Abb. postale i gmppo^ Cena 300 lir
nevmk
Leto XXXVI. Št. 122 (10.642)
TRST, nedelja, 25. maja 1980
«*>«*? DNEVN1K je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se )e tiskal v tiskarni »Doberdob* Cu Pr* Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
ODLOČITEV RIMSKIH SODNIKOV
NEPRIČAKOVANO TEŽKA KAZEN ZA ISMANA IN RUSSOMANNA
Sodniki so skoraj v celoti sprejeli zahteve tožilca - Protest sindikata novinarjev in vodstva novinarske zbornice: gre za napad na svobodo tiska
V{ — Po več kot šestih urah posvetovanja so rimski sodniki ^ al obsodili funkcionarja obveščevalne službe Sisde Silvana Rus-4ne®?-?8 na dve leti in osem mesecev zapora, novinarja rimskega ®Tmka «11 Messaggero« Fabia Ismana na leto in šest mesecev zapij?.. *er • odgovornega urednika is ega lista Vittoria Emiiianija nat ki i, “tristo tisoč lir globe. Sodni zbor je tako skoraj v celoti spre-zahteve javnega tožilca Armatija in poleg tega obsodil Emiiianija # n*Jvišjo kazen, ki jo predvideva zakon za tovrstne prekrške. Vest ka»o °, str°2i razsodbi rimskega leltn-i e^a sodišča je močno od-vidj 8 ''.demokratični javnosti, ki bon V« n-*e^ iasen napad na svo-0 bska in informacije v drža-
< * Pole? Innro	niiionAiTnln
kot ?j.g !eRa’ da ni prispevala, Op s'cer eelofen potek sod-ravnave, k odkritju resnice, ob^ddkl, zaradi katerih so bili EnjyJ.eni. Russomanno, Isman in Jnanani' se nanašaj° na objavo slig e spomenice in zapisnika za-pat;yanj »skesanega* brigadista Sc- .iIa Pecija v zaporu v Pe-Ofpj',f° zaplembi zapisnikov v laht s . rimskega dnevnika so VLJ Preiskovalci prišli na sled obvo«jmu funkcionarju državne Hu' ®ceyalne službe Sisde Russo-iskn, iln ga obtožili kršenja preti 7de tajnosti in objave aktov, £ adevajo kazenski postopek, so ;J?skrbija pa je dejstvo, da tudj • dveh prekrškov obtožili tnan casnikarja «Messaggera« Is-jih n\k* je prejel zapisnike in PH kat tud‘ objavil v dnevniku, oih ,r<;m je zaposlen. V normal-stow 0liščinah *n v skladu z ob-WCClIn* zakoni o tisku bi morali ga !aa soditi na preturi in, če bi sodit; na'i za krivega, tudi obstoj n? Plačilo, globe, kot je bil Hi]janiVceraj °*3SO'ien Vittorio E-
PtehtSk* sodniki pa so že med iti ni/,ayo. ubrali zelo nevarno pot *kov t ^ novinarja istih prekritij . Russomanna, ki je res Stede UTl°' možnost priti v nepo-ki pn z dragocenimi zapisniki setjevih zasliševanj. Sodni-pojt-’.Udobno kot javni tožilec
tebitn ' torei na *sto raven mo“ Uev. .odgovornosti obeh obtoženki iL •s°kega funkcionarja Sisde, Pike Priliko izmakniti zapisih jjk1” kovinarja, ki jih je prejel rajžn:nat0 objavil v časopisu. Vče-tej Ja razsodba jasno govori o **"®«i in izključuje kršenje je bjiOV, 0 tisku, zaradi katerih P>k r;^soien le odgovorni ured-
rimskega dnevnika

