočnikov v Mariboru Mariborski pekovski pomočniki nikakor niso voljni prenehati s svojim bojem za odpravo neznosnih delovnih razmer v pekovski obrti, zavedajoč se, da samo vztrajnost more voditi do uspeha. V nedeljo, dne 22. t. m. se je po preteku kratkega časa vršilo že drugo protestno zborovanje, ki ga je sklicala podružnica živilskih delavcev Jugoslavije. Udeležilo se ga je najmanj 95 odstotkov ^vseli v Mariboru zaposlenih pekovskih pomočnikov. Razen tega so bili povabljeni na zborovanje tudi zastopniki mojstrov, ki so se vabilu tudi odzvali. Vodil je zborovanje predsednik s. Jaz-binšek, referirala pa sta s. Grubauer, predsednik centrale in pa s. Rakuša. Govornika sta v svojih izvajanjih ponovno naštela vse socialne krivice, ki se gode pekovskim pomočnikom, kljub jasnim določbam delavskih zaščitnih zakonov. Pekovski pomočniki zlasti tudi zahtevajo, da se uredi delovne razmere za vso državo enotno. Ako je bilo mogoče z bansko uredbo v Savski banovini prepovedati nočno delo, potem, tudi za Dravsko banovino ne more biti to nobeno vprašanje več. Prepo- ved nočnega dela je ukazana z zakonom iz 1. 1922 in se je treba res čuditi smelosti pekovskih mojstrov, da še danes te določbe ne vpoštevajo. (V imenu pekovskih mojstrov je izjavil riek mojster, da so tudi pekovski mojstri za odpravo nočnega dela, vendar pa žele, da bi se z delom pričelo že ob 3. uri in ne šele ob 4. uri.) Pekovski pomočniki stoje na stališču, da v vprašanju nočnega dela ne more biti nobenega kompromisa. Med živahnim pritrjevanjem izvajanjem obeh govornikov je bila nato sprejeta resolucija, ki zahteva prepoved nočnega dela in uzakonitev nedeljskega počitka za pomočnike, vajence in mojstre. Organizacija je trdno odločena voditi akcijo do končnega uspeha. Pomočniki so solidarni in bodo to svojo solidarnost v nadaljnjem razvoju dogodkov dokazali. Kot državljani zahtevajo pekovski pomočniki, da se spoštujejo zakoni, ki ščitijo zdravje in življenje delavcev, m tudi konsumenta. Upravičeno pričakujejo, da bo zgledu Savske banovine sledila v najkrajšem času tudi Dravska banovina. Paberki iz MežiSke doline — Od MeZice do Črne Narodni »osvajajo« trdnjave Zadnjič enkrat smo nekje čitali, da je nek odpadnik v naskoku zavzel zadnjo trdnjavo v naši Mežiški dolini. Kdor ne pozna razmer si je najmanj moral misliti, da smo marksisti, kar nas ni pobitih, vsi ujeti, ostali pa, da bomo prišli gotovo na vešala, kamor nas bodo potegnili častilci Milerjevih in dol-fusovih metod. Seveda iz vsega tega ne bo nič, ker zmagoslavna poročila naših nacijev so toliko vredna, kolikor vo.ua poročila, k. jih je podpisovala za avstrijski generalni štab njegova ekselenca Hofer. Vsekakor pa želijo naši naciji vršiti svoje poslanstvo liki hitlerjevci v Nemčiji, kar nekateri tudi javno priznavajo in le obžalujejo, da še nimamo jugoslovanskega Hitleria. Kako se to strinja z izjavami oficijelnih fiihrericv, kj take in podobne stvari sicer radi zanikajo, ne vemo. Je pa tudi dejstvo, da bodo naši naciji prav tako pohlevni kakor so nemški, ker je eden imed njih izjavil, da so ustanovili svojo organizarijo zato, da bodo gospodje vedeli, da ,i,n niso