I,l»ll|||||||||||||l||||, UHiuHUiini lltllllll
J^o «drži žakelj» ?
•«than‘^ar Isman in kvestor Rus-tačejj*”0 ostaneta v zaporu. Od h^uiie sodnega postopka, od a-Jh slJ“ se ti dve imeni pojavlja-klJub ,?n°> kot neločljiv binom, ki st_ ,mi1. da gre za dve osebi, lotoi myl' razbčni vlogi pri ce-®r»: za policista, ki je «iz-«izročil» tajni doku-
is?*___________________________
**■ časnikarja, ki je ta *opisu r Prejel in objavil v ča-Jšradi,a. sta sedaj obsojena ■ PbSt,HKZkrivania tajnih aktov in I*1«, “«oa spominja na znano na-» krado ni kriv tatvine le tisti, "• *akeij'# 8mpak tudi tisti, ki «dr-
^kelj??1'’ ah je Isman res »držal h4 ie h ™ * so mu res dokazali, Sta.0 lake mere sodeloval z
h>*n
®atinom, da je lahko sood-in
*a ?a »razkrivanje aktov«
5°P kaj, J8V° v časopisu, ki jo t • lsmaUje s tisoč lirami glo-» #bsni<*n *n Pussomanno sta bi-h? kazi?? na osnovi istega čle-i#*očb jkeKa zakonika: ali je '“PkeiZ da sta visok policijski
*lptbeh„ r.’ ki je strogo vezan na « Vcžp ,‘alnost, ln novinar, ki '*h» i. ,e Poklicna etika, kazno-
Jj*? gh “Pajdaša* pri tem deja-« pP r». "nvinar v takem pri-j *t? j s vezan na službeno taj-hl t»Jn.>s,,lgIava je, navsezadnje, 1. Pali i"„n zflkaj niso sodniki a k°krnt, ko so bile obli *>ee k amnsti», ki so ornogo-li >0 „.“?nkrotiranim mogotcem, >e z?, rdi državo in držav-S Sodi,?. ,ežke milijarde? Zakaj l, tisk mllkokrat sami sezna-l, 'o nii s »tajnostmi«, ko Je bl-Sob, ,v korist? In, končno, °**l» sa S .pj Presojal, katere «taj-. VfS| °h.iavljive in katere ne?
'*dg ^Prašanj, na katera sedaj I, lo, dHru- Navsezadnje bo iz-l,,Pe Dr.,je vsega kriv novinar thSnosH 8j, ki Je s Preveliko Vh”1*, izr°čil tajne doku-C5anie j“,ie sc Je eno, zadnje M1*« sL ,ali nl bil «"di tokrat «d!>rtw.Vai da » povečanjem Vl vortin*. . novinarja zmanjša kjo* ^ ''vestorja In torej do J *o pr/ , r*‘sl ugled inštitucije ^ določil ,Prn Požvižga na ustav-40 o svobodi tiska?
Sodniki so tako po vsej verjetnosti hoteli izreči zgledno razsodbo, ki pa predstavlja nevaren primer kršenja svobode tiska in informacije, ki ga žal urejujejo stari in že zdavnaj preživeli fašistični zakoni. Taka razsodba ne koristi resnici in to posebno v trenutku ko so sile javnega reda in demokratične inštitucije angažirane v trdi borbi proti terorizmu in prevratniškemu rovarjenju. Omenjena razsodba ni razkrila niti dejstva, zakaj iz državnih u-radov večkrat prihajajo pomembni zapisniki ali spomenice in kakšen interes ali zagonetno ozadje naj bi vodilo Russomanna, da jih je posredoval Ismanu. Ni morda funkcionar Sisde, kot je dejal njegov zagovornik, plačal samo napake njegovih nadrejenih? Kot vidimo številni dvomi in odprta vprašanja, ki jih razsodba rimskih sodnikov samo poveča in postavlja v zagonetno luč.
Trda roka proti Ismanu, ki bo moral sedaj ostati v zaporu, je naletela na val protestov in kritik predvsem s strani združenja in sindikata novinarjev. Vsedržavni tajnik FNSI Agostini je dejal, da razsodba predstavlja odločen
in jasen napad na svobodo tiska in pomeni poraz za demokracijo in njene vrednote, ki se upirajo terorističnemu nasilju. Tudi državno vodstvo novinarjev je odločno protestiralo proti obsodbi Ismana in naslovilo vladi in parlamentu poziv naj z učinkovitimi zakonskimi ukrepi čimprej zajamčita demokratično in svobodno vlogo novinarja v sedanji družbeni stvarnosti.
Proces zaradi pokola na Trgu Fontana se bo redno nadaljeval
CATANZARO — Sodniki prizivnega sodišča iz Catanzara so včeraj zavrnili vse zahteve odvetnikov in sklenili, da se bo sodna o-bravnava zaradi pokola na Trgu Fontana redno nadaljevala 16. junija z zasliševanjem prvih prič. Kot znano so odvetniki obsojenega fašista Venture zahtevali prekinitev procesa zaradi odsotnosti njihovega klienta, ki je kot znano v zaporu v Buenos Airesu.
RIM — Predsednik vlade Cossi-ga je včeraj sprejel na ločenih srečanjih novega veleposlanika SFR Jugoslavije Marka Kosina, novega veleposlanika SZ Valentina Oberenka in ameriškega ambasadorja Gardnerja.
iHiiiMinmiHtimiiiiiiiiniHiiimtitiiiiiiiitMimiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiimiiHiiiiiimuiiiiiiuii
RO NEURADNIH PODATKIH OB ZAPADLOSTI ROKA
NA MOSKOVSKE IGRE VPISANI ŠPORTNIKI VEČ KOT 100 DRŽAV
Užaljenost v ZDA zaradi neuspeha kampanje za bojkot
MOSKVA — Čeprav bo uradni seznam nastopajočih objavljen šele v torek, vse kaže, da je Carterjeva kampanja (ki so jo navdihovali tudi njegovi osebni politični interesi v borbi za ohranitev predsedstva ZDA) za bojkot olimpijskih iger v Moskvi, kot povračilni ukrep za sovjetsko vojaško zasedbo Afganistana, v veliki meri propadla. Po nedokončnih (saj je potekel rok za vpis opolnoči po moskovskem času) in neuradnih podatkih je svoje atlete vpisalo že več kot 100 olimpijskih odborov iz različnih držav Evrope, A-merike, Afrike, Azije in Avstralije, medtem ko je število odborov, ki so se odločili za bojkot, doseglo le nekaj več kot 50. Kljub ameriškim pritiskom bo torej v Moskvi vsekakor prisotnih mnogo več državnih reprezentanc kot na zadnjih olimpijskih igrah v Montrealu, ko jih je sodelovalo 84.
Med državami, ki so zagotovile prisotnost je omeniti Italijo, Jugoslavijo, Francijo, Veliko Britanijo in veliko večino evropskih držav, Brazilijo, Avstralijo, Kubo, Mehiko k) mnogo azijskih in afriških dežl. Za bojkot pa so s odločili poleg ZDA še Kitajska, Japonska, Egipt, Iran, Izrael, Argentina, med evropskimi državami p« le Zahodna Nemčija in Norveška, pa vrsta športno manj pomembnih dežel z vseh celin. Ob takem neuspehu v ZDA ne skrivajo užaljenosti, zlasti do evropskih in drugih zaveznikov. češ da vlade (kot italijanska in angleška) niso dovolj pritiskale na olimpijske odbore ali se sploh niso pobrigale za Carterjeve pozive (kot francoska).
Nekatere države, oziroma njihovi olimpijski odbori, so čakali prav do zadnjega trenutka na odločitev, kot na primer Janonsk. in Turčija. ki sta se odločili za bojkot. Zanimivo je, da sta olimpijska odbora Ugande in Portorika v zadnjem trenutku preklicala prejšnji sklep in odločila poslati svoje a tlete na igre. Glede težav, ki bi jih mogla vlada ustvarjati odhodu italijanskih atletov, zlasti tistih, ki so pri vojakih, je vredno zabeležiti poziv, ki so ga naslovili vladi s skupščine predsednikov pokra jinskih združenj bivših partizanov ANPl, naj spoštuje odločitve CO NI. Jugoslavija pa je že vpisala 137 atletov za 15 športnih panog, pridržuje si pa pravico, da jih vpi še nadaljnjih 50, kar je po pravilih mogoče storiti še do 27. t.m.
RIM — V raznih predelih sred-
nje Italije so sinoči zabeležili mo-
čan potresni sunek, ki je dosegel šesto stopnjo po Mercallijevi lestvici. Sunek so najbolj občutili v Valnerini v Umbrii. Po prvih vesteh je sinočnji sunek povzročil le neznatno gmotno škodo.
Šporlni proces o nogometnem škandalu
MILAN — Na sedežu vsedržavne nogometne zveze se je včeraj nadaljeval športni proces o ilegalnih nogometnih stavah v zvezi s tekmami prve lige, Bologna -Juventus. Lazio - Avellino in Bologna - Avellino. «Javni tožilec« De Biase je ob koncu obravnave zahteval več diskvalifikacij znanih igralcev vseh štirih ekip, kar zadeva klube pa je zahteval kazen le za Bologno, ki bi morala v prihodnjem prvenstvu nadoknaditi pet točk razlike. Di Biase je med drugim zahteval oprostitev za predsednika in trenerja Juven-tusa, Bonipertija in Trapattonija. Pred sedežem nogometne zveze je med obravnavo prišlo do hrupnih protestov s strani navijačev Milana, ki so nato izzvali tudi nekaj neredov s policijo. Razsodba disciplinske komisije bo mogoče znana že danes.
DVA TEDNA PRED VOLITVAMI ZA DEŽELNE IN KRAJEVNE UPRAVE
Volilno kampanjo označujejo ostrejše politične polemike
Berlinguer potrjuje linijo «alternativne večine», Piscoli pa mu odgovarja, da ni mogoče razbiti enotnosti KD - Tajnik PSI poziva radikalce, naj podprejo njegovo stranko
RIM — Dva tedna pred odprtjem volilnih sedežev se je volilna kampanja za obnovitev deželnih, pokrajinskih in občinskih u-prav vendar nekoliko ogrela. Najvidnejši voditelji strank zastavljajo svoj vpliv na volilnih shodih in v intervjujih strankinim glasilom ter drugim sredstvom javnega obveščanja in si prizadevajo pritegniti volivce na svojo stran. Predvolilno ozračje vzbuja polemične tone, zlasti med strankami, ki sestavljajo vlado in opozicijo, doslej pa vsekakor nad strogo u-pravnimi temami prevladujejo širše politične razprave, tako o notranjih, kot o mednarodnih razmerah in stališčih.
Po dolgem intervjuju, ki je izšel v zadnji številki strankinega tednika, je generalni tajnik KPI Berlinguer tudi včeraj potrdil o-dločno politično izbiro komunistov za novo alternativno večino, sestavljeno od komunistov in pro-gresivnejših sil v KD in PSI ter v laičnih strankah, kot pogoj za premostitev italijanske krize, saj »dosedanjih 35 let drugačnih izbir dokazuje propad drugih perspektiv«. Teroriste je označil za orodje desnice in sovražnike delavskega gibanja, pohvalil je poštenost in učinkovitost levičarskih krajevnih uprav, glede mednarodne politike pa je dejal, da zasleduje KPI sodelovanje z vsemi naprednimi silami, ki se borijo za preobrazbo družbe, za pravičnejši svetovni gospodarski red, za napredek in enakopravnost v narodov in držav.
Odgovoril mu je na shodih v Venetu tajnik KD Piccoli, ki je dolžil KPI, da se v volilni kampanji vrača na ostre tone iz petdesetih let in da si Berlinguer utvarja, da mu bo uspelo razbiti KD. Zatrdil je, da je njena enotnost nasprotno skovana v še težjih zgodovinskih okoliščinah, zaradi česar ni računati na njen razcep. Piccoli je pohvalil Cossi-govo vlado in je dejal, da volilni izidi ne bodo vplivali na njeno trdnost, saj volitve zadevajo le deželne in krajevne uprave. Glede nasprotnih stališč med vlado in CONI v zvezi z nastopom na olimpijskih igrah v Moskvi je tajnik KD podprl stališče vlade in je nerazumljivo (ker je že vse dokončno odločeno) dejal, da bi glasovanje v parlamentu moglo povzročiti premislek pri športnih o-blasteh.
Tajnik PSI Bettino Craxi je v dveh intervjujih naglasil, da so polemike KPI do socialistov brezpredmetne, da bi pa mogle kvariti sodelovanje na periferiji, kjer levica upravlja skupaj na stotine krajevnih uprav, v glavnem z dobrim uspehom. Sodelovanje s KD je po njegovem možno za določen čas in za uresničevanje določenih dogovorjenih programov, kljub nekaterim razočaranjem iz preteklosti. Glede gospodarske politike je omenil možnost popravkov pri draginjskih dokladah, soglašal je tudi z vlado glede bojkota OI, ne pa glede gospodarskih sankcij proti Iranu. Pozval je nato .adikalce, naj na volitvah podprejo liste PSI.
V tem precej razgretem vzdušju je vredno zabeležiti dokument, ki ga je objavilo tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, v katerem napoveduje, da bo zadnji teden pred 8. junijem prekinilo vse sindikalne boje, sindikalne kadre pa opozarja, da se ne smejo angažirati v volilno kam-
panjo in da je kandidatura nezdružljiva s sindikalnim delom.
KAIRO — Ustavne amandmaje, ki omogočajo ponovno izvolitev predsednika Sadata do smrti in postavljajo koran ter islamske zakone za osnovo egiptovske države, je odobrilo skoraj 99 odstotkov volivcev na komaj zaključenem referendumu.
Eduardo De Filippo slavil včeraj 80 let
MILAN — Slavni neapeljski gledališki igralec in dramaturg E-duardo De Filippo je slavil včeraj svojo osemdesetletnico na odru gledališča Manznni, kjer je uprizoril tri svoje enodejanke. Slavljencu je poslal čestitke tudi predsednik republike Pertini.
Trg v Zagrebu poimenovan po «brigadah Italija»
ZAGREB — S slovesnostjo, na kateri so sodelovali predstavniki borčevskih in družbeno - političnih organizacij in zastopstvo partizanov iz Italije, ki sta ga vodila divizijski komisar Carlo Cu-tolo in komandant tretje brigade
Ovidio Gardini, so včeraj v zagrebškem okraju Vrapčje poimenovali trg po italijanskih »narodnoosvobodilnih brigadah Italija«, ki so se po razpadu 8. 9. 1943 priključile NOV in so maja 1945 sodelovale pri osvoboditvi Zagreba.
Uradni obisk Pertirija v Španiji
RIM — Predsednik republike Pertini bo odletel jutri v Madrid na prvo uradno srečanje italijanskega državnega poglavarja po Francovi diktaturi. Uradni del obiska predvideva jutri srečanje s kraljem Juanom Carlosom in italijansko skupnostjo, v torek srečanje z občinskimi upravitelji, popoldne pa z najvidnejšimi osebnostmi španskega političnega življenja.
V sredo bo Pertini obiskal španski parlament, razne krajevne znamenitosti in staro prestolnico Toledo. V tem uradnem delu o-biska ga bo spremljal zunanji minister Colombo, nato pa bo do sobote predsednik republike zasebno obiskal še Granado, Sevillo in Barcelono, kjer bo gost «ge-neralitete«, starodavnega organa katalonske avtonomije, ki je bil spet uveden konec leta 1977.
SKLEP IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Obsodba policijskega postopka proti slovenskim mladincem in solidarnost z njimi
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je želela počastiti spomin tovariša Tita s slovenskimi in italijanskimi lepaki, ki so jih slovenski mladinci iz celotne dežele Furlanije - Julijske krajine nalepili v noči po Titovi smrti. Pripadniki fašističnih organizacij so v naslednjih dneh mnogo lepakov v središča Trsta raztrgali ali prelepili z lepaki žaljive vsebine proti predsedniku Titu, medtem ko mu je ves svet izkazoval priznanje, spoštovanje in čast.
Slovensko kulturno - gospodarska zveza je bila zato prisiljena pozvati mladince, da v noči pred pogrebom ponovno nalepijo plakate v čast tovarišu Titu zato, da bi se oprala sramota, ki je bila mogoča samo v Trstu in zato, da bi se na dan pogreba izkazala poslednja čast predsedniku Jugoslavije, tovarišu Titu.
Policijske oblasti pa so prav tisto noč uprizorile pravi lov na mladince, ki so lepili lepake, nekatere priprle, druge pa na grob način legitimirale. V teh dneh dobivajo mladinci, ki st> sodelovali v akciji, sodne pozive tržaškega pretorja pod obtožbo kaznivega dejanja po členu 663 kazenskega zakonika, ki namesto zaporne kazni dovoljuje možnost plačila ustrezne globe in s tem ustavitev nadaljnjega sodnega postopka. Vsi Tržačani lahko že leta in leta vidijo, kako so mestni zidovi prelepjeni in popisani z lepaki in gesli vsakovrstne vsebine ne da bi bil zaradi tega kdorkoli na tak način preganjen.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ostro obsoja tako izjemno ravnanje prav v zvezi s počastitvijo predsednika Tita le nekaj ur potem, ko mu je predsednik italijanske republike Pertini na posebno ganljiv način izkazal poslednjo čast. Slovenska kulturno - gospodarska zveza obenem ocenjuje tako ravnanje kot izraz drugačnega odnosa do državljanov slovenske narodnosti.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je nameravala začeti z akcijo zbiranja prispevkov v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev. Zaradi sodnih pozivov pa je njen izvršni odbor prisiljen odpovedati se tej pobudi in začeti z nabiralno akcijo za plačilo glob in drugih stroškov, ki bi jih morali imeti prizadeti mladinci. Solidarnostni sklad je odprt v tajništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6/n in na sedežu SKGZ v Ulici sv. Frančiška 20 v Trstu, v Gorici na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. 24 maggio in na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 ter v Čedadu na sedežu SKGZ v Ulici IX. agosto.
Izvršni odbor SKGZ poziva vse svoje članice, da se pridružijo in organizirajo vzporedne nabiralne akcije v solidarnostni sklad.
Trst, 24. maja 1980
IZVRŠNI ODBOR SKGZ
V solidarnostni sklad so prispevali člani izvršnega odbora SKGZ 300.000 Ur.
SEMINAR SKGZ IN SLOftI 0 SMERNICAH ZA RAZVOJ BENEŠKE SLOVENIJE
Gospodarsko načrtovanje kot osnova za reševanje narodnostnih vprašanj
PASSARIANO — Gospodarstvo je eden bistvenih aspektov razvoja vsake družbe; manjšini so prepogosto zatrjevali, da gre za splošno problematiko, ki zadeva vso družbo in je zato ni mogoče obravnavati z narodnostnega vidika. Vendar pa to ne drži: kjer je narodnostna skupnost najbolj ogrožena, ne samo narodnostno, ampak tudi družbeno in gospodarsko (in za Slovence je to videmska pokrajina) je mogoče prav z gospodarskimi posegi postaviti osnove za pozitivno reševanje narodnostnih vprašanj.
To je vodilna nit seminarja, ki ga je včeraj priredila v Passaria-nu Slovenska kulturno - gospodarska zveza v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Že naslov seminarja je nazorno nakazal bistvo tematike: smernice za preporod in kvaliteten razvoj Beneške Slovenije. Takoj pa je treba pripomniti, da je bil semi-nat nekaj popolnejšega, to je analiza sedanjega stanja v Beneški Sloveniji in vzrokov, zakaj je do takega stanja prišlo, ter sinteza tega stanja v prikazu smernic, po katerih naj se problemi premostijo in izdela načrt za dejanski razvoj Beneške Slovenije; vendar pa te smernice niso bile nakazane na akademski, teoretski ravni, kot se to prepogosto dogaja na podobnih zasedanjih, ampak so bili podani tudi praktični predlogi, kako naj se pristojne oblasti spoprimejo s problematiko in kako naj jo rešujejo.
Terorist Paolo C. Sebregondi zbežal iz kaznilnice v Parmi
PARMA — Iz zapora v Parmi je prejšnjo noč zbežal domnevni pripadnik teroristične skupine »Formazioni combattenti comuni-ste«. Paolo Ceriani Sebregondi, ki je prestajal desetletno zaporno kazen zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi. Sebregondi ja so pred kratkim premestili iz rimskega zapora Regina Coeli v klinični center kaznilnice v Parmi, ker ni še okreval zaradi ran ki jih je zadobil pred aretacijo v oboroženem spopadu s karabinjerji.
Okoliščine bega še niso pojasni-U, vsekakor je Sebregondi prežagal železne rešetke okna svoje celice in nato po strehi zapora zbežal v bližnjo cerkev, ki jo ob navijajo ter nato zabrisal vsako
sled za seboj. Jetnik je zbežal med tretjo in sedmo uro zjutraj, na cesti pa ga je gotovo pričakoval pajdaš z avtomobilom. Policija in karabinjerji so že v jutranjih u-rah izvedli veliko preiskavo v Parmi in v okolici, ki pa doslej ni obrodila uspeha.
Paolo Ceriani Sebregondi je star 33 let in izhaja iz bogate milanske družine, ki se je v vojnih letih odločno zoperstavila fašizmu. Sku paj z bratom Stefanom se je že v mladih letih vključil v škraj-nolevičarsko študentovsko gibanje in ni bil do aretacije nikoli o-sumljen pripadnosti kaki prevratniški organizaciji. Karabinjerji so ga aretirali 12. novembra 1978 pred železniško postajo v Latini, ko se je hotel odpeljati z ukradenim av-
tomobilom, ki so se ga teroristi poslužili pri pokolu pri Patrici, kjer so bili ubiti sodnik Calvosa ter dva člana njegovega spremstva.
Paolo Ceriani Sebregondi je na procesu o pokolu pri Patrici, na katerem sta bila obsojena terorista Nicola Valentino in Maria Ro-saria Biondi, vedno zanikal, da je sodeloval pri trojnem umoru. V zvezi s to obtožbo ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, a ga nato obsodilo na deset let zapora zaradi sodelovanja v skupini »Formazioni combattenti comuniste«. Paolov brat Ste-fano je tudi vpleten v preiskavo o terorističnem rovarjenju in je bil pred kratkim obtožen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani v Rimu.
Seminar je odvrl predsednik gospodarske komisije SKGZ za Beneško Slovenijo Vino Del Medico, ki je orisal osrednji namen tega zasedanja: postaviti pozitiven predznak negativnim značilnostim današnje stvarnosti v Beneški Sloveniji. Del Medico je tudi teritorialno uokviril delo, ki je bilo opravljeno: ne gre za vse občine, v katerih živijo Slovenci, ampak za tiste, ki bi lahko sestavljale komprenzorij z enakimi problemi, istimi perspektivami in s skupno točko v narodnostni sestavi prebivalstva, ki pripada slovenski skupnosti. Del Medico je še opozoril m nove možnosti, ki jih odpirata deželi Furlaniji - Julijski krajini osimski sporazum in sporazum EGS - Jugoslavija ter poudaril, da gre za edinstveno priložnost, da se slovenski narodnostni skupnosti vrne vloga vezi in posrednika med slovanskim in latinskim svetom, ki jo je opravljala stoletja.
Seminar je obsegal štiri referate o raznih aspektih družbene problematike v Beneški Sloveniji. Najprej je dr. Riccardo Ruttar podal obširen pregled in analizo demografskega stanja v Beneški Sloveniji. Govoril je o upadanju števila rojstev, o staranju prebivalstva, o izseljevanju, o upadanju števila prebivalstva, vse to v dolgem razmahu zadnjega stoletja, vendar s posebno pozornostjo na povojne spremembe, iz katerih je Ruttar izvajal sklepe z optimizmom, ki izhaja iz dveh elementov: iz trdne volje prebivalstva po uveljavitvi svoje družbene in narodnostne identitete in iz demografskih podatkov zadnjih let, ki pričajo o vračanju izseljencev, pa čeprav gre zaenkrat le za omejen pojav.
Dr. Nino Ciccone je podal referat o perspektivah v kmetijstvu, obrtništvu in turizmu. Tudi on je izhajal iz strokovne obdelave podatkov o obstoječem stanju in o zgodovinskem razvoju, ki je privedel do tega stanja. Poleg tega pa je podal Ciccone rezultate a nalize o dejanski} možnostih razvoja kmetijstva ir obrobnih dejavnosti, kot sta na izrazito kmetijskem .področju tudi obrtništvo in turizem. Te možnosti pa so, glede na nadmorsko višino, prisojnost, klimo in druge značilnosti ozemlja precejšnje in so sedaj skoraj povsem neizkoriščene. Ciccone je ob tem poudaril predvsem nujnost, da državni in deželni organi najdejo politično voljo, da se resnično lotijo vprašanj v zvezi z razvojem kmetijstva in da podelijo krajevnim ustanovam tudi dejanske pristojnosti, da lahko delujejo v korist razvoja.
Arh. Romeo Causero je nato po ročal o vprašanjih urejevanja o-zemlja. Tudi on je začel z zgodovinskim pregledom in je poudaril, da je sedanje družbenogospodarsko stanje posledica političnih in gospodarskih izbir v zadnjih desetletjih in ne ^zgodovinske zaostalosti» in tkultume izoliranosti» območja, kot trde nekateri. Dejal je, da je prav zaradi teh izbir prišlo do razvoja produktivnih dejavnosti v dolini, medtem ko bi morale oblasti predvsem poskrbeti za produktivne dejavnost v kraju, kjer ljudje živijo. To je tudi navedel kot predlog za premostitev sedanje krize makrosistemov.
Dr. Ferruccio Clavora pa je v svojem zadnjem posegu sintetiziral vsa tri poročila in podal splošne smernice za razvoj. Pri tem je tudi sam izhajal iz preteklosti, vendar pa se je osredotočil predvsem na nekatere politične odločitve. Tako je dejal, da je gorska skupnost Nadiški hdolin vključena v 6. sociogospodarsko cono v deželi, to je skupaj z Vidmom in bližnjimi industrijskimi kraji, kar pomeni, da optimistični statistični podatki o razvoju te cone še zdaleč ne ustrezajo stanju v Nadiških dolinah. Omenil je tudi načrt CIPE iz leta 1956, ki je med nerazvita področja, ki jim mora pomagati država, vključil številne ravninske občine, ne pa sloven-skoh občin
Sedaj pa je prišlo do nekaterih sprememb. Prvič osimski spora-
Številne prireditve ob Dnevu mladosti
LJUBLJANA — Jugoslovanska mladina bo danes slovesno proslavila Dan vseh mladih Jugoslavije, simbol optimizma in zvestobe Titovi poti ter i-dealom, napredka, socialističnega samoupravljanja ter. bratstva in enotnosti med narodi. Pomembne prireditve bodo v vseh republikah in pokrajinah, v Sloveniji se bodo tisoči mladih zbrali na Pohorju, kjer bodo počastili padle za svobodo. Pomembni slovesnosti bosta tudi v Lenartu ih v Mariboru, kjer bosta prireditvi ob sprejemu novih članov Zveze komunistov Slovenije. Predsinočnjim pa je bila ob tej priložnosti v Ljubljani na sporedu predstava »Josip Broz Tito — rojstvo nove Jugoslavije« v izvedbi dramskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča.
zum, ki govori o sodelovanju med državama v korist prebivalstva ob meji, drugič - naraščanje zavesti pri prebivalstvu; še zlasti izseljenci so prinesli novih idej in prepričanja, da se 'c vendarle mogoče upirati emarginaciji tega področja. Postavlja se torej vprašanje, kakšna strategija je potrebna, da prebivalstvo ne bo več predmet načrtovanja, ampak subjekt načrtovanja, Skratka, razviti se mora zu nen1 o skupnih interesih, o sodelovanju na osnovi medsebojnega spoštovanja značilnosti obeh •kuvnosti.
Clavora je nato govoril o nujnosti sodelovanja ob meji kot e-dinem sredstvu za rešitev problemov, ki so včasih zelo težki in poudaril, da je mogoče najti prav v osimskem sporazumu pot k preporodu in razvoju Beneške Slovenije. To bi, navsezadnje, ne bilo nekaj novega, saj je bila Beneška Slovenija v zgodovini že nežni člen med Furlanijo in Slovenijo na osi Čedad, Tolmin, Škofja Loka.
Vendar pa bo razvoj mogoč le s političnimi izbirami, ki bodo šle v nasprotno smer od tistih, ki so v preteklosti spremenile to ozemlje v tmrtev kot». Clavora je poudaril, da je že čas, da bi v deželni razvojni načrt vključili specifična določila za družbenogospodarsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti in da b: ustanovili komprenzorij, ki bi združeval večje število slovenskih občin. Navedel je nato vrsto konkretnih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti in predlagal ustanovitev inštituta, ki bi oreučeval in načrtoval razvoj tega območja in pri katerem bi sodelovali predstavniki javnih in zasebnih ustanov.
Seminar sta nato pozdravila predsednik deželnega sveta Mario Colli in predsednik SKGZ Boris Race. Mario Colli je dejal, da poteka seminar v času, ko o teh vprašanjih razpravljajo na drugih ravneh, še zlasti v komisijah, ki se ukvarjajo z izvajanjem osimskega sporazuma. Izrazil je tudi upanje, da začne parlament čimprej razpravljati o osnutkih zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Boris Race pa je predvsem izrekel pohvalo organizatorjem seminarja in poudaril, da iz poročil jasno izhaja, kako gospodarska problematika, prostorsko planiranje in sorodna vprašanja lahko vplivajo na razvoj manjšine, če niso dani pogoji, da ljudje ostanejo doma, so zaman šole in kulturne inštitucije, je dodal Race in naglasil, da je treba zato usmeriti čim več naporov tudi v gospodarstvo.
P rimorsln’3SewSfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
25. maja
DVA TEDNAPRED UPRAVNIMI VOLITVAMI POSTAJA DEJAVNOST STRANK VSE ŽIVAHNEJŠA
PSI: Ljudski praznik na Opčinah KPI: zborovanja po vaseh in mestu
Na socialistični manifestaciji v Prosvetnem domu bosta spregovorila tudi Josip Pečenko in Aljoša Volčič - KPI bo v sredo orisala rezultate ankete
Vzhodnokraška sekcija PSI bo danes priredila Ljudski praznik: manifestacijo, ki se bo začela ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Popestril jo bo kulturni in športni spored, zvečer pa bo_ za zabavo skrbel ansambel Lojzeta Furlana.
V	političnem delu manifestacije bodo spregovorili kandidati za pokrajinske volitve G. Carbone, A-ljoša Volčič ter Josip Pečenko. Volilno kampanjo bo danes odprla tudi miljska sekcija PSI; zborovanje bo ob 11. uri na Marconijevem trgu.
V	petek zvečer pa se je sestal aktiv PSI; po orisu programa za bližnje volitve se je pokrajinski tajnik Pit-toni zaustavil ob trenutnem političnem položaju v mestu in'orisal odnose socialistične stranke do Liste za Trst. Ocenil jo je skrajno negativno in poudaril, da je le element zmede, destabilizacije in trajne krize: predvsem pa je razočarala tiste volivce, je še poudaril Pittoni, ki jih je pridobila iz levičarskih krogov. V sedanjem trenutku je torej primarna naloga PSI, da prepreči konservativno koalicijo med listo in KD, je zaključil Pittoni. Na aktivu so tudi zbrali podpise za nekatere referendume, ki jih predlagajo radikalci.
Medtem pa se nadaljujejo leteči shodi, ki jih KPI prireja vsak dan v mestu in okolici. Na Trgu pri Sv. Jakobu je govoril kandidat za pokrajinski svet in dosedanji odbornik Maurizio Pessato, ki je med drugim poudaril, da se mesto ne sme zapirati, ampak mora okrepiti sodelovanje tudi z vzhodnimi državami. Podčrtal je tudi, da se je KPI v teh letih stalno borila proti revanšizmu tržaške desnice, ki je pod pretvezo ekologije prikrivala svoje nasprotovanje dokončni ureditvi državnih meja in protislovenski nacionalizem.
V sredo pa bo KPI priredila tiskovno konferenco, na kateri bo prikazala rezultate ankete, ki jo je izvedla med prebivalstvom in ki je služila tako za dokončno sestavo strankinega programa za upravne volitve, kot za izbiro kandidatov, ki se bodo potegovali za izvolitev v pokrajinski in okoliške občinske svete.
Obvestilo izletnikom na Poljsko
obrok vplačila bomo sprejemali v četrtek, 29. t.m. od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Izletnike prav tako obveščamo, da se je v času od decembra lani, ko je bil izlet objavljen, zaradi podražitve nafte povečala cena prevoza za 13.000 lir. Prosimo, da to upoštevate.
Izletniki morajo priti osebno, ker bodo morali podpisati formular za poljski vizum.
Danes se bo v Šempolaju zaključil praznik komunistične mladine, ki ga prireja sekcija FGCI-ZKM1 Devin-Nabrežina. Ob 9. uri bo start avtomobilskega «lova na zaklad*, ob 10. uri pa otroškega «ex tempo-re». Ob 18. uri bosta na sporedu govora občinskega tajnika KPI Giu-lia Groppija in Stanke Mokole, ob 19. uri pa nastop zbora »Rdeča zvezda* iz Saleža.
Globalna zaščita slovenske manjšine med najpomembnejšimi nalogami SSk
Med včerajšnjo tiskovno konferenco je pokrajinski tajnik Harej predstavil program za pokrajinske volitve
S predstavitvijo programa za pokrajinske in občinske volitve je Slovenska skupnost včeraj nekako u-radno odprla svojo volilno kampanjo. »SSk zastopa stališče, je rečeno v programu, ki ga je obrazložil predstavnikom tiska med včerajšnjo tiskovno konferenco pokrajinski tajnik Zorko Harej, da s samostojnim političnim nastopanjem Slovencev v Italiji najbolje izpričujemo svojo narodnostno samobitnost in se u-veljavljamo kot odločujoči dejavnik v. političnem in javnem življenju sploh*. V tem okviru je stranka vložila vse svoje sile ter ob aktivnem sodelovanju sekcij, ki postajajo vse živahnejše in tvornejše v strankinem življenju, pripravila vse, kar zahteva takšna preizkušnja, kakršne so upravne volitve. Sem sodijo zbiranje podpisov, določevanje kandidatnih list, izdelava programov in sa-
ma predvolilna kampanjska akcija.
V sedanjem trenutku, je rečeno v programu, so pred stranko važne naloge, med temi je najbolj aktualna in pomembna globalna zaščita slovenske manjšine. Slovenci zahtevamo, da se nam prizna, kar izrecno predvideva republiška ustava in potrjuje osimski sporazum. Te zahteve, je bilo rečeno med včerajšnjo tiskovno konferenco, so vključene v zakonskem osnutku SSk, ki je bil ponovno predložen parlamentu letos januarja v obliki peticije. V teku je dogovarjanje s parlamentarnimi predstavniki Francozov iz Doline Aosta, da v okviru povezave med manjšinami v Italiji vložijo ta zakonski osnutek kot formalen zakonski predlog.
Glede osimskega sporazuma je v programu rečeno, da je SSk pozdravila osnove, ki jih ta sporazum
ttiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimunmmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiniiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiii«
Z BOGATIM KULTURNIM PROGRAMOM
Danes poimenovanje šentjakobske šole po pisatelju Josipu Ribičiču
Svečanost se bo začela ob 16. uri - 300 strani obsegajoča priložnostna publikacija - Razstava o dejavnosti društev pri Sv. Jakobu
Naše naročnike in bralce, ki so se prijavili za izlet na Poljsko, in Sicer 12., 19. in 26. junija, prosimo, da prinesejo na našo upravo v Dl.
Montecchi 6/II svoj potni list ter dve fotografiji za polski vizum.
Potne liste, fotografije in zadnji
VAŽEN KORAK NA POTI K BOLJŠI ORGANIZACIJI DELA
Šentjakobska šola je bila vedno tesno povezana z okoljem, v katerem je rastla. Danes je na šoli 50 otrok, ki pa ne prihajajo le iz tega rajona, pač pa tudi iz drugih mestnih predelov. Ohranila pa se je tradicija, da je šola aktiven član družbenega udejstvovanja.
Pred letom, ko je po številnih birokratskih postopkih končno prišlo dovoljenje, da bo šola odslej nosila ime po učitelju, ki je tu poučeval, in mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču, so bili starši, učno osebje in otroci soglasni, da se je na poimenovanje potrebno primer no pripraviti; dogodek je treba proslaviti in seveda prirediti svečanost, na kateri se bodo zbrali tudi ljudje iz šentjakobskega okoliša in sploh vsi prijatelji slovenske šole.(
Za svečano poimenovanje, ki bo' danes ob 16. uri v šolskih prostorih, so se pripravljali celo šolsko, leto. Pohvala gre vsem, ki niso? omahovali in so nase sprejeli žrtve
Pristaniščniki so sklenili združiti svoje «kompanije»
Organizacija dela v tržaškem pri stanišču bo vendarle bolje stekla, in to po zaslugi odgovornostnega čuta samih luških delavcev. Na včerajšnji skupščini v prostorih pomorske postaje so ti skoraj soglasno (le eden je glasoval proti) spre jeli predlog o združitvi zdajšnjih treh «kompanij», ki združujejo ena delavce za nakladanje in razkladanje premoga in rud, druga delavce na ladijskem krovu in tretja delavce na kopnem. Vsega gre za kakih 1700 delovnih moči.
Sklep je izrednega pomena v sklopu celovite žgoče problematike pristaniških storitev, okrog katere se že leta spletajo in prepletajo bolj ali manj žolčne polemike z obtož batni in protiobtožbami. kdo je od govoren ali kriv za dezorganizacijo v manipuliranju tovorov in za domnevno previsoke tarife. Največ puščic je bilo v tem smislu sproženih proti pristaniščnikom. Resnici na ljubo je bila katera od teh puščic upravičena, predvsem pa je neorganiziranost luških uslug sad določenih korporativističnih priti skov; ti pritiski pa niso vselej pri hajali iz delavskih krogov, ampak in še predvsem od zunaj v okviru natanko preračunanega načrta za politično strumentalizacijo delavstva ter sejanje razdora med njim. Komu lahko to koristi, ni treba pojasnjevati.
Z včerajšnjim sklepom so pristaniščniki končno dejali ne vsemu temu ter se izrekli za demokratično upravljanje tako imenovane mobilnosti delovne sile: z drugimi besedami to pomeni, da se pretovor-na dejavnost odslej ne bo več odvijala v sponah «treh zaprtih kalupov*, ampak se bodo delavci po potrebi pretekali z enega operativnega sektorja na drugega, kakor bodo pač terjale zahteve dela.
Sektorji krov, kopno ter premog in rude torej ostanejo, vendar se bodo posamična njihova vodstva zlila v eno osrednje vodstvo in s tem se bodo mimo same racionalizacije dela pospešili raznovrstni birokratski postopki. Delavci so ra zen tega sklenili nanovo preveriti tarifni sistem ter odpraviti obstoječa neskladja, nazadnje pa so zahtevali, naj ima predvideno enotno vodstvo «kompanij» v prihodnje svojo besedo in svojo težo povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve v zvezi s pristaniškimi dejavnostmi. Delavci so poverili načelnikom treh «kompanij» nalogo, da sprožijo vse upravne in zakonodajne postopke, Ipi so potrebni za dejansko poeno ten j« teh organizmov, (dg)
VOLILNA ZBOROVANJA
Danes, nedelja, 25. maja
K P I
Ob 9.30 na trgu pri Sv. Jakobu bo govorila sen. Jelka Gerbec; ob 10.30 v Gročani Edvin Švab in Ger-mano Švara; ob 11. uri na Kolon-kovcu Ugo Poli; ob 11. uri v Ribiškem naselju javna razprava o problemih mladine, sodelovala bosta Giulio Groppi in Majda Terčon; ob 11.15 v Dragi Edvin Švab in Germano Švara; ob 12. uri na Jezeru Edvin Švab in Germano Švara; ob 15.30 na Rocolski cesti 79 ob priložnosti odprtja sekcije KPI bodo govorili Anita Rabbito, Franco Colonna, Piero Ren Kaiser in Ezio Martone; ob 19. uri v Šempolaju, javna razprava o pro-problemih mladine: sodelovala bosta Giulio Groppi in Majda Terčon.
SSk
Ob 17. uri v Marijinem domu v Ul. Brandesia 25. srečanje z Zor kom Harejem.
PSI
Ob 11. uri bo na Trgu Marconi ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ljudski praznik.
Jutri, ponedeljek, 26. maja.
K P I
Ob 12. uri pred Tržaškim arzena lom Sv. Marka posl. Antonino Cuf-faro; ob 12. uri pred Edile Adria tiča Ugo Poli; ob 18. uri v Nase lju S. Cristoforo v Miljah Galliano Donadel; ob 18.30 v Ul. S. Gio-vanni v Miljah G. Donadel; ob 19. uri v Naselju S. Pietro v Miljah G. Donadel; ob 18.30 na trgu v Nabrežini javna razprava o problemih mladih: sodelujejo Stelio Spadaro, Marino Vocci. Majda Terčon, Ivo Širca in Maurizio Sigoni; ob 20.30 v Prebenegu Vojko Slavec; ob 21.15 v Mačkoljah, Vojko Slavec; ob 20.30 v Slivnem Ivo Širca in Majda Terčon.
SSk
Ob 20.30 na sedežu v Ul. Machia velli 22. družabno srečanje
dolgotrajnih priprav. O tem delu bosta tudi spregovorila ravnatelj šole, Strnad in predsednik odbora staršev, Hmeljak. Ob odkritju o-beležja, ki ga je ustvaril Marko Hreščak in odkritju odlitka glave, ki jo je šoli podelila Ribičičeva družina, pa bo govoril bivši šentjakobski kaplan, Silvo Šuligoj.
JUTRI NA UNIVERZI
Koncert zbora fakultete za glasbo iz Beograda
Tržačanom se jutri ponuja v vsakem pogled" izjemno glasbeno doživetje. Tržaški državni konservatorij - Gr*-Tartini je namreč v sodelovanju s tržaškim vseučiliščem pripravil o-hisk mešanca pevskega zbora Fakultete za glasbeno umetnost iz Beograda. Zbor bo pod vodstvom dirigentke Darinke Matič - Marovič nastopil v veliki dvorani tržaškega vseučilišča, in sicer ob 17.30 (vstop prost).
S tem gostovanjem želi ravnatelj tržaškega konservatorija prof. Gigante sprožiti plodno zaporedje izmenjav med mestnim glasbenim zavodom in visokimi glasbenimi šolami v Jugoslaviji in v Avstriji.
Spored nastopa beograjskega zbora je nadvse mikaven tako po umetniški plati kot po svojem informacijskem naboju. Prvi del je naravnan na izročilo evropske renesančne in srbske klasične umetne pesmi. V njem se bodo zvrstila dela Giovan-nija Pierluigija da Palestrine, Orlanda di Lassa, Giovannija Gastoldija in Stevana Stojanoviča Mokranjca. Drugi del sporeda pa bo poslušalce seznanil z ustvarjalnostjo sodobnih jugoslovanskih skladateljev s posebnim poudarkom na srbski u-metnosti. Dve deli bosta doživeli svojo krstno izvedbo, in sicer: «Breza» Svetislava Božiča in »Ciganski očenaš* iz Jasenovca skladatelja in ravnatelja beograjske Fakultete za glasbeno umetnost Radomira Petroviča. Na vrsti bodo še Silvije Bombardeli, Vojin Komadina, Boris Papandopulo in Konstantin Babič s svojimi dov-tipnimi »Besednimi igrami*. Med slednjimi je ena (»Sosa sa satom*) uglašena na «tržaški» motiv; neki Sosa je v Trstu kupil uro in jo skuša pretihotapiti v Sežano ...
R. K.
Bogat in pester program bo dopolnjevalo petje zbora osnovne šole in vrtca. Poleg najmlajših bodo zapeli starejši, bivši šentjakobski gojenci, ki so sestavili zbor in bodo nastopili pod taktirko Vlada Švare.
Da bi bila svečanost popolnejša, so otroci naštudirali igrico »Miško-lin», ki so jo po Ribičičevi povesti na šoli sami dramatizirali.
Na programu je tudi razglasitev glasbenega in likovnega natečaja. Glasbeni natečaj, ki ga je šola raz pisala v sodelovanju z Glasbeno matico, je bil uspešen. Otroci so prav iz teh del črpali nekaj uglas-bljenih besedil za svoj nastop. Sad tega sodelovanja pa je tudi plošča,
Ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole po mladinskem pisatelju in učitelju
JOSIPU RIBIČIČU
vabimo vse prijatelje slovenske šole na slavnost, ki bo danes, 25. maja, ob 16. uri v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. Od jutri, 26., do 31. 5. bo odprta razstava od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. 1. junija pa bo odprta od 9. do 13. ure.
Pripravljalni odbor
ki so jo posneli s pomočjo Založništva tržaškega tiska.
Likovni natečaj je bil prav tako uspešen. Naj omenimo, da se je med drugimi odzval tudi Avgust Černigoj, kot ocenjevalci pa Peter Krečič, Milko Rener, Marjan Kravos in Miloš Pahor.
Največ časa in napora je šlo za pripravo obširne publikacije, več kot 300 strani obsegajoče knjige, ki jo bodo danes predstavili, in tudi za zbiranje gradiva za razstavo dokumentov, pričevanj, fotografij, Ribičičevih publikacij, dokumentacijo o šolski dejavnosti včeraj in danes, poleg tega pa še za razstavo o dejavnosti društev pri Sv. Jakobu, ki bo odprta do nedelje, 1. junija.
Končna zakuska bo priložnost, da se v prijetnem vzdušju zberejo vsi, ki so pri delu sodelovali, pa tudi tisti, ki so v vseh- letih zvesto spremljali dogajanje na šentjakobski šoli.
nudi za krepitev prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, glede lokacije predvidene industrijske cone pa SSk ponovno izraža svoje nasprotovanje tej lokaciji na Krasu in to na osnovi avtonomnih odločitev dolgo pred nastankom gibanja okrog Liste za Trst, ki s svojim ravnanjem zasleduje povsem drugačne, nam nasprotne cilje.
Strinjamo se, je nadalje rečeno v programu SSk, da osimski sporazumi odpirajo Trstu nove možnosti vsestranskega gospodarskega razvoja. Toda pri vrsti infrastruktur, ki jih predvideva sporazum, je treba upoštevati tudi življenjske zahteve slovenske narodnostne skupnosti. Zato mora biti vsak sklep v zvezi z izvajanjem tega sporazuma sad dogovarjanj med političnimi in družbenimi silami, ki odražajo težnje in hotenja prizadetega prebivalstva.
Ena od temeljnih točk programa SSk je boj proti vsem oblikam odtujevanja naše zemlje in spreminjanja našega narodnega ozemlja. Kadar je treba iz razlogov dokazane javne koristi žrtvovati zemljišča, meni SSk, se mora prizadetim lastnikom omogočiti soudeležba pri zadevni investiciji, ker skromna odkupna cena ne more nikoli odtehtati izgube zemlje.
Kar zadeva način in oblike boja za uveljavljanje manjšinskih pravic, se bo SSk zavzemala za skupne nastope vseh slovenskih sil, je še rečeno v programu, ki obenem potrjuje stališče, po katerem je vključevanje v italijanske stranke, zlasti v tukajšnjih razmerah, škodljivo za našo narodnostno skupnost.
V nadaljevanju tiskovne konfe renče so pokrajinski tajnik ter dru gi člani vodstva SSk ocenili delo svojih izvoljenih predstavnikov v pretekli mandatni dobi tako na pokrajini, kot v okoliških občinah. Na pokrajini je SSk nudila zgled alternativnega upravljanja, je med dru. gim poudaril Ivo Jevnikar, ki se je dosedanjemu pokrajinskemu odborniku Brezigar j j zahvalil za o-pravljeno delo. V okviru svetov o-koliških občin pa je SSk ubrala pot konstruktivne opozicije, je med drugim poudaril Alojz Tul, in dala po svojih močeh prispevek za reševanje krajevnih problemov.
Izvršni odbor SSk priredi jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22 družabno srečanje,“^'•katero so vabljeni člani pokrajinskega sveta, predsedstva in drugih vodstvenih organov ter kandidathza po-krajinske in občinske volitve.

.SLOVENSKO
*GLEDAUŠČE V TRSTU
Kulturni dom
SLAWOMIR MROŽEK
TANGO
dramsko delo v treh dejanjih
Prevod	Uroš Kraigher
Dramaturg Taras Kermauner Scena	Klavdij Palčič
Kostumi	Marija Vidau
Koreografija	Janez Mejač
Režija FRANCI KRIŽAJ
Danes, 25. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G - prva nedelja po premieri in popoldanska predstava na dan praznika
Zaradi združitve abonmajev C in G prosimo abonente, da ši posebej rezervirajo sedeže pri blagajni Kulturnega doma (tel. iJ-42-65) eno uro pred pričetkom predstave.
Obvestilo SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča, da bo
zaključilo sestavljanje davčnih prijav in sprejemanje vplačil davkov nepreklicno 28. maja 1980.
r ČASU LETOSUJE OUMPIABE
S Primorskim dnevnikom v Leningrad in Moskvo
Za olimpiado, ki bo letos v Moskvi in drugih večjih mestih, se v Sovjetski zvezi pripravljajo že nekaj let, nadvse intenzivno pa zadnji dve leti. V tem času so zrasla nova naselja, novi športni objekti, nove ulice in trgi. Najznačilnejše zgradbe so bile restavrirane ali vsaj prebeljene, kupole cerkva se na novo zlatijo — skratka Moskva, Leningrad, Kijev in druga mesta, kjer se bodo odvijali športni boji, se bodo predstavila obiskovalcem v novi luči.
Naši izletniki so med zadnjo anketo pokazali veliko zanimanje za letošnjo olimpiado v Moskvi. Zaradi tega smo vključili potovanje v Moskvo in Leningrad med letošnje tradicionalne izlete, k temu pa smo dodali še enega z obiskom Kijeva. Gre za klasična potovanja v Sovjetsko zvezo, ki pa so povezana z obiskom treh športnih prireditev na sami olimpiadi.
Izbrali smo dve potovanji v Leningrad in Moskvo ter še eno z dodatkom Kijeva, katerih se lahko u-deleži vsakokrat po največ 30 oseb.
Potovanji v Leningrad in Moskvo bosta 17. julija in 1. avgusta, poto-

V PETEK ZVEČER NA GEN. KONZULATU SFRJ
Tudi v Trstu počastitev praznika «Dan mladosti»
Ugledni gost večera je bil Titov osebni prijatelj in soborec dr. Pavle. Pajo Gregorič - Udeležili so se ga tudi tržaški «spomeničarji» in drugi prvoborci NOB
»Dan mladosti*, ki ga letos v Jugoslaviji proslavljajo prvič brez ljubljenega predsednika Tita toda z njim v srcih vseh državljanov, so na predvečer praznika počastili tudi v Trstu živeči jugoslovanski državljani. Zbrali so se na generalnem konzulatu SFRJ, kjer je bil za to priložnost gost član sveta federacije SFRJ in Titov najožji osebni prijatelj ter dolgoletni soborec dr. Pavle - Pajo Gregorič. Uglednega gosta je pozdravil konzul Lojze Kante in spregovoril o pomenu »dneva mladosti* kot praznika, ki bo tudi v bodoče navdihoval jugoslovansko mladino na njeni hoji po Titovi poti, nato pa je dr. Gregorič na živ, neposreden, iskren in topel način spregovoril o Titu, njegovi mladosti, njegovem vstopu v revolucionarno akcijo o dogodkih med NOB in njegovem doslednem boju za samostojno in izvirno pot jugoslovanskih narodov v socializem v bratski skupnosti za boljšo in lepšo prihodnost delovnih ljudi -vsega sveta. Danes 88-letni dr. Pavle Gregorič, še vedno mladeniško prožen in ži-
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimnitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiu
VČERAJ PRI NASELJU S. MURO
Avtomobil do smrti povozil otroka, ki je prečkal cesto
Mali Cianluca Ceppa je bil star samo osem let - Tragedija se je zgodila ob 14.50 na pokrajinski cesti št. I
Mlado življenje je včeraj ponovno ugasnilo pod kolesjem avtomo-
bila. Nesreča se je pripetila včeraj ob 14.50 na pokrajinski cesti št. 1 pri naselju S. Mauro. Podrobnosti o dogodku še niso povsem pojasnjene. Cesta je na tem predelu ravna in ob njej ni visokega zelenja. Ob o-menjenem času je 57-letna Anita Manzin por. Benussi iz Štaranca-na, Ul. Fontanot 48-1, vozila v svojem fiatu 850 z goriško registracijo iz Nabrežine proti Sesljanu. Od tu naprej se je vse bliskovito odvijalo. Osemletni Gianluca Ceppa, bivajoč v naselju S. Mauro 221 A, ki je bil v spremstvu 13-letne sestre Ro-sanne, je nenadoma prečkal cesto, namenjen proti avtobusni postaji. Benussi jeva, ki verjetno otroka sploh ni opazila, ni utegnila niti zavirati. Otroka je udarec dvignil od tal in njegovo telesce je v silovitem padcu obtičalo pod avtom.
Takoj je bilo jasno, da so poškodbe izredno resne. Z rešilcem Rdečega križa so nesrečnega Gian-luco odpeljali v tržiško bolnico, toda vsa prizadevanja, da bi otroka ohranili pri življenju, so bila zaman, tako da je ob prihodu v bolnico izdihnil.
Gianluco objokujejo oče Remigio, ki je pristaniški delavec, mati, sestri 13-letna Rosanna in 11-letna Pa-trizia ter brata, 8-letni dvojček Ste-fano in 5-letni Carlo.
Zaključne prireditve na naših šolah
Bliža se konec šolskega leta. Posamezne šole prirejajo v teh dneh razne akademije, v katerih nastopajo šolarji sami in s tem tudi pokažejo staršem in vsem prijateljem mladine česa so zmožni, saj so prireditve skoraj vedno sad njihove fantazije in ustvarjalnosti. Tako je balo včeraj po naših vaseh in v mestu več zaključnih šolskih prireditev, o katerih bomo še pisali.
Otroci osnovne šole »Karel Širok* iz Ul. Donadoni so povezali svojo prireditev s 35-letnico osvoboditve. Akademija je bila v Kulturnem domu in je nakazala, da bodo znali tudi naši najmlajši čuvati ideale svobode, ki so jo borci s krvjo pridobili. V »Marijinem domu* pri Sv. Ivanu p« je bila zaključna prireditev srednje šole »Ciril in Me-
tod* (Sv. Ivan in Katinara). Dijaki so sami izpeljali, napisali in si zamislili program, ki je obsegal igrico «Jutro v razredu® in dva baleta, Prokofjeva «Peter in volk* ter bolgarski narodni ples.
Odprta vinska razstava v lonjcrju
Včeraj so v Lonjerju odprli m. razstavo domačih vin, ki jo organizirata domači prosvetno in športno društvo. Praznik je potekal kljub slabemu vremenu povsem v redu. saj so za to priložnost lonjerski in katinarski kulturni in športni delavci s prostovoljnim delom pokrili prireditveni prostor. Včerajšnji kulturni program je obsegal nastop moškega zbora Vesna iz Križa, nato je
za veselo razpoloženje poskrbela domača muzika.
Danes se bo praznik nadaljeval, na sporedu bo kolesarska dirka ci-kloamaterjev za 14. pokal Lonjerja. Podelili bodo nagrade za letošnja najboljša vina, sledil bo ples ob zvokih ansambla Pomlad, (dp)
Poimenovanje škedenjske osnovne šole po domačinu Ivanu Grbcu sovpada z uvodom • proslave 200-let-nice, odkar se je začel šolski pouk v okolici Trsta. Začetek je bil ravno v škednju. Zato želijo škedenjci slovesno proslaviti ta dan z udeležbo vseh narodnih noš pri jutranji maši, kakor popoldne pri prireditvi ob poimenovanju šole. Narodne noše se bodo zbrale v nedeljo, 1. junija, ob 9.30 v Domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncind 112 in bodo nato v sprevodu šle v cerkev.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
URŠULE D0BRILE vd. OBLAK
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala župniku Volčini, ki nam je stal ob strani v teh težkih trenutkih.
SVOJCI
Trst, Škofije, Tinjan, 25. maja 1980
vahen, je svojo pripoved strnil v misel, da je Titova dediščina last ne le jugoslovanskih marveč vseh narodov in ljudstev sveta in da je zato na vseh, da jo uresničujejo v boju za pravično družbo in mir kot najvišji dobrini človeštva. V nevezanem razgovoru je potem u-gledni gost s posebno simpatijo do italijanskega predsednika Pertinija povedal, kako je vse ganil njegov poklon Titu ob slovesu v Beogradu.
Skupno z v Trstu živečimi jugoslovanskimi državljani, med katerimi so bili v večini poslovni ljudje in pa študentje, ki študirajo na tržaški univerzi, so «Dan mladosti* praznovali tudi tržaški «spomeničar-ji» in drugi prvoborci narodnoosvobodilnega gibanja ter nekateri predstavniki zamejskega slovenskega družbenopolitičnega življenja.
vanje v Kijev, Leningrad ^ in
skvo pa je na programu 2b. juoj_ Vsako potovanje traja po 8 dni. rt gram je naslednji:
1. dan. Prevoz z avtobuso® na ljubljansko letališče Brnik p P®T letala za Leningrad. Po priM° prevoz do hotela, nastanitev, vet* ja in prenočitev.	•
2., 3. in 4. dan: Vsi trije onen so namenjeni obisku Leningr®' kjer bomo videli Nevski Pr0^i! Dvorni trg, Zimski dvorec, Mars/
polje, Šmolni, križarko Auroft Isakijevsko stolnico itd. Obiskali **/
mo Piskarjevsko spominsko pok®F lišče, galerijo Ermitaž ter se (»P*
ljali na izlet do Petrovega dvore ^ Četrtega dne zvečer se bo®0 spalniki odpeljali v Moskvo.
5„ 6. in 7. dan: Med bivanjem’ Moskvi si bomo ogledali Rdeč1 P' Ulico Gorkega, gledališče razne spomenike, Kremelj z univerzo Lomanosova, Leninov ®r vzolej, razstavo gospodarskih in m ničnih dosežkov ZSSR in drugo.
8. dan: Prevoz na letališče in F let v Beograd ter nato v LjubljaiVj od koder se bomo z avtobusi vH1"1 v Trst.
Program za potovanje v_ Kij®1' Leningrad in Moskvo je časov® enak, le v Moskvi in Leningt®° je obisk nekoliko skrajšan, ce?u-se na vseh relacijah potuje z *e lom.	u
Cena za potovanje v Moskvo Leningrad je 495.000 lir, za komo* nacijo, ki vključuje tudi Kijev P" je 525.000 lir. V ceni so vštete
a
v programu navedene usluge. ogleda treh olimpijskih Pr'r®d|Ts Namestitev v dvoposteljnih s0"3"., kopalnico in WC, usluge po«1®* pensiona.	L
Program z urami odhodov bo razpolago mesec dni pred začet*® prvega potovanja. Do takrat b° v ba predati tudi tri fotografije «* ljaven potni list, na osnovi km® . ga bo konzulat izdal sovjetski zum.	j
Vpisovanje v četrtek, 29. t.ffl->
9. do 12. ure in od 15. do 18- ^ na upravi našega dnevnika v ' Montecchi 6/H. Ob vpisu je " ^
vplačati 100.000 lir, preostanek r
do 1. julija 1980.

Moški pevski zbor Tabor z „ izreka najgloblje sožalje svoj®®i pevcu Aleksandru Jeriču drage mame.
ob iz«obi
Opč'B
Sar
Ženski pevski zbor Tabor z izreka iskreno sožalje Nori in . dru Jeriču ob izgubi drage ® Marije.

Dne 24r-maja je* preminila
' c*'r	‘i;
naša draga
£«?J
MARIJA OREL por. JERIČ
Pogreb bo v torek, 27. maja, ob 12.30 iz glavne bolnih niče naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: mož Ivan, hč«re Danica, Marija, Ivanka in Slavka ter s,n Aleksander z družinami
Trst, 25. maja 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta
Preminil je naš dragi
GIUSEPPE GULIN
(PEPI)
Po pogrebu ga z bolečino objokujejo	..
žena Marija, sorodniki in prijate*!
Posebna zahvala vsem, ki so sočustvovali z nami. Trst, 25. maja 1980
, v
Sporočamo žalostno vest, da n® je za vodno zapustil naš dragi »c > nono in tast
MARIU URSICH
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 27. maja, ob 10.30 iz mrtva
niče glavne bolnišnice naravnost n* pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Marija, svakinj* Rafaela, sinova Luciano in Česa® > snaha Marija, ljubljena vno®*. Igor in Marko in drugi sorodni*1'
Trst, 25. maja 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega
SVETKA PELANA
(PELANOVEGA)
Posebna zahvala dr. Stincu, sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, župniku, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so v njegov spomin darovali v dobrodelne namene ter vsem, ki so tako polnoštevilno počastili njegov spomin.
SVOJCI
Bazovica, Gropada, 25. maja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
NINE KAVČIČ por. GREG0RI
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znsjj. cem. ter Padričarjem, ki so z nami sočustvovali in jo pospreIlU na zadnji poti.
Mož Milan in hči Giunna z dro**
Trst, 25. maja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
GIORGIE BANEU por. KARIS
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoča družina
Trst, 25. maja 1980
zadnji
RAZGOVOR Z ZUPANOM REPENTABRSKE OBČINE
Pavel Colja: Skrb Napredne liste za uresničitev stvarne enotnosti
J^teri so glavni dosežki re-^Mabrske občinske uprave?
Uspelo nam je rešiti problem šol-Vjj struktur z dvakratno razširit-nm ,osnovne šole in s podvojitvijo ov otroškega vrtca. Uredili tal? Nogometno igrišče, mladini je stJ., aana m°žnost športnega udej-šaliVanja v domačem kraju. Izbolj-van,S0 se P°S°ji za kulturno delo-sltp^u S Preureditvijo bivše občin-bil	v Kulturni dom, ki je
v imenovan po Albinu Bubniču, med p ,'e- ce'a vrsta drugih del, ša 7 ka^r'm‘ Je seveda, najvažnejša ®raditev telovadnice - sociame-dplaCer'tra: temelji so že zgrajeni, odrti. Za .z§radbo so bila formalni tip "i? ze februarja letos, podje-stjL^b m°ra dokončati v roku še-^kt m^eCeV' Pridobitev tega o-
n°
predstavljala izredno važ-snor/)reornn*co za bodoči razvoj V ».e§® in kulturnega delovanja tud;asi o^eini. V tem letu mislimo krediti pomožno športno igri-j„rj.?b že obstoječem nogometnem
^gMgrifča razsvetljav0 nogorriet-
8kn?ji , ianK0 rečemo, da smo sl(o delovati v vsesplošno ljud-i)0 *t°rist in to je za nas bistve-
g°" stvar?3 150 11-61)3 Uredit’ Še mn°
sq •“**. predvsem manjših, ki pa tgj a Posamezne občane lahko iz-spejj6 Va?nosti in katerih nismo u-še a 1resibi. ker smo usmerili na-sooiai °Yanie v realizacijo temeljnih ^Inona- struktur' bi so pri nas po-
b0j‘'"ua Primanjkovale. Upam, da hocln'"h ara razumeli in na prijali g vobtvah odgovorno presoli nase delovanje. Končna ocena i s ■ brez možnosti Donravnih izpi-
zakoLidelovanje- Poleg tega nam Posul .Podpisi ne dovoljujejo za-bistrat-nja bovega osebja. Z admi-
tov ’ i62 možnosti popravnih izpitu,); PnPada občanom in tako je prav.
Kakšne probleme upravne na-lot-U se imate in kako se jfh'Wslite Prohi prillodnie?
®e “Dlem°v upravnega značaja res v na-anlka, birokracije je na žalost na;*et?vsistemu še in še. Za vsako <3^° stvar je potrebno vložiti oasagoT truda in izgubiti ogromno dariip ro seveda otežkoča naše vsak-
.i *
r
katertlVno m tehnično strukturo, s lavnoi-razP°ladamo, se kljub debat Stl In Prizadevanju osebja več-vnf2najdem0 v težavah. tfenat., “Pravitelj pa sem najtežje bistio1-k ^oz’vel Prav zaradi urba-Sne J11!1 norm. človeka prav stigma,-/1 srcu. ko ne more ugoditi fajSj'ijbn. k; bi si rad sezidal ali tli n-,,1!,nišo. Zaradi tega je glav-tiajua.!em, ki ga bo treba rešiti v 0bčin i em času, Prav sprememba P0 a£e§a regulacijskega načrta, hodni 01)11 moramo do marca pri-gU)Jj?a leta prilagoditi naš re-stifn Jski načrt deželnemu urbani-®bsil11)11 ?.ačrtu. Pri tem bomo pobov V.reaiti nekaj odprtih problc-je ji ,1 fnrejo domačine. Postopek Viti vs len’ vendar bo treba aapra-flovoli-’ kar je mogoče, da se za-J1 Potrebam občanov ki bi si ra-
*-1..»n,,,
di sezidali dom v domači občini Začetna študija spremembe obstoječega regulacijskega načrta je že v teku in se bo nadaljevala po ponovnem posvetovanju z občani.
3.	Kako ocenjujete sedanji politični položaj v občini in kakšni so odnosi med političnimi silami?
Pri našem delovanju nismo nikoli izrazito poudarjali strankarske pripadnosti. V sklopu «NAPREDNE LISTE*, ki je koalicija med socialisti in komunisti, smo skušali uresničiti stvarno enotnost, enotnost, katere izhodišče in duh izhajata iz narodnoosvobodilnega boja. Ni slučajno, da je polovica naših svetovalcev neodvisnih. Do manjšine, to je do svetovalske skupine SSk, smo skušali biti vedno korektni, z druge strani pa je v občinskem svetu SSk vedno konstruktivno sodelovala. Predvsem smo imeli pred seboj potrebe naših ljudi. Dejstvo, da so bili skoraj vsi sklepi občinskega sveta soglasno sprejeti, je dovolj zgovorno.
4.	Kako ocenjujete odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom v vaši občini?
Želimo, da bi le-ti sloneli na re sničnih načelih prijateljstva. V naši občini obstajajo pogoji za enakopravno življenje in udejstvovanje za vse občane. Priznati pa moram, da večji del občanov italijanske narodnosti ni še dojel našega načina življenja in se zato ni aktivno vkiju-čil v vaške skupnosti. Na tem področju bo treba še marsikaj storiti. Večinski narod mora spoznati našo kulturo, naš jezik, torej osnove naše bitnosti. S tečaji slovenskega jezika bi prišlo do boljšega spoznavanja med obema skupnostima.
5.	Je tudi vaša občinska uprava mislila na pobratenje s kako drugo občino?
Oktobra lani smo se ob priliki gostovanja našega prosvetnega društva «Kraški dom» v Tržiču na Gorenjskem, srečali z upravitelji te občine. Septembra letos se bo delegacija naše občine udeležila občinskega praznika občine Logatec. Obstajajo torej vsi pogoji, da bo
lahko v kratkem prišlo do pobratenja z eno od občin v naši matični domovini. To je tudi naša volja in to moramo tudi doseči.
Serija predavanj o zdravstveni reformi
Po večletnem obljubljanju in neuspelih poskusih, so v Italiji vendarle pričeli uvajati zdravstveno reformo, ki naj bi vsem državljanom zagotovila enake pravice na področju zdravstvenega varstva. Do tega procesa prihaja postopoma in v zaključni fazi bodo odpravili vse bolniške blagajne, s čimer bodo odpadle tudi razlike med različnimi kategorijami zavarovancev. To velja v prvi vrsti za samostojne delavce in upokojence (kmete, obrt nike in trgovce), ki se morajo od začetka tega meseca obrniti na teritorialne zdravstvene enote SAUB za vse storitve, kot so splošna in specialistična nega ter zdravljenje v bolnišnici. Bolniške blagajne pa bodo do konca junija ohranile le še upravne naloge. Da bi seznanili prebivalstvo o vseh teh novostih, bodo Kmečka zveza, Slovensko de želno gospodarsko združenje in Pa tronat INAC priredili od prihodnje ga tedna dalje serijo informativnih sestankov in predavanj v večjih krajih tržaške pokrajine, na kar že sedaj opozarjamo vse zaintere sirane zavarovance.
B. S.
Razstave
V	galeriji Centro Barbacan na Trgu Barbacan 4 so odprli razstavo z naslovom «Marija Terezija v delih Fride de Reya Giordani*.
V	umetnostni galeriji tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneta 4 razstavljata Tullio Altan in Renato Calligaro. Razstava bo trajala do 31. maja.
V	galeriji Planetario so odprli razstavo del slikarja Vasarelyja.
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiitiiiiiifiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii
NA OPČINAH SO SE POSLOVILI OD DRAGA-LUČA ŠKERLAVAJA
snovni šoli se je zaposlil za zidarskega vajenca, a zaslužek je bil še vedno skromen. Nad naše kraje so se zgrnili tudi hudi časi fašistične strahovlade in tako je Lučo, po sle di številni^ Jiaiih rojakov, leta 1929 odšel v Jugoslavijo, kjer se je v Mariboru .zaposlil kot zidar. Svoje strokovno znanje je izpopolnil v devetletni šoli v Ljubljani in tako postal zidarski mojster. V Mariboru se je še pred začetkom vojne poročil in žena mu je v zakonu povila sina Andreja in hčerko Anico. Po nemški okupaciji so tudi zanj nastopili hudi časi muk in trpljenja. Že od samega začetka se je Lučo aktivno vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter bil zaradi tega preganjan. Nemci so ga aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor k družini, kjer je ostal še nekaj let, nakar je poskušal srečo v Ko pru. šele leta 1950 se je vrnil v svoj domači kraj, kjer je ostal do prera ne smrti.
Na Opčinah je bil vedno aktivno vključen v vaško življenje. Udeleževal se je vseh prireditev ter sodeloval pri kulturni in športni rasti svojega kraja ter po svojih močeh vedno prispeval k splošnemu uveljavljanju naše narodnostne skupnosti. V vasi je bil priljubljen in vsakomur je rad pomagal. Zato ga bodo na Opčinah ohranili v hvaležnem spominu.
V ponedeljek so na Opčinah pospremili na zadnji poti Draga - Lu-ča Škerlavaja. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, kar priča, kako je bil Lučo priljubljen ne le v svoji rodni vasi, temveč tudi drugod. Drago - Lučo Škerla vaj se je rodil na Opčinah 29. junija 1911. Že pri dveh mesecih je izgubil očeta, tako da je morala zanj in za tri druge otroke skrbeti mati Rožina s svojim krojaškim delom. Bili so tudi hudi časi in tako je moral šestletni Lučo k_ sorodnikom za pastirja. Po končani o-
Razna obvestila ■ Gledališča
Svetoivanska sekcija Slovenske skupnosti priredi danes, 25. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Trstu, Ul. Brandesia 25, srečanje z dr. Zorkom Harejem. Sodelujeta mešani pevski zbor Marij Kogoj in harmonikar Ivan Milič. Sledi družabnost.
Sekcija KPI iz Križa prireja 21 avgusta 1980 izlet z letalom v Mo skvo in Leningrad. Vpisovanje vsa ko nedeljo od 11. do 12. ure v Ljud skem domu v Križu. Za vse infor macije telefonirati med 13. in 14 uro na tel. 220-213.
Sekcija ZKM1 Devin - Nabrežina prireja danes, 25. maja, praznik mladine v Šempoiaju.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje jutri, 26. maja, redno sejo odbora ob 15.30. Na dnevnem redu je obravnavanje delovne pogodbe konfederalnih, seminar za šolnike in razno. Prosimo polnoštevilno udeležbo.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da bo trajalo vpisovanje v državne vrtce do 27. maja. Za nove vpise je treba izpolniti prijavnico in jo predložiti skupaj z rojstnim listom in potrdilom o cepljenju. Prijavnice dobite v vrtcu ali na ravnateljstvu.
Dne 8. junija 1980 priredi osnovna šola Karel širok tradicionalni piknik v Živčevi dolini. Vabljeni so vsi iz bivše Donadoni. Obvezna prijava na tel št. 724 131 do 26 maja 1980.
Šolske vesti
Osnovna šola Primož Trubar iz Bazovice bo odprla danes, 25. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 20. ure razstavo risb in ročnih del. Uradno odprtje razstave bo ob 16. uri z recitacijami.
V osnovni šoli v Devinu bo odprta razstava rečnih del in risb danes, 25. maja, od 10. do 13. ure. Zaključna šolska prireditev bo ob 11. uri.
Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini vabi na šolsko prireditev, ki bo danes, 25. maja, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
Upravni odbor občinskega vrtca v Miljah sporoča, da bo vpisovanje otrok v slovenski oddelek za naslednje šolsko leto do 27. maja v pro starih vrtca, Ul. D'Annunzio 62, ali na občini (soba št. 8) od 9. do 11 ure.
fčestitke
Danes praznuje rojstni dan ALOJZ MILKOVIČ. Vse najboljše mu želijo Ludvik, Olga in nona Tereza.
Danes praznuje svoj 16. rojstni dan ELENA KLABJAN. Ob tej priložnosti se je spominjajo mama, o-če ter brat Edrnund in ji iz srca želijo obilo zdravja, sreče in zadovoljiva. ,
Jutri bo praznovala enajsto pomlad .ALPAKA ŠTOKA. Ob tem prazniku ji .želijo mnogo zdravja in veselja v življenju nona, nono, I-van, Tanja, Vanja, Katja, mali Mi-lanček, tete in strici.
Danes praznuje svoj rojstni dan naš ljubljeni MASSIMO. Vse najboljše mu želijo nono Leandro, nona Nadia in pranona Maria.
Včeraj sta se poročila
ASTRID LUDVIK in
GERMANO PELASCHIAR
Mnogo sreče v skupnem življenju jima želijo starši, nona in stric Jordan z družino.
Jutri praznuje 70. rojstni dan
MILKO EMILI (s Proseka)
Vse najboljše mu želijo žena Antonija, sin Slavko in hči Mara z družinama.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od ° do 20. ire tal 68441.
****. NEDELJA, 25. maja Sonce BINKOŠTI, NASTKO J0.40 V^e ,°b 5.24 in zatone ob tla T Oolžina dneva 15.16 — Lu-Jutri e ®b 16.07 in zatone ob 3.32. • PONEDELJEK, 26. maja
Včeraj - danes
,v
FILIP
ra jfi9Vcera.i: na j višja temperaturna lkSt3pinie. najnižja 12,8 sto-M iiw, /S. uri 15 stopinj, zračni S ng J>‘* mb neustaljen, veter 30 i^bki kUr° Sever ■ severozahodnik s 51 km na uro, vlaga j* ®.4 m’ ne*)0 P3oblačeno, padlo ^bper-o	morje razgibano,
tUra morja 13,6 stopinje.
,.R0rmTVA’ SMTI IN OKLICI
V vtu S0 SE: Barbara Chiarut-•bitri pa„tte° Ugrin, Sara Pohlen, Di-?a/3"°, Silvia Pregellio.
« etni am?: Ob letni Santo Faldich, iS®rin ^(bino Coretti, 60-letna Fo-“Hetijj r'■ Uemetrio por. Ho!icky, ^ Giuseppe Gulin, 56-letna
Prel^^ji in brezplačni
QRe d V’da tv3fpb za nove leče pri ob 'g tVl vozniškega dovoljenja legala za branje, barvanje 111 popravila naočnikov
POPUSTI
pi
°T0 _
^ARUŠIČ
KINO _ OPTIKA
Nicnlo 33, tel. 60227
Stellia Migliori por. Penna, 83 letni Mario Tramontin, 55-letna Luigia Pacorini, 53-letni Luciano Sabadin, 49-letni Enzo Marzuoli, 85-letni Gior-gio VVeniger.
OKLICI: delavec Alfredo Ferra-rese in trg. prodajalka Maria Cioc-colanti, trg. prodajalec Claudio Geis-sa in trg. prodajalka Susanna Plet, učitelj Manilo De Panfilis in učiteljica Maria Ambrosio, delavec Bruno Sgarbul in bolničarka Mari-sa Stocheli, stražnik j.v. Francesco Castronovo in gospodinja Nadia Co-tide, trg. prodajalec Pino Adamo in uradnica Patrizia Campisi, delavec Giuseppe . Rizzi in trg. pomočnica Claudia Perentin, študent Mau-rizio Papagno in uradnica Loreda-na Colmani, uradnik Franco Nait in uradnica Flavia Codiglia, delavec Manuele Braico in uradnica Di-na Cernaz, trgovec Angelo Lorusso in trg. prodajalka Elisabetta Lago-nigro, pomorski težak Giorgio Žiberna in gospodinja Bruna Palmisano, uradnik Franco Baldini in učitelji ca Livetta Bargardi, stražnik j.v. Salvatore DelTAnna in delavka Maria Domenica Vergine, litograf Mau-rizio Gaspardis in uradnica Fulvia Sardo, mehanik Rafael Klemše -Mayer in uradnica Caterina Kozlovič, trgovec Pasquale Colnago in uradnica Fiorenza Valerio, uradnik Fabio Uberti in uradnica Antonella Bertocchi, delavec Maurjzio Bruni in gospodinja Tatiana Carbone, tečaj Umberto Pironio in frizerka Ma-
ra Auber, elektrikar Enzo Visintin in trg. prodajalka Marina Cassini, zemljemerec Roberto Tarantino in računovodkinja Melita Schiozzi, u-radnik Edi Giorgi in uradnica Patrizia Ferfoglia, občinski uslužbenec Vladimiro Ronzani in občinska u-službenka Sergia Sinque, bolničar Antonio Vedana in delavka Franca Capriglione, taxist Renato Baroni in uradnica Marina Olivo, vojaški podčastnik Vincenzo di Biase in gospodinja Grazia Loreta Miceoli, podčastnik j v. Renato Masiero in trg. prodajalka Teresa Minello, finančni stražnik Antonio Raffaele in uradnica Giuliana Barbo.
,-^jr kinofotoa •
jSfegulm
ul. mazzini Sl 733361
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Mi ramarski drev. 117, Ul. Combi 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tol. 211-001, Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197, Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	31	55	76	81	80
CAGLIARI	48	81	19	88	36
FIRENCE	41	71	48	24	33
GENOVA	49	55	82	57	23
MILAN	77	23	42	53	39
NEAPELJ	2	38	77	85	30
PALERMO	83	26	22	12	35
RIM	89	14	10	1	46
TURIN	71	84	15	34	1
BENETKE	58	35	39	53	33
ENALOTTO					
XXX X 2 1		2 2 2		X X 1	
1* -11 -10 -
KVOTE
33.218.000 Ur 630.700 lir 45.300 Ur
S S G
Slovensko stalno gledaUšče v Trstu. Gostovanje s predstavo Johna Svngea «Vražji fant zahodne strani*. Jutri, 26. maja 1980, ob 20. uri v Kobaridu: v torek, 27. maja, ob 20. uri v Cerknem: v sredo, 28. maja, ob 20. uri v Ajdovščini.
Kino
Aldebaran 17.00—22.00 «Tracks — lunghi binari di follia*. D. Hop-per, T. Power.
Nazionale 15.30—22.00 «Porno take off*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 16.30—22.00 «Schiava d’amo re.» Barvni film.
Ritz 16.00 «H ladrone*. E. Monte-sano.
Eden 18.00 «Un uomo da marcia piede* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.C0 «H detectiv con la faccia di Bogard*. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 17.00 «Bancario preca-rio*. P. Villaggio, C. Spaak.
Feniee 16.30 «Fuga dalTinfemoj Barvni film za vsakogar.
Mignon 15.00 «Scusi dov’e il west». Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «QueIlo strano desiderio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «11 cavaliere elettri-co» J. Fonda, R. Redfort.
Moderno 16.00 «Galactica, Tattacco dei Cylon». Barvni film.
Aurora 15.30—21.45 «1941, allarme a Hollywood».
Capital 16.00 «Kramer contro Kramer*. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Aragosta a colazione*. E. Montesano.
Volta (Milje) 15.00 «La vendetta della Pantera Rosa*. Peter Sellers Zabavni barvni film
Izleti
Združenje UNION priredi enodnevni izlet v Baško na Krk danes, 25. maja, in dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
priredi v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na
GOLICO
Izlet je primeren za vse (približno tri ure hoje). Vpisovanje do vključno sobote, 31. maja, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/n.
Odbor za poimenovanje osnovne šole v Škednju vabi ‘da
U l£»i>	4-tkj "j-
SLOVESNOST
ob poimenovanj‘u šole
ki bo v nedeljo, 1. junija 1980, ob 17.30.
PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
lil. RAZSTAVA V I N
DANES, 25. maja, v Lonjerju
TPPZ
Sporoča celotnemu ansamblu, da bo danes, 25. maja, ob 13.30 odhod avtobusov iz Bazovice na
VELIKO PROSLAVO
v Fojani v Goriških Brdih (Jugoslavija)
Proslava bo ob vsakem vremenu. Ne pozabite dokumentov.
PD PRIMOREC TREBČE
Pesem
ne pozna meja
DANES, 25. MAJA 1980, OB 16. URI
v Ljudskem domu v Trebčah
Sodelujejo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške.
Danes, 25. maja, bo na sporedu
PLES
z ansamblom SUPERGROUP
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom.
ODSEK GLASBENE VZGOJE PD Kraški dom
prireja
zaklj’učni nastop goj’encev
danes, 25. maja, ob 17. uri v domu Albina Bubniča v REPNU
Vabljeni!
fVk GLASBENA
lil ¥^rCA
Šola Glasbene matice Trst
Jutri, 26. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
DRUGA
ZAKLJUČNA AKADEMIJA
nastopajo gojenci in otroška pevska zbora Glasbene matice pod vodstvom
prof. KRIŽMANČIČEVE
Vabljeni!
SPD «1. Gruden* - Nabrežina
Jutri, 26, maja 1980, bo ob 20.30 v društveni dvorani
prof. NADA PERT.OT^,,,,,,
predstavila svojo antologijo
OD ANTIKE DO DANES.
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
vabi na 1. občni zbor, ki bo 30. maja 1980, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17.30 v prvem sklicanju in ob 18. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora
2.	poročilo nadzornega odbora
3.	proračun
4.	diskusija
5.	razno
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
TRST .
vabi na zaključno predavanje v letošnji sezoni
NA MONT KENJA IN KILIMANDŽARO
Svoje vzpone na vrhova bo z besedo in filmom prikazal član SPDT ANGELO CARLI.
Predavanje bo v četrtek, 29. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
VABI VSE ČLANE IN PRIJATELJE
K POSLOVILNEMU OMIZJU
OB SKLEPU LETOŠNJE SEZONE TORKOV
Večer posvečamo slovesu od EDIJA ZAJCA, prijatelja in umetnika, ki odhaja s svojim talentom v Ameriko. Gostoljubje nam bo izkazovala naša »klubska podružnica* v GOSTILNI DOLENC, DEVINŠČINA 3, PRI PROSEKU v torek, 27. maja 1980, ob 20.30
Zveza partizanov VZPI - ANPI in PD Prosek Kontovel
prirejata danes, 25. maja, ob 15.30 na proseški postaji
KOMEMORACIJO OB 36-LETNICI OBEŠENJA TALCEV
Sodelujejo: otroški zbor, pevski zbor Vasilij Mirk, godba na pihala in harmonikaški orkester.
Govorila bosta ARTURO CALABRIA in DUŠAN KOŠUTA.
Vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA
bo od jutri, 26. maja t.l., razstavila v dvorani občinskega sveta slike, ki jih je posnel MARIO MAGAJNA na prireditvah
35. OBLETNICE OSVOBODITVE
Obenem vabimo vse, ki imajo svoje posnetke, da se pridružijo razstavi in prinesejo slike na občino.
PD SLOVENEC Boršt • Zabrežec
priredi v Hribenci
Proslavo 80-letnice ustanovitve društva
in 10-letnlce Praznika vina
Spored:
PETEK, 30. maja
—	ob 18. uri otvoritev
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Supergroup»
SOBOTA, 31. maja
—	ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Supergroup»
NEDELJA, 1. junija
—	ob 16. uri sprevod od Ljene do Hribence —• ob 16.30 kulturni program:
Koncert godbe na pihala Breg Mešani pevski zbor Slovenec Govori in pozdravi Otroški zbor Slovenec Osnovna šola iz Boršta Moški zbor F. Venturini od Domja Mešani zbor Slavec iz Ricmanj Mešani zbor F. Prešeren iz Boljunca Mešani zbor iz Mačkolj Moški zbor V. Vodnik iz Doline
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Taims»
PONEDELJEK, 2. junija
—	ob 19. uri nagrajevanje 24. občinske razstave vin
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Taims»
Razstava domačih vin in specialitete na žaru
Vljudno vabljeni!
SEKCIJA PSI ZA VZHODNI KRAS
prireja danes, 25.
maja, ob 16. uri x Prosvetnem domu
na OPČINAH
id srnavonomioc c-.
H , «. LJUDSKI PRAZNIK
'tvi s*'*	cv'*! r*
Kulturni in športni program
Priložnostui govor
Od 20. ure dalje ples z ansamblom FURLAN — Bogato založeni kioski z jedačo in pijačo.
PROSVETNO DRUŠTVO - MAČKOLJE vabi danes, 25., in jutri, 26. maja, na
PRAZNIK ČEŠENJ
DANES, 25. MAJA
ob 14. uri odprtje kioskov
ob 16. uri začetek kulturnega programa
SODELUJEJO:
domači mešani pevski zbor domači otroški pevski zbor «Slovenski šopek* mešani pevski zbor «Jadran* iz Milj moški pevski zbor Tabor z Opčin koncert godbe na pihala iz Ricmanj
od 20. do 24. ure
prosta zabava z ansamblom «THE LORDS*
JUTRI, 26. MAJA
ob 16. uri odprtje kioskov
od 20. do 24. ure prosta zabava z godbo na pihala iz BOLJUNCA
Delovali bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom
V primeru slabega vremena bo praznik v soboto, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija.
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
priredi
LJUDSKI PRAZNIK
na zadružnem vrtu v Bazovici danes, 25. maja Poskrbljeno za ples, pijačo in jedačo
Amaterski oder «JAKA ŠTOKA* Prosek - Kontovel
priredi danes, 25. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku
veseloigro v 3 dejanjih
GOSPOD EVSTAHIJ
S PROSEKA
Glasba: Aleksander Vodopivec Sodeluje glasbeni ansambel «Bela packa*
Vabljeni!
SMUČARSKI KLUB DEVIN
Kam 30., 31. maja, in 1. junija?
V MAVHINJE NA
DRUŠTVENI PRAZNIK SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN
KULTURNI DOM V TRSTU
70-LETNICA GLASBENE MATICE < mm m
P nmorita Tffieviiik
GORIŠKI DNEVNIK