nasprotni. Poštenjaki Vsak delavec stremi za boljšo mezdo. Toda je velika razlika v načinu, kako si človek izboljša svoj zaslužek. Marksisti mislimo, da si ga je treba priboriti. So pa tudi ljudje, ki mislijo, da je boj odveč, ker se da zaslužek tudi prigoljufati. Zadnjič 'e je zgodilo, da je delovodja pri neki partiji ugotovil, da je storitev mnogo večja kot ob:čo -no. Pri partiji zaposleni marksist ni maral o tem čudežu pripovedovati, dasi je bil vprašan, ker se njega stvar ni tikala. Kljub temu pa je vodstvo končno odknlo ozadje cele zadeve in dognalo, da je bilo že storjeno delo na zvit način še enkrat zaraču-njeno. To neprijetno odkritje je imelo tudi svoje posledice. Gospodje pa so morali priznati, da se zavedni marksisti takih sredstev ne poslužujejo, pač .pa tisti, ki se radi frka-jo na svoja nacionalna prsa. Nahrbtnik se išče V naš sicer mirni 'kraj zahajajo radi tudi turisti. O Veliki noči sta prišla dva, mlajši gospod v spremstvu še bolj (letne gospodične. Ker sta imela dovolj denarja in da bi ne bila ovirana na težavni poti, sta si najela nosača. Ko so vsi trije stopali na vkreber in sta gospod in gospodična bila zatopljena v razgovor, se je nosač moral nenadoma hudo prestrašiti, spustil se je v beg An je kot srna urno izginil z nahrbtnikom vred v gozdu na ne majhno .presenečenje turistovske dvojice. Ker pa se pri nas ne more nič zgoditi, da bi ostalo nedognano, se je pričelo intenzivno iskanje za izginulim nosačem in odnešenim nahrbtnikom. Okoli 30 ljudi je bilo kontroliranih s_ turistom in turistko, ki sta potrpežljivo čakala na vrnitev nezvestega nosača. Pa pravega doslej le ni bilo mogoče najti. Ako ga kdo najde, bo dobil zanj lepo nagrado, zlasti še, če bo spravil na .dan nahrbtnik in njegovo vsebino. Torej iščimo! Preko Pece se je lansko leto razvijal živahen osebni promet. Turisti zelo radi obiskujejo to našo goro, zlasti še, ker je tudi iz avstrijske strani lep razgled v Jugoslavijo. Seveda je včasih treba zato kakšnega vodnika. Vodniki pa niso kar tako, posebno če morajo kazati pot turistom ki so taki, da mora človek zanje prevzeti osebno odgovornost. So pa med temi tudi ljudje, ki so velikodušni pri plačevanju vodnikov c- v —+• m* » Saj so .pa take vrste vodniki posebno dobro izvežbani v vodništvu, tako da se v njihovem varnem spremstvu lahko vsakdo upa na Peco .in preko nje, tja na avstrijsko stran. Ustanovila se le filmska družba »Bal-kanfilm« iz dosedanje jugoslovanske filmske družbe »Prosvetni flm« in iz bolgarske »Raketa-film«, s temeljno glavnico • 20 milijonov dinarjev. Družba bo predvsem proizvajala jugoslovanske in bolgarske nacijo-nalne filme in bo imela svoj sedež v Sofiji in v Beogradu. Sirite na J list! Sporft „Svoboda“ v Ptuju V nedeljo je odigrala mariborska »Svoboda« s športnim klubom »Ptuj« v Ptuju pr- . venstveno tekmo. Tekma je končala 2 : 1 z zmago »Svobode«. Polčas 0 : 1 za Ptuj. — Nihče ne more več oporekati sistematičnemu napredku mariborske »Svobode«. V jeseni lanskega leta je premagala vse svoje nasprotnike drugega razreda v mariborskem okrožju. Ni nobenega dvoma, da jih bo tudi letos, Potek tekme je bil tipično