25. maja 1980
STALIŠČE TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ
Čimveč Slovencev v občinski svet da tam utrdimo svojo prisotnost
Slovenski volivci naj dajo preferenčne glasove kandidatom slovenske narodnosti na demokratičnih listah - Zelja po še boljših odnosih med občinsko upravo in slovenskim prebivalstvom v bodočem mandatnem obdobju
Slovenska kulturno - gospodarska zveza izraža željo, da bi bilo v goriški občinski svet izvoljenih čimveč svetovalcev slovenske narod nosti in da bi ti tudi v bodoče z resnostjo in uspešno zastopali želje in interese Slovencev, ki živijo v občini Gorica. To je stališče teritorialnega odbora SKGZ, ki se je sestal prejšnji večer v Gorici. Seji' je vodil predsednik dr. Mirko Primožič, ki je analiziral položaj v Gorici, kjer se je v zadnjem petletnem obdobju vzdušje bistveno spremenilo tako v odnosih do slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na tem področju, kot tudi v odnosih s sosedno Slovenijo, še posebej po podpisu osimskih spora zumov, ki so sprožili vrsto skupnih posegov med občinama Gorico in Novo Gorico in tudi z drugimi kraji v Sloveniji. Slovenci seveda ne mo remo biti docela zadovoljni, čeprav priznamo, da so bili napravljeni mnogi koraki naprej v spoštovanju želja in zahtev Slovencev, ni pa še vse urejeno, ker je veliko stvari odvisnih od izglasovanja globalnega zaščitnega zakona. Ker pride ob prihodnjih volitvah do zamenjave župana, je bila v razprav na seji TO SKGZ izražena želja, da bi se dobro začeti odnosi nadalje vali tudi v novem mandatnem obdobju. Sodelovanje Gorice s Slove nijo in dobri odnosi znotraj občine med italijansko večino in slovensko
manjšino so v interesu vsega mesta, kjer raznim prijateljem tržaških melonarjev ni uspelo predstaviti svoje liste, ki bi lahko samo škodovala mirnemu sožitju. V zvezi s tem je TO SKGZ obsodil poskuse, da bi prišlo do predstavitve samostojne lokalne liste v Standre-žu, saj TO SKGZ meni, da so inte resi tega kraja dovolj dobro zasto pani na kandidatnih listah tradicionalnih strank, v katerih se združujejo Slovenci, KPI. PSI in SSk. V zvezi s politiko občinske uprave je bila izražena kritika, ker upra va ni upoštevala predlogov konzulte za slovenska vprašanja.
Kar se tiče volitev v okoliških slovenskih občinah, daje TO SKGZ javno priznanje sovodenjskemu županu Jožefu češčutu in doberdob-skemu Andreju Jarcu, ki sta dolgo let uspešno vodila občini, v prepričanju, da bodo njuni mlajši na sledniki list občinske enotnosti z enakim uspehom v bodoče vodili tamkajšnji upravi. Prav tako je bila izražena želja, da bi tudi pomlajena lista občinske enotnosti v Števerjanu pripomogla k novemu upravnemu življenju v fem kraju. Izražena je bila tudi želja, da bi se v naših občinah utrdila demo kratična zavest prebivalstva in da bi bile občinske uprave tudi v bodoče uspešne v vodenju zadev ;n v obrambi slovenskega značaja na ših krajev.
POMLAD IN POLETJE ZARES « I N » S TEMI CENAMI ZARES	«IN»
Moške in ženske majičke	2.500 lir
Moške in ženske srajce z žepkom	4.000 lir
Moške in ženske barvne kavbojke	8.500 lir
Originalne SUPER RIFLE kavbojke	11.900 lir
Jopiči iz gabardena	5.900 lir
Oprane SUPER JORDANS kavbojke	10.900 lir
Moške in ženske žametne kavbojke	8.900 lir
Otroške (4 - 12 let) žametne kavbojke	7.500 lir
Ženski puloverji z gumbi	3.000 lir
Moške in ženske žametne suknje FIORUCCI	5.000 lir
Moške in ženske majice	4.000 lir
Poletne 100% bombažne majice	5.000 Ur
Vsem kupcem poklanjamo sponko za Vaša trgovina?	ključe.
ELIO «IN» MODE
Seveda
ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formlca
LESTAN NICOLO'
GORICA-ULGARZAROLU 105 TEL81801
STEREOFONUA HI-FI: Maranti A R GamSg
R«m Indtm« Lin« Cateatium Ak<i V«njh* Sanyo
RADIO TV COLOR: Nord M*nd* BHupunht Scluub Lorwu lTT-Crundtg lom* Opta - Radio MaraM Zoppaa
«Espobianco»
GORICA -Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI Boajh-MM* Argo Snx.g Ari.ton S*« -NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
Bianco&Bianco
GORICA
30. maj — 8. junij 1980
SREČANJA
TRGOVINSKA ZI30RNICA /A INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA
gožtzia esposiziom
Ul. della Borca 15 — Tel 0481/33440
SREČAJMO SE

V zvezi z volitvami v goriški občini vabi TO SKGZ volivce, naj u-trdijo demokratične stranke in v čimvečji meri izkoristijo možnost dajanja preferenčnih glasov kandi datom slovenske narodnosti, tako da bo v občinskem svetu čimveč Slovencev.
Na isti seji so tudi sestavili komisije za sodelovanje s SZDL Nove Gorice na raznih področjih, govor je bil tudi o drugih vprašanjih, ki zanimajo našo krovno organizacije in sploh naše manjšinsko življenje v Gorici v tem trenutku.
• Na šolskem skrbništvu je na vpogled ministrska odredba glede nastavitve, imenovanja in premestitve učiteljev, ki nimajo stalne zaposlitve. Odredba zadeva obdobje naslednjih dveh šolskih let.
PREDVAJANJE BO 28. MAJA V NOVI GORICI
Uspeh goriških fotografov na «Dia Primorska 1980»
V. Selva je dobil drugo nagrado, A. Bavcon pa je bil pohvaljen
Davčne prijave do sobote
f Čestitke
Naša DENISE ima danes 6 let.
Nona, nono, sestrični Sava in Daša in vsi, ki jo imajo radi, ji vo- — —„ ,.	----, -------- r.
ščijo, da bi bila vedno pridna in delu, v kobilami itd.) vključno z zdrava.	' ambientom in predmeti, ki so v
Naši fotografi, člani Slovenskega fotokluba «Skupina 75», so spet dosegli lep uspeh. Pet se jih je prijavilo na natečaj diapozitivov »Dia Primorska*, ki jo vsako leto pri reja Fotokinoklub v Novi Gorici in na katerem sodelujejo fotografi amaterji iz vse Slovenije pa tudi iz drugih krajev. Tudi letos se je na natečaj prijavilo veliko ljudi, dva naša goriška fotografa, Viktor Sel va in Aldo Bavcon, sta bila nagra jena in pohvaljena. Viktor Selva je dobil drugo nagrado, Bavcona pa je žirija pohvalila.
Diapozitive bodo predvajali v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici v sredo, 28. maja, ob 19. uri po jugoslovanskem času.
Z naše strani bi želeli, da bi te diapozitive videli tudi pri nas, kot se je že zgodilo pred nekaj leti, ko je bila, če nas spomin ne vara, predstavitev nagrajenih diapozitivov prav nekje na Goriškem.
Naše fotografe amaterje obvešča mo, da bo v okviru proslave 400-letnice Kobilarne Lipica tudi med narodna fotografska razstava v dneh od 22. do 30. avgusta 1980. Na njej lahko sodelujejo fotografi vseh držav, tema je seveda «Konj». Mišljen je umetniški prikaz konja ali konj (v športu, rekreaciji, pri
kakršnikoli zvezi s konji. Dovoljena je uporaba vseh fotografskih tehnik Vsak avtor lahko pošlje največ štiri fotografije, v čmo-beli ali barvni tehniki, velikost do 30x40 cm. Na hrbtni strani fotografije mora biti navedeno: ime in priimek ter naslov avtorja, zaporedna številka in naslov dela, primerno zapakirana dela je treba poslati na Kulturno skupnost v Sežani. V žiriji so Stojan Kerbler (EFIAP), predsednik, Milenko Pegan (EFIAP), Milko Re-ner (umetnostni zgodovinar). Foto grafije je treba poslati do 1. julija 1980. Prepričani smo, da bodo naši fotografi sodelovali tudi na tem natečaju.
Iz goriškega sodišča
Goriško kazensko sodišče je v petek po hitrem postopku sodilo 19-letnemu Corradu Caudeku, 19-letne-mu Uldericu Del Neriju in 21-letne-mu Paolu Luisu zaradi žalitve in upiranja javnemu funkcionarju. Kaznivo dejanje naj bi zagrešili prejšnji teden na trgu Battisti pred dvorano kjer je Gigi Lo Re izvajal svojo bobnarsko maratono.
Mladeniči so bili cd tedaj v priporu, na razpravi pa je sodišče odločilo, da se jim podeli začasna prostost in proces preložlilo za teden dni.
•vfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiMiiiii
GOSPODARSKI DEL VOLILNEGA PROGRAMA KPt
Uravnovešen razvoj Gorice in sodelovanje z Jugoslavijo
KPI zagovarja enakomerno rast industrije, obrtništva in terciarne dejavnosti ter proizvodno sodelovanje z Jugoslavijo
Harmonični razvoj Gorice na osnovi raznovesja med industrijsko, obrtniško in tercialno dejavnostjo. Hkrati pa takšna, do pokrajinskega in deželnega prostora odprta Gorica, ki bo sposobna proizvodnega sodelovanja s sosedno Jugoslavijo. V teh besedah je zajet osnovni de' volilnega programa KPI, ki se na naša na projekcijo razvoja Gorice v osemdesetih letih.
Stranka se zaveda resnosti krize v doslej nosilnih industrijskih panogah, kot so ladjedelstvo, tekstilna in jeklarska industrija. Poznana ji je resna mladinska in ženska brezposelnost, ter nevarnost, da zaradi gospodarske šibkosti Gorica izgubi tudi politično moč. Nekateri sektorji sicer «vlečejo», kot sta prevozništvo in trgovina, v kateri imajo jugoslovanski kupci skoraj odločilno besedo, toda položaj je zaskrbljujoč zaradi velikega števila vpisanih v dopolnilno blagajno in črnega dela, ki dajeta izkrivljeno podobo zaposlenosti v Gorici.
Komunistična partija prisoja kr ščanski demokraciji odločilno krivdo za sedanje stanje. Očita ji, da se z vlado in deželo ni hotela soočati okoli »globalnega načrta* za Gorico, ki so ga podpirale vse politične in gospodarske sile.
Zemljepisna lega daje Gorici do ločene prednosti. Mesto razpolaga z nekaterimi infrastrukturami, ki so pomembne za opravljanje njene vloge, druge pa si bo še zgradilo. Pomembni so javni inštrumenti kot so prosta cona, goriški sklad. FRIE. FRIULIA, obmejni sporazu mi in osimski sporazum. Po sodbi KPI je potrebno premostiti kon cept mostu, ki naj ga opravlja Go rica, ter ji prisoditi odgovornejše naloge Gorica ne sme biti samo prehodna postojanka, ampak se mora vključiti v gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Volilni program KPI za gospodar ski razvoj Gorice obširno govori o komunikacijah in tudi o avtoportu, v katerem bi morali zagotoviti nekatere proizvodne dejavnosti.
Gorazd Vesel
Volilni shodi v Gorici
Evropski poslanec Enzo Bettiza, član liberalne stranke, bo jutri, ob 18.15, v mali dvorani UGG, go-
voril o političnem pomenu najnovejšega sporazuma med EGS in Jugoslavijo in njegovih vplivih na goriško gospodarstvo. V tej volilni kampanji so v Gorici tej temi posvetili pozornost številni govorniki vseh strank, morda pa bo Bettj-zovo predavanje najbolj zanimivo, saj je v prav v teh dneh posegel v razpravo v evropskem parlamentu, kjer so dokončno odobrili omenjeni sporazum.
Prav tako jutri zvečer ob 20.30 bo na sedežu sekcije KPI «Spaz zapan* v Gabrijelovi ulici razprava o športu in olimpiadah, na kateri bodo govorili Fulvio Bergomas, O liviero Furlan in Tullio Sellan. V sredo zvečer ob 20.30 pa bo v istih prostorih srečanje s slovenskimi kandidati KPI za goriško občino.
Socialistična stranka pa priredi volilni shod v mali dvorani UGG v
GLEDALIŠČE V TRSTU
LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju
krstna predstava
Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI.
V četrtek, 29. maja 1980, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
SLAVVOMIR MROŽEK
TANGO
V petek, 30. maja 1980, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici — GORIŠKI ABONMA
Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni
AGR0F0REST
Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154
Ln
GORICA, Korzo lta!i|a 76 tal. 81-032
rvI
EKNOMEC
S
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
sredo ob 18. uri. Predstavili bodo kandidatno listo PSI za goriško občino, orisali volilni program. Spregovoril bo podpredsednik poslanske zbornice posl. Loris Fortuna. Ob tej priložnosti bodo podpisovali referendume, ki so jih v vsedržavnem merilu sprožili radikalci.
Šolske vesti
Učenci slovenske osnovne šole v
Ulici Vittorio Veneto v Gorici in o-troci slovenskega vrtca v isti ulici vabijo starše na zaključno šolsko prireditev, ki bo v dvorani zavoda Lenassi v soboto, 31. maja, ob 11. uri.
Do sobote, 31. maja, je čas izročiti davčno prijavo o dohodkih prejšnjega leta. Nekateri se sicer hudujejo in bi želeli, da bi vlada podaljšala rok, kot se je dogajalo v prejšnjih letih, a najbrž iz te moke ne bo kruha. Na Goriškem pričakujejo letos 38.000 davčnih prijav. Izročiti jih moramo osebno na pristojnem županstvu ali pa davčno prijavo poslati s priporočenim pismom po pošti na davčno upravo. Najbolje pa je, da sami prijavo izročimo na županstvih, kjer imamo stalno bivališče.
V Gorici je občina že prejšnje dni organizirala službo za sprejemanje prijav v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici. Tam je pet uradnikov, ki sprejemajo prijave, tako da gre delo hitro od rok. Občinska u-prava pa poziva občane, da opravijo svojo dolžnost v prvih dneh tega tedna in da ne čakajo zadnjih
V ŠTANDREŽU imajo te dni vrsto prireditev ob tradicionalnem
PRAZNIKU
ŠPARGLJEV
Danes, 25. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore in ob 19.30 nastop mladinske folklorne skupine iz Podturna - Sv. Roka in štandreškega mladinskega zbora. Sledi ples.
Nedelja, 1. junija, ob 11.30 nagrajevanje natečaja ex tempore, ob 19.30 pa nastop pevskih zborov ter uprizoritev veseloigre Jubilej Čehova v izvedbi PD »štandrež*. Sledi plesna zabava.'-*''*
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
Korzo v cvetju
Lepega vremena in toplih dni nikakor ne moremo pričakati. Konec maja smo že, pa je toplo oblačilo v jutranjih urah za marsikoga še vedno dobrodošlo. Kot da bi hotela v občanih odpraviti slabo voljo, ki jo vzbuja slabo vreme, je občinska uprava včeraj izvedla zanimivo pobudo: uradno je odprla gredice na Korzu, ko so jih v okviru akcije »Korzo v cvetju» uredila mesta Celovec, Trst, Jesolo in Gradež. Prejšnje leto je v tem natečaju sodelovala tudi Ljubljana.
Cvetlične grede so uredili tudi mestne četrti in okoliški kraji. Iz Štandreča smo prejeli protest rajonske skupščine, v kateri so izražene pripombe na račun te pobude. Štan-drežci so nezadovoljni in se povabila za udeležbo na natečaju za polepšani kraj niso udeležili zato, ker sodijo, da bi občina morala najprej popraviti Ulico Natisone, delo, ki čaka že pet let. Ni dovolj, pravijo v Štandrežu, olepšati mestno središče, v nemar pa puščati okoliške ceste.
Medtem ko se zaključuje akcija Korzo v cvetju (prvo mesto so prisodili Celovcu), bodo od danes dalje pa do 15. junija, na pobudo občinske uprave, lastniki balkonov poskrbeli, da jih bodo čimlepše okrasili, Tudi med njimi bo posebna komisija izbrala najlepše.
Danes slovesnost pri Peternelu in na Pedrovem
Pri Peternelu v Goriških Brdih bo danes popoldne spominska slovesnost pri spomeniku žrtvam naci-
stičnega terorja 22. maja 1944, leta. Manifestacijo prirejata Vsedržavno združenje partizanov Italije ter Občinski odbor ZB iz Nove Gorice.
Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 16. uri (po legalni uri), bosta govorila Branko Babič in Mario Lizzero. Sledil bo kulturni spored, v katerem bosta sodelovala krajevna godba na pihala in Tržaški partizanski pevski zbor.
Bralce pa bi radi opozorili tudi na drugo partizansko slavje, ki bo dopoldne na Pedrovem nad Branikom, kjer bodo odkrili spomenik e-najstim žrtvam, pripadnikom var nostne službe, ki so padli januarja 1945. leta.
Slovesnost na Pedrovem se bo pričela ob 9.45 (po jugoslovanskem času), popoldne pa bo tovariško srečanje.
Jutri na pokrajini odstop odbora
Predvolilno vzdušje ne koristi rešitvi krize na pokrajini, zato hočejo vsi, da pride do razhoda široke večine ustavnega loka in soočanja še pred volitvami. Tako je republikanski predstavnik zahteval že pred nekaj tedni odstop odbora, predsednik Pagura je žc sklenil, da bo odbor jutri, na seji pokrajinskega sveta, odstopil. Včeraj so tudi komunistični svetovalci poslali predsedniku pokrajine pismo, v katerem zahtevajo odstop odbora in politično razpravo v pokrajinski upravi v zvezi s stališči predstavnika pokrajine pri izvolitvi predsednika konzorcija za trtiško industrijsko cono.
dni, ko bo precej gneče Za sedaj je telovadnica odrprta samo dopoldne, morda bo zadnje dni v tednu odprta tudi v popoldanskem času. Ljudje naj se iavijo čimprej, posebej še če unajo kake pomisleke, kajti v telovadnici jim je na razpolago za pojasnila funkcionar davčnega urada. Tam dobijo tudi ustrezne obrazce.
Na naši sliki pa vidimo, kako ljudje čakajo v vrstah v katastrskem uradu, kjer želijo imeti podatke o
hišah, katerih so lastniki. Na te® uradu se zbere vsako leto v tenj času veliko ljudi. Vse to pa J16 bilo potrebno, kajti bazična števi’ ka za oceno hiše ali stanovanja J® vedno enaka, iz leta v leto se spr®" minja koeficient, s katerim mora^j bazično pomnožiti. Zato naj si 1MJ“ ohranijo dobljeno bazično števu*® katastrskega dohodka (reddito c“ tastale), da jim ne bo treba dela zamudnih in nepotrebnih vrst Pn hodnje leto.
V OKVIRU VAŠKEGA PRAZNIKA
Danes popoldne na Peči nastop folklorne skupine
Plesalci skupine «Karavanke» iz Tržiča bodo izvedli splet slovenskih in jugoslovanskih plesov
V okviru dvodnevnega vaškega praznika na Peči, ki sta ga pripravila domače prosvetno in športno društvo Vipava ter sekcija VZPI - AN Pl, bo danes, ob 18. uri nastopila na Peči folklorna skupina Karavanke iz Tržiča na Gorenjskem. Podala bo splet slovenskih in jugoslovanskih plesov. Folklorna skupina deluje že vrsto let in je z uspehom nastopila na različnih mednarodnih prireditvah v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Švici, Liechtensteinu, Italiji, Franciji in drugod. Med drugim so tržiški plesalci in godci že nastopili tudi v Gorici, v okviru vsakoletnih poletnih, oziroma jesenskih prireditvah »Settembre Gariziano*.
Zatorej se -ljubiteljem h-folklornih plesov danes obeta dovolj Užitka in razvedrila, v upanju seveda, da ne bo ponagajalo vreme, ki je že sinoči, ko se je vaški praznik začel, že spet zagodlo sicer pridnim organizatorjem.
Še dva dni za vpis malčkov v vrtce
Te dni je v teku vpisovanje malčkov v državne in občinske otroške vrtce za prihodnje šolsko leto. Mnogi starša so to dolžnost že opravili, nekateri pa so morda na to pozabili, ali pa še oklevajo, ali bi otroka prijavili ali ne. V tej zvezi opozarjamo, da se vpisovanje zaključi v torek, 27. t.m. To velja tudi za vpisovanje v vrtce s slovenskim učnim jezikom v Gorici (Ul. Vittorio Veneto, Forte del Bosco, Torriani) v Pevmi, Podgori, štandrežu, So-vodnjah, Rupi, Doberdobu in Ron-kah. Povsem naravno je, da slovenskega otroka vpišemo v slovenski vrtec!
Med nami je otroška slikanica Abecerime
Čeprav s precejšnjo zamudo, je bila te dni v Gorici uradna predstavitev otroške barvne slikanice A-becerime, ki jo je izdalo Založništvo
Razna obvestila
V redni vsakodnevni oddaji »Jutranji almanah», ki ga oddaja Radio Trst A vsako jutro ob 8.10, bomo lahko v torek poslušali oddajo o dolgoletnem podgorskem županu Antonu Klančiču in o zgodovini Pod-gore na splošno. Oddajo je pripravil novinar Marko Waltritsch.
Izleti
Sovodenjska planinska skupina
SPD Gorica vabi v nedeljo, 1. junija, na izlet na Čaven, skupaj z domačini iz Kril. Odhod ob 8. uri s Travnika ali ob 9. uri iz Kril.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 28. in 29. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijave sprejemajo na sedežu društva nepreklicno do 30. maja. Na sedežu društva nudijo tudi vsa pojasnila o poteku izleta.
tržaškega tiska, v sodelovanju Mladinsko knjigo iz Ljubljane.
Gre za po obsegu skromno, zato nič manj lično knjižico, naj" njeno prvo in drugošolčkom, pa ‘Jr starejšim učencem, ki jim abeceoj' oziroma izgovarjava posamezn črk dela težave.
Predstavitev knjižice je bila o ’ jaškem domu, udeležilo pa se r je lepo število otrok in tudi neu staršev ter vzgojiteljev. Poleg rjo stavnika založbe sta bila Pr*s0l(f. tudi avtorja slikanice, Miroslav ?■ šuta, ki je oskrbel verze ter Klavdij Palčič, čigar delo so baTjn* ilustracije. Oba sta povedala o težavah, s katerimi sta se val«j ,pri , uresničevanju pobude F tudi nekaj zanimivih ugotovitev ■ tem, kako so otroci knjigo sPreLy Ob koncu pa sta avtorja ,m9riijh izpolniti še dolžnost do najmia/ gojencev dijaškega doma, ki s0 zaprosili za avtogram.
Kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 «Kramer con^ Kramer*. Dustin Hoffman te Streep. Barvni film. j.tririt' CORSO 15.30-22.00 »Piedone d W to*. B. Spencer in V. Canav® Barvni film.	^
VITTORIA 15.30-22.00 »I super PVj no fallocrati*. Prpovedan 11113 pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.30-22.00 «ArriVa i gatti*.	njD'
PRINCIPE 14.30-22.00 »Kramer tro Kramer*.
/V« m Gorica in okolica	—
SOČA 10.00 »Kekčeve ukane»- b venski film.	nje
16.00-	18.00 - 20.00 «Mašcevlu
človeka pajka*.	fti-
SVOBODA 16.00 »Tom in Jerry»' sanka.
18.00-	210.00 «Emily». Ang
film.	, . coc.
DESKLE 17.00-19.30 »Ginekolog zavarovanja*.
DEŽURNA LEKARNA V Danes ves ‘hi, in P"n,' zini' Gorici dežurna lekarna Ma Korzo Italija 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TKf^r
Danes ves dan in ponoči je (jj, žiču dežurna lekarna Rismond0’
E. Toti, tel. 72701.
riffiiffjj f!<wi^0
Namesto cvetja na grob tič so za Kulturni dom v Sov**} jjf, darovali Julijan Ožbot 30 hsoc 40 Ivanka in Mirko Cotič z drU*1 > ^ tisoč lir, Elvira in Stanka lir-lir, Francka in Bogdana 30 (A Namesto cvetja na grob ti' tič daruje družina Bernard^ v soč lir za društvo krvodajte* Sovodnjah, v isti namen dardJ Rozalija z družino 40 tisoč jjr- pr-Namesto cvetja na grob M'L ti-tejan daruje Ljubka Tomste-jj v soč lir za partizanski snom Gabrjah.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene in mame
MILE COTIČ por. PETEJAN
se toplo zahvaljujemo vsem tistim, ki so na kakršen koli n^'n počastili njen spomin.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku in Sovodenjskemu non®tu'
Mož Mirko, hči Karmen in drugo sorods^v®
Sovodnje, 25. maja 1980
tmsmt
!

Otroci imajo besedo
%
UČENCI OSNOVNE ŠOLE IZ SOVODENJ OB SOČI PIŠEJO IN RIŠEJO
oče pripoveduje
druge svetovne vojne je
l moj oče star tri leta, zato nje-I a otroška leta niso bila t>rav Ko so bili napadi so se rfto-^rjjkriti v skrivališča. To se je 9^ilo večkrat. Zbežati so morali a® hrib v bližnjo vas. S seboj , stneli vzeti nič, ker je bila **«*. Večkrat so trpeli žejo in la-Pripovedoval mi je, kako v V1del italijanskega partizana, ki Izpustil umirajočega sina in ®f£al pred Nemci. Preden je zbe-*al je zaprosil mojega deda naj J" ®akopa, ker po vojni bi ga iskat, še se spominja, ko
sem tako hitro, da je veriga padla. Ustavil sem kolo tako hitro, da se je dvignilo in sem zletel v grm. Alenka je ulovila pse, ker sem jaz zgrešil pot. Nadaljevali smo sprehod proti Soči. Da bi spet ne zgubila pse, sva jih navezala na i vrvico. Ko sva prišla k Soči, se je prikazal tuj pes in naša psa sta tekla za njim. Zapodili smo ga proč. Nekaj časa zatem smo slišali lajanje. Šla sva pogledat in sva videla psa v vodi. Ni znal plavati, zato sem ga šel rešit. Vrgel sem se v Sočo in ga privlekel na suho. Šla sva k I-reni, tam smo posušili psa in tu-
pet partizanov, ki so hm u Pred Nemci z vrezano i rdečo
J*? h® čelu, tako' da šo s# c .*Wdje prestrašili. Pozneje se rinK ZVede'°. da so jih peljali na Uq ^dobski teren. Tam so jih sil-
Tanja
(dU	i -nv nuaniMOt
di mene. Meni ta sprehod fti bil všeč, ampak srečen sem bil, da 'sem-tešil psa.' ***+' "•v*".'-
Marko Gulin, V. razred
8*5» ............
jjjJ^učili. Nato so jih vrgli v kjer so umrli od groznih k V času vojne so se dogaja-^ . hujše reči. Tu pri nas je t,.®1 mir in upam, da bo vedno čste 82 želel, da bi mi ne u-kaj takega.
Klavij Primožič, V. razred
SEM OBČUTILA, SEM GLEDALA FILM J" pOLIOMIELITIČNIH
(ja ^ \semi filmi, ki smo jih do li0 's.v>deli je bil tudi tisti o po-
»Učnih. Prikazoval je živ-k . * otrok, ki so podvrženi tej
H
do ^l' Vedeli smo kako je
Poraku Urokom, da ne morejo u-ijati nog. Zdravniki jim sku-
*ajo
ac,jami in raznimi pripomoč-Kljub temu pa bolezni ni motet.. Popolnoma odpraviti. Razne
kuDn°Ve zbira3° denar, da z na-Pripr-1?- b*r8eL vozičkov in drugih
boi’,av olajšajo trud za hojo tem
jjakom.
gledala film, sem obču-Seai u srcu 261° veliko žalost in kaj ddomla, da bom poslala ne-denarja za pomoč tem o-
Irena Gulin, V. razred
* * *
b£E Ml JE RIPOVEDOVAL SVOJIH ŠOLSKIH LETIH
Med
Hoj'" drugo svetovno vojno je bj Jl ime) primerna leta, da bi k.,1* v šolo. Zaradi vojne pa tilČa 0 dolskega pouka. Hodil je V šol°' ki je bila v pri-HČevar .stanovanju, kjer so poli Pis ' ■ toliko, da so se nauči-an'“ čitanja, risanja, raču-


Pouif -’n slovenskega jezika. Za ta h>tlnJe Poskrbel lokalni odbor na-
^štii ISVob°dilne borbe. Po kon-«ol° IJPihi se je vpisal v redno rdn® osnovne šole je doto o!., tmtji in četrti razred. Na-
Vrin'°lw'a. Julija leta 1947 je iz-
te^' , ^Prejemni izpit v Gorici. S Osn0‘zp|tom je izdelal peti razred v[%Hi p sole in tako se je lahko Bo L, v slovensko strokovno šolo. je hrvUi^®’ to se pravi eno leto, krat ‘'n v Gorico peš, ker taste^, 1 možnosti za prevozna
dstva
Ve.
sna Primožič, V. razred
SEM NA SPREHOD
boc|Sa^, dan peljem psa na sore-
•«nti Wpsega dne som šel k A-J- n; 'n sva šla na sprehod. Jaz Ko ,nirn psom, ona pa z mojim.
Ndjpj} Prišla do Irene sva jo te] J'1'■ Ko sva jo čakala, je frve) , 0 neki pes. Moj pes je jV tV. ni'ni, potem pa še Alenka n pkja sva za njima, ker sta Jiirj^ ji Soči. Potem je privozil »al bratranec s kolesom. Vprašaj m ka, če mi posodi kolo.
8wU kolesarili. Kolesaril
DOGODEK IZ OTROŠKIH LET
Imel sem osem let, ko sva bratranec in jaz padla s kolesom. Takrat se je zgodilo na Vrhu. Šla sva obiskat mojo teto in strica. Ko sva prišla do hiše seim mu rekel, da ju samo pozdraviva in potem greva zopet domov. Ko sva bila na pol ceste, je pridrvel tovornjak in takrat sva morala obrniti v prepad. Pr' ~>ad je bil globok osem metrov. Razbila sva kolesi in se dobro potolkla. Moj bratranec si je zlomil prst in desno roko, jaz pa sem si o-drgnil nogo in zlomil noht. Domov sva se vrnila na zlomljenih kolesih. Takrat je bilo poletje in zelo toplo. Ko sva prišla domov sva oba krvavela. Hitro so naju peljali v ambulanto, kjer so meni potegnili iz noge kos železa. Nikoli ne bom pozabil tega dogodka, ker imam še sedaj znak na nogi kjer so mi iztaknili železo.
Amadej Cotič, V. razred
SMUČARSKA TEKMA
Letos meseca marca 1980, je Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredilo na Zonkolanu 14. zimske športne igre. Tekmovala sem tudi jaz. Na žalost je bilo grdo vreme. Tekme so se pričele bolj pozno, ker ceste so bile zasnežene. Prišel je čas tekmovanja. Ko sem bila na vrsti, sem trepetala od strahu. Srečno sem dospela do cilja. Mama mi je povedala, koli-
ko časa sem rabila in sicer 57 "35. Razdeljevanje nagrad je bilo v Arta Terme. Sporočili so mi, da sem prišla prva v kategoriji «mi-ške». Nisem ver jela! Dobila sem prvo nagrado. Bila sem zelo vesela. Dali so mi lepo plaketo. To nagrado jo sedaj imam za spomin, kot vse druge katere sem dobila, ko mi je bilo komaj šest let.
Maja Fajt, IV. razred
ZA TRI DNI SMO BILI
V	ENAJSTIH
V	soboto petnajstega marca je prišel en nov sošolec. Bil je samo tri dni v sovodehjski šoli. Zjutraj je hodil v šolo, popoldne pa se je pripravljal za nastop v cirkusu, kjer je urejeval glasbo in bil za burkeža. Ko smo ga spoznali, smo ugotovili, da se rad razgovarja. Bil je zelo prijazen in se zanimal za vse. Med odmorom se je igral v učilnici z nami. Pil je lep deček, močne postave. Imel je precej kodraste lase in plave oči. Star je kot mi, in zato obiskuje četrti razred. Kamorkoli se selijo s cirkusom, tam se za par dni ali več udeleži tiste šole. Bil je Italijan zato smo vse bolj po italijansko govorili, pisali in se učili.
Vesna Tomšič, IV. razred
MOJA MAMA LJUBI CVETJE
Ne najdem besede, da bi lahko povedal, kako moja mama ljubi rože. Nikdar se ne vrnemo iz kateregakoli izleta, da ne bi mama kupila cvetice. Naš dom je en sam cvet. Povsod samo rožice cvetejo. Moja mama jih skrbno neguje, da lepo rastejo in cvetejo. Vedno jih zaliva, da ne trpijo suše. Moj oče pravi, da kmalu ne bo prostora za nas ljudi, ker vsak kotiček izkoristi za nov cvet.
Robert Zotti, IV. razred
DELO MOJEGA OČETA
Kot otrok je pomagal pri raznih delih na kmetiji. Ker ga je veselilo morje in tehnika je študiral na pomorski šoli in postal kapetan in inženir ladijskih strojev. Kot oficir in direktor strojev je tata plul več kot deset let na mnogih ladjah in po vsem svetu. Kadar ga vprašam naj mi našteje v katerih držav je bil, mi vedno našteje v katerih ni bil, ker tako prej konča. Od teh potovanj po svetli/..ve mnogo povedati, jaz ga rada poslušam. Toda čakati moram, da ima čas, in da je dttew'Volje. Ko se je poročil je dobil delo pri naftovodu Trst - Ingolstadt, ker pozna razne stroje in ker pozna angleški jezik. Vstaja zgodaj, ker gre delati daleč od Trsta do Paluce. Moj oče je zelo dober a tudi strog.
Vera Tomšič, Dl. razred
POUČNI IZLET V TRST
Letos smo šli na izlet v Trst. Šli smo z avtobusom. Prišli smo do Miramara. Šli smo v grad, videli smo velike sobe, lepe in okrašene strope, svečnike in pisarno. Šli smo tudi pogledat sfingo. V Trstu smo šli v Rižarno pri Sv. Soboti. Videli smo zapore in celice, kjer so Nemci mučili partizane. Vodič nam je pripovedoval, kako je bilo v časih vojne. Šli smo tudi v akvarij. Tam smo videli: želvo, morskega biča, rake, morsko zvezdo, hobotnice, meduze in pingvina. Ko smo prišli iz akvarija, smo šli na grič sv. Justa. Tam smo imeli lep razgled na celo mesto in morje.
David Černič, III. razred
PRI MENI DOMA
Jaz stanujem v Rubijskem gradu blizu Sovodenj. K meni so prišli na obisk sošolci. Ko so prišli, sem jim pokazal kozo, zajčke, kokoši. Ogledali so si tudi ruševine starega gradu. V gozdu pri gradu sem jim pokazal zaraščen bazen, kjer so se kopali grofje. V gozdu smo nabrali zvončke, trobentice in žafrane. Skozi gozd smo nadaljevali pot po stezi, ki pelje v Ušje. Ko smo se vračali
proti šoli smo se ustavili, kjer gojijo polže. Ustavili smo se tudi na vipavskem mostu in snw o-pazovali ribice, ki so mirno plavale v reki. Ustavili smo se tudi, kjer žagajo kamen. Utrujeni, a zadovoljni, da smo videli toliko lepih reči, smo se vrnili v šolo.
Bogdan Grilj, III. razred
MOJ PES JE RINGO
Nekega dne, ko sem se vračala iz šole sem zagledala blizu doma velikega črnega psa. Ko me je videl je tekel proti meni in jaz sem tekla v hišo, ker sem se ga bala. Tekel je za mamo in prišel v hišo. Mama mu je dala kruh. Skušali smo ga odsloviti, pa ni hotei. Ostal je pri nas. Ime mu je Itingo. Jaz in on se veselo igrava na skrivanje. Jaz sem zelo vesela, da je ostal pri nas. Ko utrže verigo ga zaprem v klet. Ker je žalosten laja. Noče biti zaprt. Ko mu odprem vrata kleti, on veselo skaka okoli mene.
Romina Juren, IV. razred
MOJ OČKA JE PRIDEN DELAVEC
Moj očka je zaposlen v tovarni, kjer izdelujejo sukanec kot vodja izmene. V tovarni pazi na stroje, da pravilno tečejo in izdelujejo sukanec. V slučaju okvare strojev, mora tudi popraviti stroj. Ko pride domov pa dela kot avtoklepar, to je njegov poklic. Ta poklic si ga je pridobil po končani šoli. Zelo rad ga o-pravlja. Poklic avtokleparja ni prav lahek, ker mora tudi menjati in pogledati razne dele avtomobila, ki so bili razbiti ali pa so uničeni od rje. Ko to popravi mora avto pobarvati. Moj očka zelo rad ljubi delo, upam, da bom tudi jaz šel po njegovem zgledu.
Wemer Florenin, IV. razred
MOJA SESTRICA
Jaz imam sestrico po
imenu
Magda. Dopolnila je tri leta 29. aprila. Večkrat se joče in se ra-
sim jaz loviti ribe. Ko sem vzela odičnico v roke, se mi je spodrsnila in je padla naravnost v Vipavo. Oče je hotel uloviti o-dičnico, pa ni mogel. Odločil se je, da ne bomo več lovili ribe, ampak da gremo trgat zvončke. Valentina je bila vesela. Naenkrat je v Vipavi nekaj pljusknilo. Mislili smo, da je Valentina padla v Vipavo, toda smo videli, da je Valentina metala kamenčke v vodo. Hitro sem jo prijela za roko in šli smo v gozd. Tam je bilo mnogo zvončkov. Valentina je začela trgati zvončke. Ko smo se naveličali smo spet začeli hoditi ob bregu Vipave. Potem smo sedli na breg. Govorila sem z očetom, ko sem naenkrat zaslišala pljus v vodi. Obrnila sem se proti Valentini in sem videla, da je vrgla škorenj v vodo. Oče pa je takoi privlekel škorenj iz vode. Postavili smo škorenj na breg, da bi se posušil. Ko se je škorenj posušil, ga je Valentina obula. Malo časa zatem pa sme zagledali na bregu našo izgubljeno odičnico. Oče je vzel odičnico iz vode in začel loviti ribe. Ulovil je že dve veliki ribi. Potem smo šli domov. Doma nas je mama vprašala, če bomo ribe ocvrli. Oče je pokazal mami ribe, jaz in Valentina pa zvončke. Mama je bila vesela. Oče pa je rekel: «Mi-slil sem, da bomo prišli domov brez odičnice, rib in Valentininega škornja, toda sprehod se je dobro končal!». Mama je pomislila, kaj je oče s temi besedami hotel povedati, potem pa je le ugotovila.
Damjana Devetak, V. razred
BABICA PRIPOVEDUJE
V času vojne je vladal fašizem. -Za naše ljudstvo je bilo zelo hudo, ker niso smeli v javnosti imeti slovenskih prireditev ne govoriti slovenskega jezika. Otroci niso hoteli it v šolo in v vrtec, ker niso znali italijansko. Naši dedje so se morali boriti za naše pravice. Ker v našem kraju je bilo dosti bombardiranja so se morali domačini seliti v druge kraje. Voj-
•ffrz,'« '	:
1 MPj pftmni«


maj, praznik dela
ob 5.30 in se odpravi na delo. V tovarni je mnogo nevarnosti, zato se večkrat pripetijo nesreče. Očka mi je tudi povedal, da v tovarni večkrat zaradi gostega dima kolegov niti ne vidi. Poleti je v tovarni velika vročina. Večkrat je prišel domov ves ožgan od močnih žarkov. Večkrat ga bolijo oči in glava. Očka gre delat v tovarno, da zasluži denar, da preživlja družino, da meni nič ne manjka.
Aljoša Kuzmin, Dl. razred
MOJA MAMA
Moja mama se imenuje Pete-
uri,
mama
jan Federika. Vstane ob nam pripravi zajtrk in
7.
malico.
a nimajo jim kaj dati. Zaradi tega so ustanovile bolj razvite države razna društva in organizacije, ki skušajo rešiti problem lakote na svetu. Kot vemo so proglasila ta društva leto 1979 kot leto otroka. Te organizacije so namreč v teku letošnjega leta, organizirale in priredile razne koncerte, prireditve ir druge predstave. Denar, ki so ga od vsega tega dobile, so podarile nerazvitim državam, kjer je problem lakote najbolj oster. Ena najpomembnejših organizacij je UNI CEF in tudi ta nabira denar po celem svetu. Večkrat vidimo po televiziji razne dokumentacije, ki nam prikazujejo stanje otrok v neražvitih deželah. Otroci so zapuščeni in bolni. Beračijo in u-mirajo po cestah. Vemo pa, da so v teku zadnjega leta potrosile države ogromno denarja za oboroževanje. Če bi le del tega denarja podarili revnim otrokom, bi bil morda problem nekoliko rešen.- Ko mama kupi kruh, se večkrat spomnim na lačne, ki so po vsem svetu. Nekateri, ki imajo kar hočejo, vržejo kruh v koš. Vržejo ;a br§g ngrpisliti na otroke, ki [imajo niti drobtinice. Jaz bi ta-rada pomagala revnim otro-a ne morem dosti ker sem e majhna.
Sara Vižintin, V. razred
NEHVALEŽNA SEM BILA
Nekega decerribrskega dne sem šla z družino v hribe. Vse je bilo pokrito s sneženo preprogo. Bila sem vesela, ker me je grelo sonce. Sestra, ki še ni znala smučati se je vadila pri kraju. Jaz pa sem kot raketa švigala po progah. Ko sem prismučala do mame, me je vedno opozarjala naj ne vozim tako hitro, ker se mi
pripeti nesreča. Jaz jo nisem poslušala in sem smučala še bolj hitro. Od mraza sem imela rdeča lička. Vlačilniee so bile nevarne in stare. Prav na vlačil-' niči se mi je pripetila nesreča* Neprevidno sem se obračala in' opazovala zasnežene smreke in», hribe. Smuči so se mi prekrižale , in sem štrbunknila v mrzel sneg. : S težavo sem se umaknila, da bi ne bila napoti drugim smučarjem. Nisem vedela kaj početi. Najraje bi se zjokala, a tega ni- , sem storila. Bilo je nesramno; da bi se velika deklica jokala, še za vsako malenkost. Naenkrat je prišel nek fant in mi v italijanščini rekel naj se oprimem njegove roke. Oprijela sem Še. Ko
MAMICI
Oj mamica zlata, za tvoj dan, jaz sinček tvoj rhali željo dam: da bi zdrava in vesela dosti let živela.
Z vsem svojim srčkom rečem ti ljubil te bom vse moje dni.
Ko boš to prebrala, želim, da se boš tudi smejala
Darij Kovic, IV. razred
sva prispela do vrha, sem se mu j zahvalila in takoj zdrvela v dolino. Ko sem se že tretjič spustila v dolino, sem zagledala znan-cli, ,ki je ležal na tleh;* Noge je imel zamotane, da še ni mogel premikati. Zanj se nisem zmenila in sem vozila mimo njega. Nisem se- ustavila. Ko sem; napravila nekaj ovinkov, me je začela : peči vest. Obrnila sem se in šla pomagat nesrečnemu fantu. Pomagala sem mu vstati. Bil ml je hvaležen. Oprostila sem še rrtu, da sem se prej grdo vedla. Dobro » je, da smo vsem hvaležni,’1 % Tanja Peteani, V. razred-
Pik-nik
Tamara
da užali. Ima lepe plave laske in svetlomodre oči. Visoka je približno en meter. Dosti je, a ni debela. Večkrat ražjezd mamo, in ta jo pošteno natepe ali kaznuje. Imam jo zelo rad, in zato se z njo vedno igram.
Silvan Tomšič, IV. razred
SLA SEM NA SPREHOD
Večkrat grem na sprehod z o-četom do Vipave. Nekoč smo šli jaz, oče in moja sestra Valentina. Oče je potegnil odičnico in trnek. Na trnek je postavil majhnega črvička. Potem je začel loviti ribe. Ko je minulo pol ure, sem se naveličala gledati očeta, kako lovi ribe. Zaprosila sem ga, naj mi posodi odičnico, da posku-
Spomcnik padlim v Sovodnjah
-i kr
Vesna
na je trajala približno pet let. V naši občini je bilo dosti mrtvih partizanov, zato so jim ljudje v spomin postavili lep spomenik. Blizu cerkve, kjer so Nemci obesili dva fanta je vzidana spominska plošča. Mi učenci, vsako leto obiščemo ta spomenika in položimo cvetje.
Katerina Kovic, III. razred
BABICA PRIPOVEDUJE, KAKO JE BILO
V	ČASU VOJNE
V	času vojne so bili hudi časi. Ljudje so doživeli mnogo strahot. Sovražnik jih je napadal. Zelo so jih mučili, pretepali in celo pobijali. Sežigali so cele vasi. Partizani so se skrivali in branili domovino. Domačini so za njih skrbeli. Nosili so jim hrano in vse kar so potrebovali. Kurirji so jim nosili pošto. Babica pravi, da tisti. ki je doživel vojno, si je ne želi več. Najlepše je živeti v miru in brez sovraštva.
Dimitrij Florenin, III. razred
BABICA PRIPOVEDUJE
Včeraj je prišla babica na obisk. Vprašal sem jo, kako je bilo med vojno. Povedala mi je, da je bilo zelo hudo. V šoli so morali vsi govoriti italijansko, čeprav so bili vsi Slovenci. Tudi hrane je primanjkovalo. Za kruh ni bilo denarja in tudi kruha je bilo zelo malo. Tudi otroci so morali v vojni sodelovati. Ker je skoraj vsaka družina imela nekoga v partizanih, niso smeli sovražnim vojakom tega izdati. To so bili hudi časi in otroci bi morali o tem več vedeti.
Robert Čaudek, III. razred
DELO MOJEGA OČETA
Očka mi je povedal, da v tovarni kjer on dela izdeluj Ji kontejnerje za pnevoz raznovrstnega blaga. Moj očka je zaposlen kot varilec. Ima zelo važno nalogo: vari notranje vogale in nosilce poda. Očka dela v dveh izmenah, zjutraj od 6. do 14. popoldne pa od 14. do 22. ure. Zjutraj vstane
Skuha kosilo in pospravi sobe. Ob nedeljah ji tudi jaz pomagam. Pospravim kopalnico, napravim pomarančni sok, obrišem vilice in napravim še druga majhna dela. Mama zelo skrbi zame. Kadar sem bila bolna me je peljala v bolnico in tam bila z menoj. Preden se je poročila je stanovala blizu Vipave. Ima rjavkasto sive lase in modre oči. Je precej velika. Jaz ji rada pomagam, zato ker vem, da ima mnogo dela.
Barbara Luvisutti, III. razred
MOJ BRATEC
Moj bratec se imenuje Klavdij. Je živahen in močne postave. Ima rumenkaste lase in modre oči. Je prijazen. Rad se vozi s kolesom. Rad mi nagaja. Zelo so mu všeč rožice. Dostikrat jezi babico. Najraje je okoli očetovega orodja. Zvečer ko pride v hišo pa je ves u-mazan od masti in olja.
Emanuela Kovic, IV. razred
MEDNARODNO LETO OTROKA
Če malo pomislimo na današnji svet, vemo da živi še mnogo lačnih in revnih otrok, ki nimajo kruha vsak dan na mizi. O-troci prosijo starše kos kruha,
7F
TRGOVINI
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) tel. 30910
TUTTO ŠPORT

v GORICI, na Korzu Italia 21 Tel. 83476
se vam priporočata z njuno, v Gorici največjo izbiro raznovrstnih športnih izdelkov po najugodnejših cenah. ,
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Hlorelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 460412 AGRBANK
VSE BANČNE USLUCE ■ MENJALNICA
i