prvenstveni. Spočetka je diktiral Ptuj blazni tempo in smo videli enkrat »Ptuj« drugič »Svobodo« v premoči. Sodnik je diktiral v prvem polčasu 16 kazenskih strelov proti »Svobodi« le dva proti »Ptuju«. En tak kazenski strel je prinesel Ptujčanom častni gol. 8 Svobodašev je bilo okrvavljenih in ranjenih, le en Ptujčan ,se je nekaj časa držal za koleno. Neobjektivnost sodnika je trčila na besen odpor pristašev »Svobode« in »Drave«. Intervenirati je moral celo policaj. Vse moštvo »Svobode« je storilo svoje. V drugem polčasu je prevzela »Svoboda micijativo. Ra" zen nekaj minut, ko so Ptujčani zaman oblegali »Svobodina« vrata, je bila »Svoboda < v skrajni premoči. Ona je diktirala tempo i.i je imela mnogo od igre. Kmalu .po začetku zaoije Tičar krasen gol, ki je zadivil vso publiko. Rezultat 1:1, navdušenje na eni strani, jeza na drugi, še dva, se je glasila parola. 10 minut pred koncem prodre napadalna vrsta »Svobode« skozi obrambo Ptuja in Selinšek zabije dugi odločilni gol za »Svobodo«. Tekma je bila odločena. Rezultat je ostal do konca nespremenjen. Športni klub »Ptuj« ni več to, kar je bil nekoč. Čim zleze »Svoboda« v prvi razred, bo po vsej verjetnosti on prvak drugega razreda. Je to sicer čuden klub, imenuje se »Ptuj«, igralce ima pa po večini, vsaj najboljše, iz Maribora. V Mariboru so doma, tu opravljajo službo, kje trenirajo, ibo treba še le dognati, v Ptuj se pa vozijo na tekme. Pravzaprav bi se moral imenovati »Mariborski Ptuj«. Moštvo »Ptuja« predvaja izredno surovo igro. Stekleničico joda so porabili »Svobodaši«, da so pomazali po tekmi svoje rane. Igra, ki ni več igra. Najjačja pri njih je obramba, centerhalf, desna in leva zveza ter desno krilo. To so igralci od mariborskih klubov, ki hodijo v Ptuj gostovati. Ves prvi polčas so bili Ptujčani v neznatni premoči, drugi polčas so prešli v obrambo in prepustili vodstvo tekme »Svobodi«. Niso vzdržali tempa. Za »Svobodo« je bila to ena najtežjih tekem. Saj bi se Ptuj v tej postavi lahko meril tudi z odličnimi prvorazrednimi klubi. Sodnik g. Jančič je pa poglavje zase. Ko [e napravil izpit, smo se veselili, da se sodniška slika v Mariboru spestri. Če se ne motimo, je g. Jančič po poklicu jurist. Taki ljudje bi morali biti že zaradi svojega poku«: bolj objektivni športni sodniki, ne ka zenski strel proti »Svobodi«. To m mnogo drugih napak, ki »h!« "am,er.n° delal, ,e zrevoltiralo celo službenega delegata Save-za, ki je v polčas« protes iral. Razmene kazenskih strelov in pa bilanca krvavi nog pri »Svobodi« najbolj pove, kako se soditi ne sme. Drugi polčas je sodil oNcktivno, znamenje da zna, če hoče. ^ato mu njego vo sodstvo v nrvem polčas« tembol, zamerimo. V predtekmi je re™ »Svobo- de« proti rezervi »Ptuia« in zmagala z 2 : 0. Ta tekma je bila boli humoristična, sat ^ vratar »Svobode« parkral brcal zogo v kazenskem prostoru nasprotnika in pustil svo-ia vrata na stežaj odprta. Za riibliko »Svobode« je bil to lep spomladanski izlet, mnogo !"h ie prišlo v Ptuj na kolesih, ostali 1 avtobusom. Tisk*: Ljudski tiskarn*, d, d. t Mariboru, predstavltel] Josip Ošlak Mariboru. — Za konzorcij izdaja la arejaje Viktor Erifea ▼ Maribor*.