Mestim »bor PD Svoboda II. - Trbovlje. Vodi Stane Ponikvar
V DUHU ENOTENJA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
V Trebčah bo danes tradicionalna revija zborov «Pesem ne pozna meja»
Nastopili bodo pevski zbori iz Trebč, Trbovelj, Križa, Pridvo* ra, branika, Doberdoba in Slovenj Plajberka na Koroškem
Ženski zbor PD F. Zgonik - Branik. Vodi Boža Birsa
Moški zbor Jezero - Doberdob. Vodi Vojko Peršolja
Mednarodna revija pevskih zborov «PESEM NE POZNA MEJA» predstavlja za trebensko vaško skupnost izjemen dogodek. Poleg tega, da ima srečanje tolikih pevskih zborov veliko kulturno in politično važnost, zahteva tako obširna prireditev veliko organizacijskega truda. V ta namen je PD Primorec že pred meseci sklicalo sestanek vseh vaških organizacij, da bi s skupnimi močmi in na čim boljši način izvedle prireditev.
Ustanovljen je bil koordinacijski odbor, ki je kmalu porazdelil naloge in konkretno začel z delom. Naj omenimo, da je vzporedno z organizacijo srečanja pevskih zborov potekala tudi akcija za popravilo trebenskega Ljudskega doma, in to skoraj izključno na podlagi udarniškega dela, za kar je bila velike važnosti aktivna prisotnost vaščanov.
Ko si je koordinacijski odbor v glavnih obrisih zamislil izvedbo praznika, je sklical sestanek predstavnikov vseh sodelujočih pevskih zborov, da bi se podrobneje domenili o datumu in poteku revije ter določili pesmi za skupen nastop zborov.
Pravo delo pa se je tedaj šele začelo: naročilo plakatov, postavitev odra in kioskov, priprava dvorišča. Z dneva v dan smo reševali vedno nove probleme, v petek pa je bilo že vse nared za praznik.
Organizatorjem je ostal še en problem: bo muhasto vreme na naši strani?
VALTER MALALAN
lACtJj
diraslio malico
Dekliški zbor Veana ■ Križ. Vodi Pia Cah - Širca
SPD Vrtača iz Slovenj Plajberka. Korošci namreč niso bili stalen gost revije. Nastopili so samo v Križu, danes pa se ponovno vračajo med nas.
Z vsemi temi stiki in izmenjavami gostovanj opravljajo zbori pomembno kulturno poslanstvo in utrjujejo prijateljske vezi med Slovenci v matični domovini, na Koroškem in pri nas, v Italiji. Današnje srečanje bo v tem okviru še ena potrditev tega poslanstva in potrditev načela, da pesem resnično ne pozna meja.
DUŠKO KALC
zbor Primorec - Trebče. Vodi Vilma Padovau
»Namen revije «Pesem ne pozna meja* je povezati kulturne dejavnosti iz zamejstva in matične domovine in tako ustvariti enoten kulturni prostor ne glede na državne meje, ki ločujejo Slovence*. V tem duhu je pred petimi leti stekla prva revija pevskih zborov iz našega zamejstva, z avstrijske Koroške in iz matične domovine, ki nosi to pomenljivo ime, in v tem duhu se bo deseterica zborov srečala danes v Trebčah.
«V razgibanem kultumo-prosvet-nem življenju naših društev ima zborovska dejavnost nedvomno levji delež, je zapisal kronist ob prvem srečanju v okviru revije «Pesem ne pozna meja», ki je bila 30. maja 1976 v Križu, v tem svojem zagonu pa išče ta dejavnost vedno nove izrazne oblike, da bi še obogatila in popestrila naše ljudsko kulturno življenje ter s tem v še večji meri zadostila potrebi po kakovostni rasti zborovskega petja istočasno pa potrebi po neprestanem izpričevanju naše kulturne prisotnosti in trdoživosti na teh narodnostno ogroženih tleh*.
Tudi ta misel je še zmeraj veljavna. Danes morda še celo bolj kot tedaj, saj se mora spričo porajanja novih oblik nerazumevanja ali celo preziranja naših narodnostnih potreb in zahtev boj naše skupnosti krepiti in so zato tudi naloge naših kulturnih društev in drugih organizacij zahtevnejše. Današnje srečanje v Trebčah bo to potrdilo.
Čeprav je bilo prvo srečanje pred petimi leti, segajo korenin? te zanimive in vse bolj uveljavljene pobude daleč nazaj. Seme je bilo vrženo nekako v polovici š^jdpsetih let, vrgli pa so ga kulturni delavci iz Križa in Trbovelj, ko so v tistem času navezali plodne prijateljske stike, stike, ki so pozneje privedli do pobratenja med kriškim društvom «Vesna* in trboveljskim «Svoboda Il.», Dogovorili so se, da organizirajo širše sodelovanje pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije. Tako je prišlo leta 1968 do prvega srečanja v Braniku, ki pa ni imelo sedanjih razsežnosti, ne sedanjih oblik ni uspehov. Prvi koraki so bili vsekakor opravljeni.
Tudi druga revija, ki je bila leta 1970 v Trbovljah v počastitev 50-let-nice ZKJ, Sindikatov in SKOJ, še ni dosegla vsega, kar so si prireditelji nadejali. Medtem je minilo nekaj let, ko je kazalo, da so na pobudo pozabili. Vendar ni bilo tako. Leta 1975 so obnovili in razširili odbor, ki naj bi pripravil novo sreča-njn ter tudi širši načrt za naprej. Priložnost je bila dosetletnica sodelovanja med kriškim in trboveljskim društvom, ko je čas dozorel za formalno pobratenje med njima. V odbor so stopili tudi predstavniki drugih zborov, ki so se pridružili pobudi. Že od samega začetka so posebej poudarjali, da se mora sodelovanje razširiti tudi na druga področja kulturnega in družbenega dogajanja v krajih, ki so postali redni člani revije »Pesem ne pozna meja*. To načelo se še vedno ni povsem uveljavilo in menimo, da bo današnja prireditev v Trebčah nova priložnost, da potrdi njegovo veljavnost in pokaže na konkretne možnosti njegovega uresničevanja.
Tako torej velja kriška prireditev iz leta 1976 za prvo revijo. Na njej so peli zbori »Franc Zgonik* iz Branika, »Jezero* iz Doberdoba, »Primorec* iz Trebč, »Svoboda II.* iz Trbovelj, zbor domačega društva »Vesna*, in zbor iz Pliberka na Koroškem. Zbor iz Pridvora, s katerim je imelo plodne stike zlasti trebensko prosvetno društvo ter se z njim tudi pobratilo, je pristopil kasneje. Pred začetkom revije so se vsi nastopajoči skupno s kriškim prebivalstvom zbrali pred spomenikom, kjer so se poklonili spominu padlih z enominutnim molkom in položitvijo venca. Dolg sprevod je nato krenil proti Ljudskemu domu, kjer je bil koncert. Podoben potek so imele tudi naslednje revije in prav tako se bo s kratko spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim pričela tudi današnja revija v Trebčah.
Druga revija je bila 22. maja 1977 v Trbovljah. Prireditev se je začela z veličastnim nastopom združenih pevskih zborov, ki so pod vodstvom S aneta Ponikvarja zapeli Internacionalo, po nastopu posameznih zborov pa so spet nastopili združeno s pesmima Zdravica in Vstajenje Primorske. Tradicija združenih nastopov se je ohranila do danes. Tako bodo današnji koncert začeli
Moški zbor FD F. Zgonik - Branik. Vodi Gvido Filipčič
Moški zbor Vesna - Križ. Vodi Francko Žerjav
združeni moški zbori z Zdravico ter zaključili vsi prav s pesmijo Vstajenje Primorske. Povedati je treba tudi, da bo vsak zbor zapel dve pesmi, od katerih po eno partizansko. S tem bodo udeleženci letošnje pete revije »Pesem ne pozna meja* počastili 35. obletnico osvoboditve.
Eden prvih sklepov odbora revije je bil, da se bodo prireditve odvijale izmenoma v zamejstvu in matični domovini. Tako je bila tretja revija 21. maja 1978 v Doberdobu, naslednja (27. maja 1979) pa v Braniku. Po letošnjem povratku v zamejstvo, bo prihodnje leto v Pridvoru na Koprskem.
V primerjavi s prejšnjimi revijami bo današnja bogatejša, kar zadeva število nastopajočih zborov, saj imajo nekateri kraji po dva zbora. To so primeri Križa, ki bo zastopan z dekliškim in moškim zborom, Trbovelj (z oktetom in mešanim zborom) in Branika (z moškim in ženskim zborom). Revijo bo bistveno obogati' obisk novoustanovljenega okteta
Mešani
Mešani zbor KPD Svoboda - Pridvor. Vodi Verjanko Babič •
TREBČE, 25. MAJA 1980
Pesem ne pozna meja
Ob 15.00 — sprevod od Ljudskega doma k spomeniku in polaganje vencev, kratek govor in skupna pesem ŽRTVAM — vodi Fabio Vatovec
Ob 16.00 — KONCERT:
skupen nastop moških zborov: ZDRAVICA — vodi Frančko Žerjav
GOVOR
mešani zbor PRIMOREC — Trebče moški oktet SVOBODA II. — Trbovlje dekliški zbor VESNA — Križ	-
mešani zbor SVOBODA — Pridvor moški zbor VESNA — Križ ženski zbor F. ZGONIK — Branik moški zbor JEZERO — Doberdob mešani zbor SVOBODA II. — Trbovlje moški zbor F. ZGONIK — Branik mešani oktet SPD VRTAČA — Slovenj Plajberk skupen nastop z godbo iz Pridvora: POZDRAVLJENA DOMOVINA
podeljevanje plaket in skupna izvedba: VSTAJENJE PRIMORSKE
Sledi prosta zabava
V SOBOTO V BOLJUNSKEM GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN
Pozdravi in razprava na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze
V soboto, 17. maja, je bil v boljun-skem gledališču «France Prešeren* 23. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki se je kot znano prav ob tej priliki preimenovala v Zvezo slovenskih kulturnih društev. V na-tšem dnevniku smo že objavili povzetke predsedniškega in tajniških poročil, danes pa v skrčeni obliki objavljamo pozdrave gostov in predstavnikov sorodnih organizacij ter posege v razpravo referentov posameznih dejavnosti in zastopnikov včlanjenih kulturnih društev in skupin.
EDVIN ŠVAB (dolinski župan)
Naše zadoščenje in zadoščenje velike vetrne naše občinske skupnosti, da zborujete tu v Boljuncu, je prav v dejstvu, da so nam cilji enaki. Cilji, ki jih lahko strnemo v nekaj besedah: mir, svoboda, enakopravnost, zavest in ponos pripadnosti slovenskemu narodu, brezkompromisna privrženost idealom NOB in odporništva, socializma, demokracije in interesov delovnega ljudstva. V duhu, ki jih je tako dosledno in obenem tako preprosto zagovarjal tudi naš tovariš Tito, ko je rekel, da ne ocenjuje ljudi samo po njihovi sposobnosti, ampak predvsem po tem, katerim ciljem služi njihova sposobnost. V duhu teh načel vas pozdravljam in vam želim obilo uspehov.
MARJAN BELINA (član predsedstva ZKOS)
Prinašam pozdrave predsednika Humra, naše zveze in vseh včlanjenih društev in skupin. ZKOS si prizadeva za uresničitev tistih ciljev in načel, za katere še tudi SPZ v zamejstvu s tako vnemo bori. Naši organizaciji uspešno in plodno sodelujeta, v bodočnosti pa bo treba načrtovati še tesnejše stike in nove oblike sodelovanja. Občnemu zboru voščim obilo uspehov v prid slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
MIROSLAV KOŠUTA (predsednik odbora za kulturo pri SKGZ)
Zadostuje, da nekoliko 'bolj kritično ocenimo delovanje naših prosvetnih in drugih krožkov, pa zaznamo v njem voljo, novo rast in neko novo kvaliteto. Nekdanjemu delovanju društev na Goriškem moramo v zadnjih letih prišteti še razmah le-teh v Benečiji in končno tudi vzpon društev na Tržaškem, kjer velja oh okrepitvi nekaterih središč omeniti predvsem nekakšno novo obliko kul-tumo-prosvetnega življenja v mestu, ki jo čutimo v aclovapjp Slovenskega kluba, v oživitvi .KD;.:S. Škamperle, pa tudi v dejavpuvti raznih šol in v njihovem krogu, ..deluječih združenj.
GIANFRANCO RADOS (predsednik pokrajinskega odbora ARCI
Naši odnosi s SPZ so že obrodili vrsto uspehov, ne samo formalnih, ampak tudi konkretnih, ki so dokončno premagali nezaupanje med tukaj živečima narodoma ter odprli pot dialektičnemu in jasnemu sodelovanju. To politično linijo moramo ovrednotiti, saj se na njej gradi bodočnost naše pokrajine. To je pravi trenutek za odločno nadaljevanje po zastavljeni poti, tako pri u-resničevanju večjih načrtov kot pri širjenju zavesti, da je to edina pot za premagovanje nerazumevanja in za gradnjo boljše in pravičnejše bodočnosti.
JELKA GERBEC (senatorka)
Vsi zamejski Slovenci moramo čuvati kulturno bogastvo, ki se izpričuje v delovanju SPZ in se truditi, da se bo še bolj uveljavilo. Ta organizacija živo dokazuje, da je naša narodnostna skupnost živa komponenta stvarnosti, v kateri živi in da zahteva kot taka spoštovanje in u-resničenje svoje enakopravnosti. Zato moramo združiti vse sile in pritiskati na pristojne organe, da nam zagotovijo globalno zakonsko zaščito. S tega mesta pozivam vsa naša prosvetna in kulturna društva naj se odločno angažirajo v tej borbi.
BOJAN BREZIGAR (pokrajinski odbornik)
Slovenci v Italiji imamo bogato kulturo, osnovano na tradicijah naših ljudi in na NOB. Ta kultura mora zadobiti vedno večjo vlogo v naši deželni stvarnosti, ki je narodnostno mešana. Prijateljstvo in medsebojno spoznavanje lahko razvijamo obojestransko in če naš zagovornik čaka. ne smemo čakati tudi mi. Prijateljstvo in sodelovanje pa ne rasteta, ker sta napisana v mednarod-
nih listinah, ampak sta izraz želje in volje ljudi, ki si prizadevajo za boljši jutri. In v ta okvir sodi tudi dejavnost SPZ.
MATILDE GAMBARDELLA (predstavnica Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika)
Obojestransko spoznavanje zgodovine in družbene stvarnosti, načrtna kulturna izmenjava in dobri gospodarski odnosi so jamstva za demokratični razvoj slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi in za uresničitev pravic manjšine, ki jih določa ustava. Naša ustanova je ponosna, da smo nekaj tisoč Italijanov približali slovenskemu jeziku in stvarnosti in to predvsem v Trstu, ki je, kot znano, mesto številnih protislovij in nenehno išče svoje nove identitete in funkcije.
MAURIZIO VILLANI (predstavnik deželnega odbora ARCI)
Naši organizaciji sta vzpostavili res zgledne odnose prijateljstva in stvarnega sodelovanja. Ne bom našteval vseh skupnih pobud naših skupin, ob teh uspehih pa lahko optimistično gledamo v bodočnost in si še bolj prizadevamo, da bo postala naša dežela res tisti most razumevanja in sodelovanja ljudi različnih narodnostih, ki jim je pri srcu medsebojna ustvarjalnost v sklopu spoštovanja lastne zgodovine in družbenega razvoja.
MARJAN SUŠA (tajnik ZKOS Sežana)
Z zadovoljstvom ugotavljam, da se sodelovanje med SPZ ter kulturnimi organizacijami občine Sežana u-
godno odvija in se v zadnjem ca nenehno krepi in širi. Še P03®®1 smo zadovoljni nad našim sodelov njem, ker je v njem obilo osebni vezi in prijateljstev, ki so na . prav ob izmenjavi kulturnih Pnr ditev. Sodelovanje ni omejeno saW° na posamezne kulturne dejavno® > temveč se širi tudi na strokovna P*f dročja. Naj naše sodelovanje oopi nese svoj delež k miroljubnim o® som med Italijo in Jugoslavijo Pr5“ vsem pa k vašim naporom za uvel)« vitev globalne zaščite.
BARBARA GRUDEN (Mladinski krožek - Trst)
Ker delujemo v mestu, kjerJ* prosvetna dejavnost zelo šibka, pr®“_ vsem kar zadeva angažiranje ®‘
dih, je nujno, da vzpostavimo 7:<g lovanje s SPZ in KD škamp®1® Problem, ki ga v krožku že c01®, občutimo, je soudeležba žensk ■
deklet pri kulturnopolitičnem
lu. V okviru naše skupnosti si m5®: še zavestno postavili vprašanja..1^ kaj je doprinos žensk pri tej dej® nosti tako skromen. Ne smermi namreč več zadovoljiti z izgovore® da imajo ženske iste možnosti * . moški, te možnosti pa ne i«*0 ■ ščajo.
RADO RACE
(Mladinski odbor pri SKGZ)
Skupno propagandiranje in čevanje mladih v Mladinske delov, akcije bd v vsakem primeru kon®, našemu odboru in tudi sami oko ker bi se tako mladi lahko z Y®rJ, lahkoto vključevali v razna kult na in prosvetna društva. IzkusnJ iz prejšnjih let nam jasno dokazejt jo, da so se mladinci, ki so se a ležili MDA aktivno vključili v aasu kulturno stvarnost.
sode1
NOVI ODBOR Z SKD
GLAVNI ODBOR:	r
Darko Bratina, Adrijana Bukovec, Marina Cemetig, Aldo Clodic, Beppino Crisetig, Marij Čuk, Pavel Fonda, Sergij Grmek, Živ® Gruden, Anica Guštin, Dušan Kalc, Mirko Kapelj, Boris Kobal, Vojko Kocjančič, Dorica Kresovič, Nadja Kriščak, Marko Marin- , čič, Diego Marvin, Ace Mermolja, Ignacij Ota, Milena Padovau. : Breda Pahor, Milan Pahor, Klavdij Palčic, Rudi Pavšič, Savina Remec, Milko Rener, Lidija Rupel, Niko Sirk, Franko Stranj, Magda Tavčar, Vojmir Tavčar, Lucija Trusgnach, Marij Uršič. Silvana Valoppi, Franc Vecchiet, Zdenko Vogrič, Marko Wal'. ... tritsch, Aljoša Žerjal in vsi predsedniki včlanjenih društev^
NADZORNI ODBOR:
Edvin Švab, Sveto Grgič, Edmund Košuta
RAZSODIŠČE:
Karel. Ferietič; 'dmiftobert iitava,tyi uRawi>Race
•rlofofc log t,»Tč ".»d » i> oub j -ton ons' .

ovon oxsi iokfB&fen ;r»rove i on otortmo
RAZVEJANA DEJAVNOST ZAHTEVA NOVE KAD0
Med posameznimi referenti je prvi spregovoril referent za dramsko dejavnost Boris Kobal, ki je dejal, da pomanjkanje kadrov negativno pogojuje razvoj gledališke dejavnosti v naših društvih in pri tem nanizal nekatere stvarne predloge za izhod iz krize. V prvi vrsti je predlagal priredbo kadrovalnih seminarjev, sodelovanje s SSG na tem po dročju ter razvijanje gledališke dejavnosti tudi na šolah. Poročilu o stanju na področju zborovskega petja je podal referent Ignacij Ota, ki je izhajal iz dejstva, da je ta zvrst kulturnega udejstvovanja zelo razvita med zamejskimi Slovenci in ji je treba zato posvečati posebno pozornost. Ota je v svojem poročilu podal nekatere zanimive predloge za razvoj zborovstva pri nas. O folklorni in plesni dejavnosti v okviru SPZ je spregovorila Nadja Kriščak, ki je orisala delovanje in težave folklornih skupin na Tržaškem in Goriškem ter se dotaknila tudi pekočega vprašanja kadrovanja, ki je posebno občuteno tudi na tem področju. Omenila je pozitivno raziskovanje domačega ljudskega izročila s strani folklornih skupin, ki ga bo treba v bodočnosti še pospešiti.
Vojko Slavec je govoril specifično o vprašanju kadrovanja naših kulturnih delavcev in aktivistov in se zaustavil predvsem pri problemu o-sveščanja mlajših generacij, ki se postopoma vključujejo v naša društva. Pozival je društva in skupine naj prijavijo čdmveč svojih odbornikov in članov na razne kadrovske in strokovne seminarje in se povsem strinjal za poimenovanje zveze. Zlatko Jelinčič je poročal o fotografski dejavnosti v okviru zveze in predvsem o nedavni spodbudni ustanovitvi krožka «Foto Trst 80», ki predstavlja bistven korak naprej pri razvoju te zanimive dejavnosti na Tržaškem. Poročilo o vprašanju knjižnic pa je podala Silvana Valoppi in
sane besede pogoj za razvoj na jezika in kulture*. O razvoju i
’ovo racijo
pOpularl^2i-
te dejavnosti. Bratina je zel° v- M
gih pobudah zveze za
poudarila, da bo zveza tudi vnjjP^ skrbela za strokovno in mate® a. pomoč tistim društvom, ki nan:. ^ vajo ustanoviti ali pa posodobi'^ obstoječe knjižnice. «Skrb & J m-in za knjigo*, je zaključila svojc £6 rečila Valoppijeva »bi morala ena cd vodilnih misli zveze i” , j, mh članic, saj je široka up0!r®g§eg*
mtczM ^
dejavnosti v zamejstvu je sPr,ef.*jn! ril Darko Bratina, ki je med omenil pestro delovanje g°rlS*,ij' filmskega krožka in govoril o jla
tivno ocenil tudi izvedbo	pa
slovenskega filma*, 'J jeA-datfi ugoden sprejem med tržaškim stvom.	i
Poročilom in posegom posan ^ referentov je sledila razprav*., p tero so posegli številni predat® ,^e. včlanjenih društev in skupin. nu PD Vesna iz Križa je Ude v 1 omenila mladinsko problem®"i m-naših društvih in v ta namen Pf njj. gala okroglo mizo o tem vpf® .j v O oživljanju kulturnih dejavno ^ m&stu in predmestju pa sta P^i® v debato zastopnika svetoivan ^ KD Slavko Škamperle in skeče* J ]j ga društva Ivan Grbec, lAPrLep Gec in Deziderij Švara. O kuj1 problemu nasplošno in o dcj®.^ «Društva Slovencev miljske 0 ^pije spregovoril Kiljan Ferlug®** n)[iC ski dejavnosti je povedal svo.1e nje Rinaldo Vremec z Opcinlgjce'g® tem ko se je predsednica oPel1', p<>-SPD Tabor Stanka Hrovatin sf*. 1 vrnila na pereč problem ka°j našili kulturnih društvih. Obe® y V
imenu NŠK, ob koncu pa^;1j tf
zi z našo kulturno zamejsko nostjo.
SPZ je pozdravil tudi Franc • imenu NŠK, ob koncu pa predsedstva Mirko Kapelj P kaj svojih misli in ugotovitev ,p
rml ____"	1. -1»__ _____5
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
ZMmcaUl
PRIMO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
^Smorški”5nev“ri!t
KULTURA
i.’.' . V-'-' '
25. maja 1980
MLADINSKI ZBOR GM V BAZILIKI SV. SILVESTRA
naša obetavna
POJOČA POMLAD
Pod vodstvom Stojana Kureta je zbor potrdil svojo ra-Vi!n onega najboljših mladinskih ansamblov v državi
Popolnoma natrpam ladji ba-"f ,sv- Silvestra je sinoči kot Bost «Glasbenih srečanja n« i Mladinski pevski zbor “«W>ene matice iz Trsta. Zbor se Pzavkar vrnil iz Prata, kjer je din'L-u*avnem tekmovanju mla-dliz^ pevskih zborov zasedel o-nPt \Tetie mesto i:i požel prizna-n^tahjanskih glasbenih strokov-
J P™em delu svojega sporeda 2bor pod vodstvom pevovodje
ttarns0 ^ureta’ Pel pesmi iz medenega repertoarja od renesan-jBo sodobnih skladateljev, med .L tudi tržaškega italijan-, Ba avtorja M. Sofianopula. Ta-«Cn«m° s^šali najprej Gallusovo proHc" du°rum», O di Lassa »Ne Mari3 ne* *n Ravanellovo «Ave nelln"n B°tem Perdenonovo vila-v‘° <(-anta lo cuco* in Mozario-B° sodobnika Fliesa nNanna teh!!0*’ki jo je zbor zapel še pori.“brano, stilno lepo ukompo-solom. Sofianopulovi «La ji jr cfle cuol farsi grossa come d’in e* *n <(^li uccelli attendovo
CS? alla /inreStTnin
so m	0 ^abbiamjeva «Le stelle»
tariSrf zl)0ru priložnost, da se je - -lavtl tudi r interpretiranju
Knfi luat r interpretiranju 4orfnfn-° komponiranih skladb, v <trin]evi ma(lžarski «Tuj-ot eszik Po je prišla lepo do ve-L/, ntmika značilne madžarske melodike.
Pieft	sporeda je bil
madžarski <tTuipt eszik ve-ske
*i>ečpn” Tw‘ uel sporecia je ou po-fodn' slovenskim umetnim in na-Pesmim v priredbah raznih Slišali smo Kogojevo Srehl,!*’ Pimikovo *Balado» in n,, 2tn]okovo «Kraška vas*, obe fosilov tekst, koroško na-tiej-V P Tomčevi priredbi tVušt-Harod^0 ‘n prav tako koroško teijbiHo *Sl°ves» v Maroltovi pri-(faiK’ Potem tržaško narodno «Sou-?!!„ * v Vremšakovi priredbi, DVt„Posk°čno «čuk se je oženil* Pfate C€u* Priredbi in za konec še ^evo partizansko rBilečanko*.
,0«nn ‘1 P65"1' ie zbor zapel gla-^krUbTano m v ustreznih inter-bej	Pri *emer so še poseka	draška	vas*, koro-
Seurnejša jc ni* in pa «čuk p-,en'^’ medtem ko je Vrabli j a,‘e&nfca bila podana z red-t)vi]cePres*vnos(jo partizanske moto doi?i .^'članski zbor, v katerem lWt)n ■ v veliki večini, kar W’ sicer v manjši meri, na OksnčJMe med prvimi in dragimi taJč’1’ odlikuje kar lepa into-zanesljivost, ki prihaja do harmonično zahtevnej-ie ig st? modernih pesmih. Kar pa titej najbolj presenetljivo za tako ljiw Pevce, je njihova prilagod-SaJit- raz,lsčmm interpretacijskim ki ZjSti7n posameznih pesmi, *i v odraža bodisi v ritmu, bodi-^iedjmem vsebinskem značaju foJno’1. v njihovi prešernosti ali o »lilno,.! °K v poudarjeni ljudski »ouj'1- 2 nekaj več nižjimi gla-m oi zbor nedvomno še prido-
bil na glasovni polnosti in volumi-noznosti, ki ostaja tu in tam pod številčno ravnjo zbora.
Da je zbor dosegel tako zavidljivo raven mladinskega, glede na starost večine članov pa dejansko otroškega petja, ne samo v tržaškem, marveč v vsedržavnem merilu, je prav gotovo zasluga njegovega zborovodje mladega Stojana Kureta, študenta Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Antona Kureta. Zbor ime. v rokah in njegova čista in jasna kretnja zagotavlja zboru potrebno disciplino, kar ni vedno lahko doseči spričo živahnosti otrok. Stojan Kuret tudi očitno dobro ve, kaj sme
i.'. kaj more od tako mladih pred-mutacijskih pevcev zahtevati in temu primerno izbira repertoar, pri čemer pa vključuje tudi take skladbe, ki so pedagoško pomembne za navajanje k sodobnemu zborovskemu interpretiranju.
Glasbeni matici in mlademu dirigentu lahko za tak zbor samo iskreno čestitamo.
J. k.
KULTURNO PISMO IZ PARIZA
Oče impresionizma Claude Monet: izjemen izbor v «Grand Palaisu»
Brez impresionizma bi tudi Slovenci ne mogli imeti našega Riharda Jakopiča in drugih mojstrov
Mladinski zbor Glasbene matice v baziliki sv. Silvestra med pozdravom direktorja »Glasbenih srečanj* prov. Cernecca
Claude Monet, slavni začetnik impresionizma, oč _ impresionizma. Tako označujejo tega francoskega slikarja knjige o modernem slikarstvu. Verjetno se ljubiteljem krajinarstva ob tem imenu pojavi pred duhovnimi očmi znamenita Monetova slika, veliko platno zvonika gotske katedrale v Rouenu. Kot barvne meblice na njem trepetajo tisoči barvnih odtenkov in zdi se, kakor da stojijo pred visokim portalom, obsijanim od poletnega sonca. In vendar kljub jarki svetlobi ne ločimo jasno obrisov gotskih okrasov te monumentalne stavbe. Sončna svetloba se odbija od njih na vse strani in tako zabrisuje jasnost vseh obrisov. To je bistvo impresionizma. Oblika se podreja barvam, ki tvorijo pravzaprav bistvo kakršnekoli slike ne glede na njen «izem», naj bo slika abstraktna ali figurativna. Prav impresionizem je šele omogočil, da se je slovensko slikarstvo povzpelo na enakovredno raven z evropskim. V Franciji se je pojavil v osemdesetih letih preteklega stoletja. Da se je uvelja-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinfiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
ZADNJA PREMIERA V NOVI GORICI
Uigran in kompozicijsko enovit Grumov «Dogodek v mestu Gogi»
Esejistični pristop režiserja Mirana Herzoga in prizadeven prispevek vseh nastopajočih k uspehu uprizoritve
S svojo zadnjo premiero v letošnji sezoni, z uprizoritvijo zahtevne drame Slavka Gruma «Dogodek v mestu Gogi*, je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici zelo uspešno zaključilo svojo letošnjo gledališko sezono.
Uprizoritev te Grumove drame, ki je nastala pred dobrimi petdesetimi leti, vsekakor ni niti lahko niti preprosto opravilo.. Gre namreč za izjemno in izredno slovensko originalno dramsko besedno, si je bilo pred pol stoletja ob svojem nasanku tako novo, nova-torsko in presenetljivo, da ga zares Grumovi sodobniki niso mogli v celoti doumeti in razumeti. Kajti s tem svojim besedilom je Grum nekako anticipiral vso sedanjo moderno dramatiko, ki se nam dandanes zdi tako razumljiva in logična, da niti posebej ne razmišljamo o njej. Kljub temu svojemu novator-stvu in preroški vsebini ter obliki pa Grumova Goga tako danes kot tudi jutri nudi še obilo razsežnosti.
pojmovanj in interpretacij, ki so vse lahko avtentične in pravilne, to pa vsekakor govori samo v prid izredni kvaliteti in živosti besedila, ki je v nekem smislu neokrnjeno mimo preživelo pet desetletij in jih verjetno bo še dosti več. Kajti Goga nosi v svoji globini in pod-tekstu sporočilo o človekovi odtujenosti, stiskah in grozotah njegove podzavesti in sploh težavah bivanja, ki so zgoščene v ljudeh in mestecu Gogi, mestecu, ki prerašča našo ozko Šentflorjansko dolino in bi ga lahko tako danes kot včeraj in tudi jutri našli na vseh poldnevnikih in vzporednikih naše zemeljske krogle.
V navzkrižju Grumovih doživetij sveta, študija medicine, psihoanalize, majhnosti ljubljanskega in slovenskega sveta je v tem našem zdravniku - pisatelju nastala vizija mesteca .Goge, ki ga ni na zemljevidu in ne v kronikah, pa nam je vendar tako znano in domače, s prebivalci nenavadnih imen in po-
M"""... .NiitiiiiiiiiiiiMiiHniimiiiiimiimiiitimitiiiimiiiiitiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiimimiiiitiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiimiiiHmiiiiiiiiiiii
^miborsko kulturno pismo
Partizanski grafični listi v Muzeju narodne osvoboditve
dneh, ko so se Maribor-J^rti predsednika Tita z V *alnn i lostj° v srcih vpisovali kni‘go v poslopju Muzeja
wod
°svoboditve. ju bila v Prostorih na ogled bogata , nih ii T°g sto partizanskih gra-in risb. Občudovanja pdizan grafrčni opus slovenskih I?v*čevBS , . slikarjev Alenke Ger-, Ja TŠi Globočnika, Boži-Rl*Ca- Vlada Jordana, Do-SevcafHčiča - Maja, Janeza P4 Mii, “°Jzeta Lavriča, Fran-tSa '£e ‘,ča> Nikolaja Pirnata, jSe ljaka - čopiča, Franceta >iain Sa šubica- Draga Vid-m 'it'otna jHdeta Vidmarja, je bil ^ Rr4 odtisnjen v grafični teh-jjjtah n v Stari Žagi pri čemoš-na Rogu. Dela odlikuje Nljiv(5eprieiiivost’ tehnična a	v sicer skromnih pogo-
JSj l:ost odtisov. Danes človek more verjeti, da je tako CjU jnd Brafika nastajala v za u ,na fronti osvobodilnega S	Prizori in liki znanih
d!? sPriz„naPib trorcev so umetni-liuSnem Va 0 in hkrati življenjski Vi^diteu z?gr'zenega boja za o-v 'n socializacijo domo-
Partizanskih grafik in >0la odprta v počastitev ob-,, Praznika Maribora in L'Hort; sP°min na velikega bor-
r*Ti'taJUgOSlovanskih narodov
l5V4hn,!Je b'l občinski praznik fcvdosti ? kamenju likovne de-•, *&t v Mariboru slavi že
^ ganiziranega delovanja, i* 6 del 'IPremljale zanimive raz-CHov T,'10v Društva likovnih p Maribor v razstavnem CV ^°vž, Zgodovinski del NSL?* '820 do 1945 leta k^enta galeriji in razstava
v>SagradivavUniver'
r'a4tven,' razstavi se pred-Ls|‘karjev s stoosem-»Nki !^d°hnimi deli, na zgo-V,st° dev«^avi Pa 40 avtorjev vt6 ča„ln^stdesetimi deli, ki ali določeno obdobje
ustvarjali v Mariboru. Mnogi med njimi so bili člani umetniških skupin »Groharja* in »Brazde*.
Zgodaj, skoraj prezgodaj, že sredi maja se je iztekla redna koncertna sezona v Mariboru. V celoti vzeto jo moramo šteti za u-spešno. Nastopili so priznani tuji in domači ansambli. Med zadnje sodi zlasti Simfonični orkester RTV Ljubljana. Žal, med občinstvom je popustilo zanimanje, kar je dokazal slab obisk na zadnjem koncertu. V mariborskih kulturnih krogih so mišljenja, da bi moral organizator koncertnega življenja bolj popestriti program sodelujočih orkestrov, njegovi pogosti nastopi ne vzbudijo vselej tolikega zanimanja, da bi napolnili koncertno dvorano.
Pred maloštevilno publiko je bil tudi koncert orkestra mariborske Opere in s solistom pianistom Jankom Šetincem. Razveseljivo je ven darle, da so nastopajoči domačini z lastnimi silami izvedli koncertni večer na dopadljivi umetniški višini, kjer se je orkester maribor ske Opere izkazal kot dober orke ster, čeprav je bolj vajen izvajati operne predstave. Pod vodstvom dirigenta Staneta Jurgeca. ki se vsebolj uveljavlja na koncertnem odru, so izvedli Beethovnov m. klavirski koncert v C-molu, kjer je priznani mariborski pianist Janko Šetinc potrdil svoje kvalitete.
V Dvorakovi simfoniji »Iz novega sveta* je orkester s svojo vi-granostjo, ki jo je dirigent izkori-ristil do dinamično podčrtane interpretacije, doprinesel do pretanjenega niansiranja čudovite Dvorakove partiture, ki je zaživela v vsej svoji lepoti.
Dramsko gledališče SNG se je predstavilo z zadnjo premiero v tej sezoni na velikem odru. Uprizoritev Eliotove drame Starejši državnik žal ni pridala končnega viška sicer uspešni letošnji sezoni. V konverzacijski moralistično meščanski drami komornega značaja, je bilo preveč razdvojenosti, ki jo je režiser Branko Gombač z ne-enovito izdelanimi liki in s prema-
lo dinamike še podkrepljevali; u-prizoritev je bila zategadelj v mnogih primerih, zlasti v prvi polovici, že kar dolgočasna. Igralci so se sicer potrudili dati svojim likom več življenja, vendar je bilo občasno deklamiranje teksta pri mlajših igralcih, kot tudi patetičnost pri starejših igralcih, neživljenjsko. Monotonijo odrskega podajanja v geometrijsko zastavljeni mi-zansceni je pretrgala le živahno podana vloga gospe Carghillove Angele Jankove in karakterno o-stro začrtan lik Federica Gomeza Marjana Bačka, medtem ko je glavni lik »starejšega državnika* lorda Clavertona v predstavitvi Jožeta Zupana iz Ljubljane nihal med melanholijo in sentimentom, kar je v mnogočem kriv tudi dramatik Eliot. Prav zato se igra, sicer odličnega igralca, tokrat ni mogla sprostiti do bolj prepričljivega učinka.
V teh dneh poživlja operno baletno sezono ponovni nastop sovjetskih baletnikov solistov v predstavi Adamove Giselle, ki so že lani osvojili mariborsko občinstvo. Za odlične soliste Elito Erkino, ki pleše naslovno vlogo Giselle, Tlita Hjarma v vlogi grofa Albrechta in Tatjano Lajd v predstavitvi Myrthe. je ponovno povabilo najlepši dokaz, kako so se Mariborčanom priljubili, domači ansambel pa ima v koreografiji mariborskega baletnega mojstra Ika Otrina, spet priložnost uveljavitve ob vzgledih velikih sovjetskih umetnikov.
Naj na koncu zabeležimo vsakoletni majski festival Mladina poje in igra, ki je hkrati pregledna revija pevskih zborov mariborskih in okoliških šol. Kot vselej je pri vabil v veliko Unionsko dvorano polno občinstva. V triurnem kon certr.em sporedu je letošnja revija pokazala lep napredek v podajanju pesmi domačih in tujih avtor jev. Na koncu slavja so združeni šolski pevski zbori zanosno zapeli še Kolo in pesem Dolga stoletja ječali smo sužnji.
EMIL FRELIH
nasanja, ki pa smo jih srečali že kdo ve kolikokrat v življenju, v vzdušju usodne ujetosti in nemoči, ki se nam zdi sprva povsem tuje in neresnično, pa kmalu spoznamo, da smo ga že nič kolikokrat občutili. Grumova igra nas najprej postavi v tipično večerno vrvenje na obrobnem trgu malega mesta. Tu begajo mimo nas na prvi pogled neznatni ljudje z vsakdanjimi skrbmi, drobnimi opravili, pri-kritimi^tr^S^mi, nepremagljivo radovednostjo far strastno opra\dji: vostjo.^ako so zatopljena v uva-jene JtuSceT da., jih ne preseneti niti umrli naddavkar, ki išče izginulo ženo. Potem pa se z nočjo to vrvenje umiri in pogledu gledalca se odpre vpogled v posamezne hiše, v nekaj sob. Tu se nam pokažejo ljudje, ki smo jih že srečali ali o njih slišali v povsem novi podobi: povsem spodobni in normalni ljudje se preleve v težke duševne iztirjence. To je njihova prava podoba, to je podoba njihove zasebnosti, njihove podzavesti. In ko nas že skoraj zasvoji groza te pošastne resničnosti, nas podoknica na trgu s svojo naravno komičnostjo za hip iztrga iz more, da spet svobodneje zadihamo, preden se ponovno spet ne pogreznemo v pošastno podzavest prebivalcev Goge. Ob tem nemočnem otepanju duševno invalidnih .bitij se le posreči eni od njih, ki ji je bilo dano, da je vsaj za nekaj časa mogla pogledati na Gogo iz oddaljene perspektive velikega mesta, iztrgati se iz usodne zaznamovanosti — za Ceno odrešujočega zločina. Toda ob jutranji zori ,ko se spet začne na trgu vsakdanji vrvež, se nočna mora razblini. Goga spet živi svoje navidezno življenje. Za večino prebivalcev se ni nič zgodilo in prihodnjo noč se bodo spet prebudili v svojo podzavestno resničnost in tako v neskončnost.
Koncept režiserja Mirana Herzoga bi lahko označili kot esejistični prikaz Goge, ko je znal mimo navidezne nedramatičnosti in nekla-sičnosti tega dramskega besedila spregovoriti vendar dovolj dramatično in otipljivo o prebivalcih in mestecu Gogi, ne da ba se pri tem oddaljeval od besedila. Še več, njegov podtekst je znal stu-diozno poglobiti in ga vtkati v enovit koncept tega sanjsko-realnega
besedila, v katerem so brisane meje med zavestjo in podzavestjo, a vendar tvorijo skupaj nedeljivo celoto, ki jo je treba režijsko posredovati otipljivo, jasno in nazorno. Goga v viziji Mirana Herzoga. je Goga današnjega časa in današnjega teatra ter zato vsekakor dovolj razvidna in dostopna sodobnemu gledalstvu, kar je dejalo novogoriški uprizoritvi tisto kvaliteto in odrsko realizacijo, da lahko predstavo v celoti prištejemo med vrhunske dosežke novogoriškega gledališča in gledališčnikov zadnjih let. Pri tem je bila-režimu r*sU-ko pomoč tudi scena Mete Hočevarjeve, ki je v nekakšt j prispodobi termitskega mravljišča, iz katerega skrepenelih lukenj pogledujejo in se izvijajo prebivalci Goge kot termitske ličinke, kar je ob ustrezni razsvetljavi in ostalem, simbolnem dekoru, še bolj ponazarjalo vso mrakobnost, odtujenost in mračni svet Goge in njenih ljudi.
V tem smislu so tudi člani Primorskega dramskega gledališča odigrali dokaj uigrano in kompozicijsko enovito Gogo samo, pri čemer so se potrudili, da so prav tako jezikovno in pomensko korektno posredovali integralno Grumovo besedilo. Vsi, od Tarbule Dragice Kokot - Šolarjeve, Afre Alje Tkačove (kot gostje), služkinje Jute Nevenke Sedlarjeve, pa preko Klefa Karte Brišnika, umrlega naddavkarja Janeza Lavriha, nažigača Toneta šolarja, Gapita Iva Barišiča, Hane Mire Lampe -Vujičič, gospe Tereze Metke Franko, komija Otmarja Preliha Boža Novaka, grbavca Teobalda Jožeta Mraza, gospe Prestopil Nevenke Vramčičeve, pisarja Klikota Silvija Božiča, očeta Kvirina Staneta Le-' bana, biriča Kapsa Matjaža Turka, mirne žene Brede Urbič, slikarja Sergeja Ferrarija, stare žene Berte Ukmarjeve pa do Konrada Iztoka Jereba so še s posebno zagnanostjo in prizadevanjem prispevali, da lahko celotno, dokaj zahtevno in nelahko Grumovo besedilo, oziroma njegovo dramsko u-dejanjanje štejemo med izredne dosežke novogoriškega gledališča, ki je hkrati s tem posvetilo tudi potrebno spoštovanje danes že klasičnemu delu slovenske dramatike, Grumovi igri »Dogodek v mestu Gogi*.
DUŠAN ŽEUEZNOV
Prizor ii Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi* v Primorskem dramskem gledališč«
vil kljub zaprekam kritike, se ima zahvaliti .požrtvovalni skupini mladih francoskih slikarjev, ki ga je z zanosom sprejete in širite. Krstno ime je dobil po Monetovi sliki z vzhajajočim soncem «Impres-sion* iz leta 1872. To sliko si zadnje mesece ogledujejo stotisoči ljudi na Monetovi razstavi, ki zaključuje vrsto velikih razstav Pariza v znamenitem razstavišču ogromnega Grand Palaisa.
Razstava je edinstven dogodek. Še nikdar ni bilo namreč mogoče občudovati na enem samem kraju toliko Monetovih slik, katerih mnoge so posodili tudi tuji muzeji od Moskve do New Yorka. Razstava se pričenja s slikarjevimi -prvimi deli, pretežno tihožitji akademske natančnosti. Monet, kmečki sin, pa se kmalu reši dobrikanja meščanskemu okusu tiste dobe. Preda se z dušo in telesom «plein airiz-mu», to je slikanju pokrajin pod milim nebom. Z izrednim čutom opazovanja naravnih pojavov spreminjanja barv ob različni sončni luči, ki s svojo jakostjo mehča o-brise, skuša vse to zajeti v svoje slike, kar ga končno dovede na novo pot, v impresionistični način slikanja. Opazimo, da se ta že nakazuje v oljih pokrajin, lri jih slika na bregovih Seine pri Bougiva-lu. Povsem pa se razmahne v svoji pristnosti lepote migotajočih odsevov okolja na vodi v znameniti sliki »La Grenouillere*, po naše Žabjek.
Motivika odsevov na vodi se pogostokrat pojavlja v Monetovih slikah in se konča v 20 metrov dolgi sliki lokvanjev «Nympheas», ki zaključuje slikarjevo dolgo ustvarjalnost ter se razkazuje v posebnem okroglem paviljonu. Doslednost preučevanja svetlobnih učinkov spoznamo v vrsti slik enega in istega motiva. To so v začetku o-menjena katedrala v Rouenu, a posebno še neka bregovita pokrajina, ki jo je naslikal istočasno na štirih platnih, menjajoč po nekaj urah platna, kot se je pač menjaval barvni izgled pokrajine od jutra do večera.
Slike, nastale ob prelomu stoletja, pričajo, kako se je slikarjev gmotni položaj izboljšal. Množe se motivi iz oddaljenejših krajev, tako znamenite slike iz Londona s temnim trdnjavskim mostom nad Temzo, obdanim od ognja zatona, slike Benetk pod slepečim poletnim soncem. Monet ..si je, v kraiu. Giver-ny kupil hišo a prostranim vrtom, ki ga je negovalo kar pet vrtnar- ‘ jev. Seveda spe* ob reki-Seini btfzu Pariza, da jeffiogČI"m(jdotrM'^' celjenje pokrajine v igri valov. Dal si je tudi na vrtu izkopati je-zerce in postaviti preko njega japonski mostič, od koder je slikal lokvanje na njem, ki so ga navdahnili za že omenjeno dolgo sliko »Nimpheas*.
Z milijon in več dolarjev ameriških mecenov, so ravnokar dokončali restavriranje tega kotička ze-
»T,.U T.
Milko Bambič - »Hommage a Monet*
meljskega raja, da je prav tak kot tedaj, ko je Monet v njem slikal svoje čarobne slike zelenja in cvetočih grmov.
Na razstavi vidimo le redke portrete, čeprav se človeški lik pojavlja kot popestritev pokrajin. Impresionistični portret pač ni ugajal tedaj bogatim meščanom v letih znane dobe izobilja, imenovane »beli epoque». Pač pa je mladi Monet naslikal zelo veliko sliko po vzoru slavne slike »Malica na trati*, s katero je slikar skoro ena kega imena — Manet, postavil prvi temelj modernemu slikarstvu. Na razstavi se vidi le obseženi o-srednji del. ki se je ohranil. Odlična kompozicija slikovitih izletnikov pa priča, da bi s takim slikanjem Monet gotovo prej zaslovel kot pozneje z impresionističnimi slikami. Toda z njimi je postal Monet slava francoskega slikarstva in prijatelj samega, med prvo svetovno vojno zaslovelega predsednika francoske vlade Clemenceauja, ki je kljub visoki starosti prepotoval 750 kilometrov, da še poslednjič pozdravi Moneta na smrtni postelji leta 1926.
V posebni dvorani se neprestano vrstijo zvočni film o njegovem delu. Razni prizori iz slikarjevega domačega in družabnega življenja. Dolge hodnike pred vhodom na razstavo krasi obilica fotografij s prizori iz slikarjevega domačega in družabnega življenja, pisma in druge za slikarjev razvoj važne listine. Vse to nam v marsičem pomaga bolje spoznati Clauda in človeka
nepnkiijenega obnašanja brez sledu fifčetnfške^a sahfepoveličevanja.
iga dete

razstave presene ko podobna sta s* bite v poznih letih življenja Monet in začetnik slovenskega impresionizma Rihard Jakopič. Oba možate postave in izrazitega lica, oba z legendarno belo brado in širokokrajnim klobukom. Prava patriarha slikarstva svojih narodov. Veliki francoski pisatelj Romain Rolland je o Monetu zapisal, da je bil »slava
svoje domovine in svojega časa*, kar bi tudi mi Slovenci mogli dejati za našega Jakopiča.
MILKO BAMBIČ
MOZART IN STRAUSS V VERDIJU
Drugi koncert simfonične sezone
Težko iščeš v vzporejanju Mozartove Haffnerjevi družini na Dunaju poklonjene simfonije in Straussove simfonične pesnitve «Also sprach Zarathustra* enovito miselno vodilo, ki bi se izmikalo nezanesljivosti naključja ali pa te obvarovalo zapeljivosti glasbi zunanjih razmislekov. Taka čezmerna neobveznost sporeda drugega večera spomladanske sezone tržaškega gledališče. Verdi poslušalca odvaja od zbranosti in le težko zgane v njem tisto sozvočje, ki ga razbiranje namernosti v sporedih vzbuja. Sinočnja izvedba tudi ni bila taka, da bi lahko neubranljivo osvajala poslušalčevo pozornost. Deli sami sta po slogu in značaju tako daleč vsaksebi, da terja njuna zaporedna izvedba od orkestra tako mero prožnosti, ki jo domači orkester ne premore. Mlademu izraelskemu dirigentu in Karaianovemu gojencu Pincha-su Steinbergu pa gre le priznanje,
• da je v danih pogojih iz njega kar največ iztisnil. Pri Mozartovi simfoniji sta nekakšna neuglajena razboritost in krčevitost motili njeno pražnično vedrino. Pri Straussovi pesnitvi je prerazvidna pfe-računattošt oblikovanja glasbenih misli skladbo povsem oropala njene neposredne izpovedne moči.
RAVEL KODRIČ
/V/a/«'iviy7t* zn
DIJAŠKO MATICO
SLOVENSKI EKSLIBRISTI NA EKSKURZIJI PO KRASU
iKfJTlsJiCS—
fAOJt MATB-PjE

P. SIMČIČ UM\$
BUJANA <
Ekslibrisl, na katerih so upodobljene kmečke kraške hiše, so sorazmerno redki. Na slikah sta motiva iz Biljane in Nadrožice
Člani društva Ezlibris Sloveniae in prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige, so v soboto, 17. maja 1980, odšli na ekskurzijo po Krasu. Takšne ekskurzije, ki popeljejo člane po zanimivih in včasih tudi malo poznanih krajih, že več let strokovno zelo dobro pri pravita društvo in knjižni klub. Skupaj sta organizirala že več de set takšnih izletov, ki so vedno dobro obiskani.
Tudi na Kras sta odpeljala iz Ljubljane kar dva avtobusa. Iz Vipave sta zavila proti Mančam do Štanjela, potem skozi Branik do Komna. Tam sta se ustavila v
vasici Divči in udeleženci ekskurzije so odšli do bližnje cerkvice Marija na Bršljanu. Naslednji o-bisk je bil namenjen cerkvi v vasi Sveto, ki ima povsem svojevrstno stropno oporo, Od Komna so se napotili čez značilno kraško pokrajino s številnimi vrtačami, suhimi dolinami in žlebiči. Tudi kosilo v Dutovljah je bilo pravo kraško: jota, pršut in teran.
Popoldne so se najprej ustavili v Tomaju in se spomnili pesnika Srečka Kosovela. Obiskali so njegov grob in spominsko sobo. Potem so pogledali še cerkvico v
Šmarju pri Sežani in končno arboretum v Sežani.
Prebujajoča se pomladna narava, ne prehuda burja, prijetni kraji in srečanja s Kraševci so naredili ekskurzijo nadvse nepozabno. Ob borovih gozdičih so udeleženci poslušali Kosovelovo pesem *Bori*, na njegovem grobu več drugih pesmi. Spomnili so se tudi Frana Erjavca, ki je pred več kot sto leti hodil po kraški zemlji. Strokovne razlage umetnostnega zgodovinarja Ferda Šerbelja in geologa Rajka Pavlovca so popestrile program.
Zvedeli so tudi to, da teran najbolje uspeva na komenskih plasteh, ki so dobile ime po Komnu,
R. PAVLOVEC
Kosmačeva povest «Pomladni dan» v malteški izdaji
Cirila Kosmača «Pomladni dan* bo še letos izdate založba Klab Kotba Maltin v La Valletti, Cankarjeva založba pa bo prihodnje leto eno delo sodobne malteške književnosti.
To sta se na drugem mednarodnem sejmu, ki je bil v La Valletti od 17. do 21. aprila, dogovorila ustanovitelj in direktor založbe Klab Kotba Maltin Pawel Mizzi in Martin Žnideršič, direktor založniškega sektorja Cankarjeve založbe in vodja jugoslovanskega oddelka na tem mednarodnem sejmu knjig.
O tem, za kulturo neuvrščene republike Malte pomembnem dogodku, je poročal v parlamentu minister za vzgojo in izobraževanje dr. Phillip Muscat in vsa sredstva javnega obveščanja.
Razen tega so se še dogovorili, da bodo odslej v eni večjih knjigarn v La Valletti na razpolago tudi jugoslovanske knjige v angleščini. Na tem mednarodnem sejmu knjig so namreč zlasti zbudile veliko zanimanje naše knjige o predsedniku Titu, o samoupravljanju in o naši neuvrščeni politiki.
RAZGOVOR Z DR. RUDIJEM LEŠNIKOM
Pri usmerjanju prostega časa se Šola mora povezovati z vsemi dejavniki
Ne gre več za delitev med delom in prostim časom, pač pa med obveznostmi, prostovoljnostjo in prostostjo - Te tri dimenzije mora upoštevati tudi vzgojno-izobraževalni proces
■n ■im
Pred dnevi so na pobudo Pedag> škega odseka Sindikata slovenske šole. Zveze slovenskih kulturnih društev, prosvetnega društva Igo Gruden in istoimenske nabrežinske nižje srednje šole priredili v Nabrežini zanimivo predavanje in o-kroglo mizo o problemu prostega časa ter smotrnem usmerjanju prostega časa v okviru šolske vzgoje. O tej aktualni temi je govoril docent pedagoške fakultete na ljubljanski univerzi dr. Rudi Lešnik, ki smo ga posebej zaprosili, da nam spregovori nekaj misli o tej temi.
Dr. Lešnik, kaj je pravzaprav prosti čas, kako naj ga opredelimo?
Pogostokrat ljudje menijo, da prostega časa sploh nimajo, ker da morajo delati, ker menijo, da je prosti čas predvsem zabava, rekreacija, in da vse drugo ne sodi sem. Mislim, da je to temeljna zmota. Prosti čas namreč ni čas počitka, ali le rekreacija, oziroma čas ko bi
Dr. Rudi Lešnik
človek svoje stiske, svoje frustracije reševal zunaj dela, zunaj družbe. Prosti čas ima svojo vrednost predvsem v tem, da predstavlja možnost resničnega človekovega izražanja preko meja obveznosti, se pravi, da je ustvarjalen. To pa pomeni, da predstavlja dopolnitev dela, ni pa nasprotje delu. Menim, da je na tem področju razširjena še ena zmota. Pravimo, da je prosti čas nasprotje delu in da je človek lahko srečen le v prostem času. V resnici pa je smisel prostega časa tudi v delu, vendar le v tistem, ki človeka veseli. Se pravi, da je v prostem času človek lahko še bolj produktiven kot v obveznem, seveda če se ob tem človek 'uresniči, nekako potrdi, če opravlja tisto, za kar je najbolj motiviran. In ta delitev na prosti čas in delo ima svoje šibkosti v tem, da so nekateri menili, da je žaganje drv delo, balinanje pa prosti čas. Kaj pa predstavlja čakanje na vlak. pomivanje posode itd.? In so govorili da je tudi to neke vrste prosti čas. Delitev med delom in prostim časom je v bistvu v tem, da razumemo prosti čas kot sestavino celotne človekove dejavnosti. Sestavino vsega življenja in v tem primeru lahko prosti prosti čas delimo drugače, ne le na delaven in na prosti čas, ampak na obveznost, prostovoljnost in prostost.
V čem je tu bistvena razlika?
Bistvena razlika je v tem, da so obvezne dejavnosti tiste, ki jih človek opravlja, da se obdrži, da se eksistenčno ohrani. Gre v tem primeru za obvezno delo. za vsakdanji kruh, obvezne so tudi družbene dolžnosti, ki jih moramo opravljati, ker smo pač del družbe, ker nas družba potrebuje in ker tudi mi potrebujemo družbo. Prostovoljnost pa pomeni, da človek ni vezan z neko zunanjo pogodbo, z nekim zunanjim pritiskam, da mora nekaj delati, da bi se ohranil .Prostovoljno se kaže dostikrat tudi v solidarnosti, da pomagamo drugemu, vendar da se prostovoljno odločimo, da bomo v prostem času počeli to ali ono aktivnost. Lahko je to aktivnost delavne narave, lahko je določena angažiranost v okviru vaške skupnosti itd.
Toda pri tem lahko pride tudi do konfliktov, v smislu da nekdo nekaj prostovoljno izbere, a ga ta izbira nato tudi veže. V bistvu se potem ta prostovoljnost spremeni v obveznost.
Da, res j« to. V času prostovoljnosti se namreč človek svobodno odloči za neko dejavnost, s tem pa prevzema obveznosti, ki izvirajo iz narave te dejavnosti. To je lahko zelo značilno na primer na kulturno - prosvetnem področju, ko se nekdo, recimo, vključi v gledališko skupino in prostovoljno prevzame neko vlogo. Zgodi se, da se pozneje tega naveliča in to pomeni. da imajo prostovoljne obveznosti lahko tudi moralno konfliktno asociacijo. Tu pa ne gri samo za samoodločitev, ampak tudi dejansko za spontano predanost dejavnosti, za katero se je človek odločil. To je lahko presta igra, zabava, lahko je branje.
Kako bi lahko vse to povezali z vprašanjem vzgoje?
Upoštevati je treba vse tri omenjene dimenzije, oziroma odnose človeka v aktivnosti, to se pravi odnos obveznosti, prostovoljnosti in prostosti. Vse tri prvine morajo biti zastopane v razvojnem procesu, če hočemo, da se bo človek normalno razvijal, da bo dosegel sposobnost biti odgovoren za delo, da s° skratka socializira, da pa bo lahko hkrati razvijal tudi samozavest svoje ustvarjalnosti in samostojnosti. Gre tu pravzaprav za zvezo med individualnostjo in družbenostjo, ki ' k^s*/vei|pt$mn% čfc>- \ veku.	j	.... "" j
Kako naj poteka to usmerjanje v šoli in kakšne ljudi potrebujemo za tovrstno usmerjanje.
Najprej bi poudaril tole: doslej smo šolah in vzgajali ljudi predvsem za delo. to se pravi, za dobro opravljanje obveznosti, da bodo skratka dobri državljani in dobri delavci. Zanemarjali pa smo drugi področje, to je področje prostega časa, ki lahko daje več kot same obveznosti in ki lahko da človekovemu razvoju določeno širino. Zato je treba že mlademu človeku privzgojiti prakso sposobnosti, ne samo za določeno obvezno šolo, temveč za najrazličnejše aktivnosti, tako da bo znal svojo svobodo popolneje izpolniti. Kakšne ljudi potrebujemo? Gre za ozke specia-
liste, takoimenovane mentorje, ki pomagajo otrokom (pa tudi odraslim) pri raznih interesnih dejavnostih. Na primer potrebujemo ra-dietehnika, ki bo mladim pomagal na poti v svet radioamaterske tehnike, ali razgledanega gledališčnika. ki bo znal voditi režijo in pomagati v svet gledališke igre, ali pa novinarja, ki bo pomagal ljudem pri razvijanju drugačnega izražanja, kot ga daje šola. Težje pa je določiti profil za človeka, ki bo u-niverzalno ustrezal vodenju prostega časa. Tu gre za poklic animatorja, ki bi moral imeti vpogled v vse dejavnosti prostega časa, ki naj bi bil nekakšen koordinator dejavnosti in pedagoški vodja mentorjev. Moral bi biti seveda tudi deloma psiholog, razumeti človeka in njegove potrebe, pa tudi sposoben sociolog, da bi znal analizirati okoliščine, v katerih ljudje živijo in odkrivati potrebe in možnosti, ki jih daje presti čas. Znati bi moral skratka spodbujati in svetovati. No, taki ljudje bi morali imeti že neko specialno in širše interdisciplinarno znanje in izobrazbo.
V bistvu gre torej za točno določen poklic. Žal pa si v naših zamejskih razmerah težko privoščimo skupino ljudi, ki bi se poklicno ukvarjali s to problematiko in 'e vedno se dogaja, da usmerjajo, likor ga usmerjajo, prosti čas ljudje iz svojega veselja in v svojem prostem času.
Toda ne more biti samo tako. Še
vedno namreč jemljemo prosti čas samo kot nekaj, kar ljudje počnejo v okviru njihovega zasebnega zanimanja. Če pa pojmujemo prosti čas kot aktivnost, ki jo mora človek obvladovati, in hkrati kot eno najosnovnejših sestavin vzgojnega in izobraževalnega procesa, morata postati vzgoja in prosti čas načrtna in sestavna dela vzgojno-iz-cbraževalnih načrtov, to se pravi vse vzgojno-izobraževalne politike in sploh družbene politike. Seveda pa ie treba najti pot tudi do tistih, ki delajo še vedno na načelu ljubiteljstva, kajti to je njihova izpolnitev prostega časa. Nasprotno je zelo pomembno, da se v ta proces vključijo sodelavci tudi izven šole, kajti šola sama, niti družina sama, ne moreta več dati vsega. Ne moremo tu postavljati stroge ločnice med poklicnim in nepoklicnim usmerjanjem prostega časa. Bistveno je, da se vzpostavi med šolo n zunanjim okoljem odnos sodelovanja. Ko rečemo okolje, ne mislimo samo na vaško skupnost, mislimo konkretno tud; na proizvodni proces v tovarni, na delo na kmetiji itd. šola se mora skratka povezovati z vsemi dejavniki v okolju. Pri tem lahko imajo in mora-jo imeti posebno vlogo tudi različne mladinske in druge organizacije in društva, ki lahko šoli pomagajo, da obogati vzgojo z različnimi vsebinami prostega časa.
Razgovor zapisal DUŠAN KALC
(iiitiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinimiHiiiiiililililliiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiii*
Šolska razstava pri Domju
ulja st kouec soškega leta. /ato so se začele na š(j>ab zaključne pr^rtve "VSzslave. Preteklo nedelj* Ifco^ftkšifo razstavo priredili na slov. šoli pri Domju, kjer so razstavili veliko izdelkov šolarjev (gornja slika). V okviru te razstave je bila tudi razstava, posvečena maršalu Titu, namreč razstava slik povzetih iz časopisov (spoduja slika).
BRSKAJOČ PO STARIH LISTINAH, URBARJIH, PA TUDI PO SPOMINU
Kdaj in kako je Branik postal Rihemberk in kaj je biI ob svojem davnem nastanku
Ime kraja je v nemščini preprosta sestavljenka, vendar označuje dobo tuje oblasti, tujega gospostva - Dolgih 750 let je bilo to ime v rabi, dokler ga niso po osvoboditvi zamenjali z imenom, ki je smiselno blizu prebivalstvu
Letos potekajo tri četrtine tisočletja, od kar se vas in grad Rihemberk prvič omenjata v pisanih virih. V srednjeveških urbarjih za Slovensko primorje, in sicer v drugem delu, ki jih je objavil pokojni zgodovinar Milko Kos, izdala pa Slovenska akademija znanosti in u-metnosti v Ljubljani leta 1945, nam reč piše:
»Velik del posesti goriških grofov na Vipavskem, na Krasu in celo na Notranjskem so šteli v rihemberški urbar in urad. Rihemberk, grad pri vasi Branik, v dolini Branice. Ki je levi pritok Vipave, se imenuje po virih iz 13. stoletja največkrat Rihemberk, od druge polovice 13. stoletja pa tudi Reifenberh in podobno Ime je nemško, sestavljeno je iz Riff (greben, skalni rigelj) in Berg (gora). Ime je gradu da! fevdalni rod nemškega izvora, ki ga je s pridevkom Rihemberk zaslediti v virih od leta 1230 dalje.*
»Rihemberžani so bili sprva mini-steriali brixenške škofijske cerkve, z zamenjavo nekaterih otrok so po stali ministeriali goriških grofov in se kot taki imenujejo od leta 1230 dalje. Pred tem časom gospodov s pridevkom iz Rihemberka ne poznamo v zvezi z Brixenom. Pač pa se imenujejo v 12- stoletju ministeriali brixenške škofije s pridevkom »iz Riffensteina*.
Riffenstein je današnji grad Riffen-stein blizu Sterzinga, severozahodno od Brixena v dolini reke Ei-zaek. Od tam je naš fevdalni rod očitno prinesel ime za svoj grad na
Goriškem, ki je prišel s pogodbo iz leta 1230 med ministeriale goriških grofov. Pred tem časom se kraj, kjer je bil postavljen grad Rihemberk imenuje »Pri sv. Urhu v Branici*. Branica je torej stara označba za celoten okoliš današnjega gradu Rihemberk in vasi, danes imenovane Branik.*
»Pri gospodih iz brixenskega Riffen-steina v 12. stoletju naletimo na ime Ulrich, osebno ime, ki je bilo tudi kasneje med Rihemberžani eno najbolj v navadi vse do zadnjega moža rodu, do Ulricha, ki je umrl leta 1371. Vse do takrat se navaja ta rod po Rihemberku, največkrat po listinah, ki se nanašajo na za deve goriških grofov ter v listinah, v katerih so goriški grofje za pri čo. Kot ministeriali goriških grofov se od leta 1230 dalje Riliem beržani večkrat izrecno imenujejo*
Tako dobesedno piše v omenjenih urbarjih. Iz tega je razvidno, da so pradedje Braničanov ob naselitvi v začetku 7. stoletja prvič iz brali ime svojemu kraju in ga i menovali Branica. Verjetno izhaja to ime iz glagola »bresti*, kei so morali bresti po dolini, koder še danes teče hudournik istega imena, namreč Branica. Drugo ime pa so ji že dali tujci in to »Sv. Urh v Branici*.
To pa verjetno zato, ker so bili gospodje v gradu imenovani Urhi ZgiKlovinar S, Rutar v Zgodovini Tolminskega na strani 31 piše:
»Dasiravno nimamo nobenega pi sanega potrdila, se nam zdi zelo
verjetno, da je prednik patriarha Pelegrina Ulrik I. (1085 - 1121) v Tolminu bival in posvetil cerkev sv. Urha pri Soči. Drugače si je težko razlagati, kako bi si bilo naše ljudstvo tega tujca za svojega patrona izbralo.*
Iz tega lahko upravičeno domne varno, da je bilo tako tudi v Braniku. Tujci so tedaj po več kot 300 letih naselitve dali vasi ime Sv. Urh v Branici. Tako se je vas imenovala, kot smo videli, do leta 1230, ko so ji dali zopet tujci, Nemci iz gradu ime Rihemberk. Tako so legitimni prebivalci iz braniške doline izbrali ime svoji vasi ob naselitvi in sicer Branica in drugič po obilnih 1300 letih, ko so svoje mu kraju dali ime Branik ob osvoboditvi po dolgih letih boja.
To pa je bilo takole:
Na nekem zboru volivcev leta 1950 je krajan Jožef Ukmar predlagal, naj bi vasi spremenili ime, ker je dotedanje ime spominjalo na žalostno preteklost, ki so jo domačinom vsilili tujci in ki so ga naši predniki morali, žal, pohlevni) sprejemati, ker so sprejemali vse, kar je narekoval fevdalni gospod iz gradu. Ljudje so Ukmarjev predlog z navdušenjem sprejeli In predlaganih je bilo več imen, končno pa so se zedinili, da bi prosili za nasvet upokojenega učitelja Benka, domačina, ki je službova' v Rihemberku po prvi svetovni vojni, a je pod pritiskom fašizma mo ral v begunstvo v staro Jugoslavijo. Učitelj Benko je pripravil več
imen. od katerih so krajani na zboru volivcev izbrali ime Branik, ime torej, ki se prav malo razliku je od imena, ki so ga kraju dali njihovi davni predniki. Sklep o pre imenovanju so predložili v potrdi tev ljudski skupščini Slovenije. Ta je izdala zadevni odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu LR Slovenije spomladi 1951.
Novo ime je bilo razglašeno ob dnevu vstaje leta 1951 na velikem zborovanju pred zadružnim domom, na katerem je govoril poslanec in dolgoletni borec za narodnostne pravice Primorcev pisatelj France Bevk. V začetku svojega govora je Bevk obvestil krajane, da je slovenska skupščina sklep zbora volivcev potrdila in izdala odlok, da se kraj Rihemberk odslej imenuje Branik, pač na zahtevo in po volji ljudstva, ki je s svojo borbo dokazalo, da je vredno tega imena, ker je bilo skozi stoletja branik svojih narodnostnih običajev, jezika, šeg. To se je še posebej izkazalo v 25 letih najhujšega, fašističnega pritiska in nasilja. France Bevk je svoj govor zaključil takole:
«Naj vam kot prvi čestitam, ker ste se spomnili, da vam je ime Rihemberk dal tujec in da ni prav nositi nekaj vsiljenega v času, ko je bilo nasilje premagano in si sami izbiramo vero in postave, kot je zapisal naš Prešeren. Živite srečno v novih življenjskih razme rah, v svobodi in neodvisnosti, za kar ste se borili.*
Franc Kodrič
Nedelja, 25. maja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje . ..
14.30	Športne vesti
14.35	Disco ring, glasbena oddaja
15.35	Dvojice: Čas dvojčkov
16.55	«Chiamata urbana urgente per il numero...» - 8. e-pizoda
17.45	Športne vesti
18.45	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo - Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Preživeli - 4. del
21.40	Šeortna nedelja
22.40	Pregled programov za naslednje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.00	DNEVNIK 2
12.30	Risanke
13.00' DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Colombo: «La pištola di ma-dreperla* - TV film
Stari general marincev živi v pokoju in se mu izkazujejo velike časti, tako da predstavlja za okolico že pravi mit. In ta veliki junak umori nekega polkovnika, ker je bil priča potvorjenih kupčij ali prodaj vojaškega materiala, pri čemer je general veliko zaslužil, seveda na račun države. Umor polkovnika pa vidi neka ženska, ki je prav tedaj v svojem čolnu plula mimo njegovega stanovanja. Zločin sicer prijavijo, toda raziskovalec Colombo naleti na odpor generala, ki kot velik heroj lahko odvija sleherni sum, kaj šele pričevanje preproste ženice . . .
14.45	Oxanna, glasbena oddaja z Arino Oxa
15.30	- 18.30 DNEVNIK - Šport Bologna: Gimnastika Giro dTtalia
Rim: Tenis
18.35	Napoved programov za naslednje dni
18.50	Oddaja, ki jo je pripravila Zveza za boj proti rakastim obolenjem na prsih Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint
20.40	Mazzabubu, glasbena oddaja
21.55	DNEVNIK 2 - Dosje
22.50	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.05	Koncert violinista Uga U-
ghija in pianista Eugenia Ba-gnolija	'i	.
Tretji kanal
14.30	DNEVNIK 3
18.33 Meški, ženska
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Pasticcio italiano
20.30	DNEVNIK 3 - športne vesti
21.15	DNEVNIK 3 - Šport
21.30	Ena nedelia, več nedelj
22.00	Italia in Giro
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Za nedeljsko dobro jutro
9.50	Tigris, dok. film
10.40	Prag - mladinska oddaja
11.10	Ost ržek
11.35	Nikola Tesla, TV nadalj.
13.00	Kmetijska oddaja
14.00	Poročila
14.40	Nogomet: Olimpija - Rijeka
16.30	Južni Banat, potopisna od daja
17.00	Košarka:
Jugoslavija - Vichita
18.30	Desant na Drvar, jugoslo vanski film
Jugoslovanski film. ki ga je srbsko podjetje Avala napravilo 1963. Režiral ga je Fadil Hadžič, igrajo pa v njem Ljubiša Samardžič, Pa-vije Vujišič in tudi Maks Fu-rijan, Franek Trefalt in Ma rija Lojk.
Film obdeluje zgodovinske dogodke iz maja 1944, ko so nacisti pod vodstvom gene rala Rendulicha napadli Dr var z namenom, da bi uje h maršala Tita in vrhovni štab. Kot je znano, je do bro pripravljeni nemški de sant na Drvar propadel za radi poguma borcev, ki so se še posebej izkazali v bit ki pri Titovi pečini. Nemci so svoj neuspeh sicer pro glašali za uspeh, saj so da jali na ogled Titovo maršal sko uniformo, to pa je bil dejansko edini plen nemških vojakov ...
20.10	Risanka
20.26 Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
20.55	Dan mladosti, prenos
22.00	Boško Buha - TV nadalj.
22.50	Nova Gorica - mesto mladosti
23.25	Poročila
23.30	Namizni tenis
23.45	Športni pregled
Koper
17.00	Namizni tenis
18.30	Film
20.00	Otroški kotiček
20.25	Stičišče
21.00	Kanal 27
21.15	Zadnja dirka - film Igrajo Bogoljub Petrovič, Pavle Vujisič, Alenka Radič
22.44 Narodna jlgdlNl S
TRSTA
8.30,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu;
9.45	Petnajst minut z orkestrom Victoria Younga; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah (I. del); 13.20 Glasba po željah (II. del); 14.10 Glasba po željah (IH. del); 15.00 Nedeljsko popoldne: «Mesečnik», variete, ki ga pripravljajo člani -šport in glasba ter neposredni prenosi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 6+1=7 in je nedelja;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.15 15 minut z Branko Kraner; 10.30 Glasbena oddaja; 10.40 Mozaik;
11.15	Glasbe iz splitskega festivala; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; 15.00 Free shovv; 15.30 Poje John Paul Young; 16.15 Nedeljska glasba; 16.30 Koncert na trgu: 17.00 Najpopularnejše popevke tedna; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 19.15 Poje Jessica Wil-liams; 19.30 Male skladbe velikih mojstrov,
KOPER
(Slovenski program)
8.30,	9.30, 14.30 Poročila; 8.00 -
9.00	Otvoritev, veselo v nedeljo dopoldne, koledar, reklame in objave; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 -
10.00	Nedeljski jutranji program zborovske in narodno - zabavne glasbe; 9.40 Jutranja reportaža: Iz našega življenja; 10.00 Zaključek; 14.00 Otvoritev, Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena med-
igra; 14.40 Glasbeni notes, obja ve; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Satje; 16.15 Poje Braco Koren;
16.30	Programi tedna; 16.35 Re klame in zabavna glasba; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Pojeta Millie Jack son in Isaac Hayes; 18.00 Nede lja na športnih igriščih; 19.00 Za ključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.10 Glasba za do bro jutro; 7.35 Nabožna oddaja.
8.40	Kmetijska oddaja; 10.10 Glas beno - govorni program; 11.03 Ral ly; 11.50 Glasbeno - govorni pro gram; 12.30 Radijska priredba;
13.15	Glasbeno - govorni program;
14.00	Jazzovska glasba; 15.40
17.00	Kolesarska dirka po Italiji;
17.50	Nogomet; 19.30 Glasbeni program.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 9.00, 11.00. 13.00, 15.00
16.00,	18.00, 20.00 Poročila; 5.30
9.00	Dobro jutro! - vmes; Minute za EP; 7.15 Danes je nedelja; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, to variši vojaki!; 9.07 Veseli tobo gan; 10.05 Še pomnite, tovariši...;
11.05	Panorama lahke glasbe; 12.W Pogovor s poslušalci; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pi halne godbe; 15.05 Humoreska Ivan Sivec: Naših sedem pomla di; 15.25 S popevkami po Jugo slaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 lasti iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne o peme melodije; 18.50 - 19.57 Ra dijska igra - Ne priznavam tega sodišča; 19.57 Minute za EP; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glas bene razglednice; 21.00 Prenos pri reditve ob dnevu mladosti; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 24.05 Li rični utrinki; 24.10 Mozaik melo dij in plesnih ritmov; 01.05 - 5.30 Nočna program - glasba.
parla-
Ponedeljek, 26. maja 1980
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRT,1 STUDIO 20.40 Mixer
22.55 Koncert po italijansko
Oddaja s Claudiom Villo ir Paolom Tedesco 22.55 Vir življenja
Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja;
Turizem
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - ŠPORT
20.00	Olimpijska prvenstva
20.05	Incubi nucleari
21.35	Italija in Giro dTtalia JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55, 11.00 in 15.55 TV V šOLj-Obisk pri kiparju, SodoM retorika. Osebnosti, Materi1" ščina, Risanka, Zgodba. Zemljepis	. ..
18.25	Minigodci v glasbeni deželi
18.35	Živalstvo Avstralije
19.05	Neizhojene poti Neizhojene poti je Pra'^ prav predstavitev dejav^ slovenskih jamarjev in ode y vor na vprašanje, zakaj jame hodijo. Film prikazi priprave na odpravo iskanje jame in prodira11^" vanje. Ob tem gledalec sp® na današnjo jamarsko oPj* mo in sledi razmišljanju P marjev o naporih, o nju vem veselju in tovariš-' ■
19.35	OBZORNIK 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK	,
21.00	MATI IN HČI - TV draW V glavnih vlogah Carla
irinn A rmo \TQ Ti O
ITALIJANSKA IV Prvi kanal
12.30	Nasveti za avtomobiliste, vzgojna oddaja
13.00	Dragi direktor
13.35	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz menta
14.25	Jezik za vsakogar:
RUŠČINA
17.00	3 , 2, 1. . . Stik!
17.30	Huckleberry Finnove dogo divščine — 29. epizoda
17.55	Kinoteka: Zgodovina
18.55	Problemi gospoda Rossija
18.50	Osmi dan
19.20	Sedem in pol
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Volilna tribuna
21.45	Ingrid Bergman:
«ELIANA IN MOŠKI* - film V glavnih vlogah Ingrid Bergman, Mel Ferrer, Jean Marais, Juliette Grecco. Eliana Sorokovvska je mlada, lepa vdova poljskega rodu. Namesto, da bi se ponovno omožila, kot si želi njena teta, se raje sprijate-lji s Chevincourtom in skuša pomagati mladim talentom. Tako na primer pomaga nekemu mlademu glasbeniku, nato pa se opredeli za nekega generala, ki bi rad postal diktator in ona bi rada bila njegova navdihovalka. In res sloves diktatorja Rollanda se vzpenja, tako da spravlja v nevarnost samo svobodo Francije. Vtem pa se spot pojavi njen prijatelj Chevin-court, ki mladi vdovi odpre oči
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Prehrana ob vsakem letnem
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Volilna tribuna
13.40	Vzgoja in dežele, vzgojna oddaja
14.10	Koncert violinista Uta Ughi-ja ni pianista Eugenia Ba-gnolija
14.50	63. Gir0 dTtalia
17.00	Program za otroke:
DEČEK IN SLON - TV film
17.25	Risanka
17.30	Lihi prostor
18.00	Beležke za etnološko razstavo, vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Gorilla Lilla — risanka
19.05	Dober večer z Rossanom
Brazzijem. . .
Vmes TV film «1 ragazzi del sabato sera*
vina, Anna Maria Gher in Marino Masi
22.35	V znamenju	,	,.
22.50	Koliko se med seboj P® namo
Koper
,18.30 Film
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanka
20.45	DNEVNIK
21.00	RAZBOJNIK - film
22.30	Baletni večer:
IVAN GROZNI
del baleta, ki ga je PaV”Lvl-Ivan Grozni. Gre za no ruskega carja v Pr“’ koreografa Jurija Grigo ^ ča. Vtem ko so mnogi J“La baleti, rekli bi mnozicm* značaja, je Grigorovic “ ,e šal ustvarjati tu kont,,j'jn med posameznimi Plesfjj.cji-skupinami in prav v.te‘!„ori-trastih, v tej baletni g ^ ci je veljavnost prireditve, tudi samega Jurija G*16
-/ve i*iča.
i o

.n?«, fnu
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Porcčila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah:	Ženska stran neba; 9.00
Glasbena matineja; 10.lo Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Socialna problematika; 12.00 Poslušajmo film:
12.45	Deželna volilna tribuna: Nastopi strank 13.20 Zborovska glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 14.10 Otroško okence; «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Mihail Šolo-hov; »Tihi Don* — 10. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: godalni kvartet «Boccherini» iz Trsta v glasbenem zavodu «Vivaldi» v Tržiču; Glasbeni drobiž; Kulturno pismo.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	- 8.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro, koledar, objave in reklame, najava sporeda; 8.30 Zaključek; 14.00 Otvoritev; pregled dogodkov; najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica. . . glasbeni u-trinki iz zamejstva; 14.40 'zbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Naši operni pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12 30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30
18.30,	19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Igra ansambel Franca Bertagnini; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Igra orkester Chucho Valdes: 10.32 Glasbena oddaja; 10.00 Mozaik; 11.03 Glasbeni program; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Glasbena odda-ja; 15.00 Glas-
beni program; 15.45 Z nami J ■'>,
16.00	Življenje v šoli; M™ ,^]0 zbor Societa alpina Friulana, ^ Glasbeno govorni program: efe." Poslušajmo jih skupaj:
Čanje z našimi pevci; 20.w u ni program.
RADIO 1	„0
6.00,	7.00, 8.00 , 9.00, 10-00.
12.00,	13.00,	14.00, 15.00,	1 ^
19.00	Poročila; 6.00 - 8.45
za dobro jutro; 9.02 Glasben vorni program; 11.03 Glasben r gram; 12.03 Glasbeno govor01 ijjf. gram; 13.25 Poštna kočija: ^ Pogovor s poslušalci; 14 03	jj(|3
na; 14.30 Radijska priredba. Rally; 15.25 Popoldanska . .^n nja; 17.03 Patchvvork; 13.35 S« vzgoja; 19.30 Radijska pn1^
LJUBLJANA ,,#)
7.00,	8 00, 9.00, 10.00, ii-00’«#*
15.00,	16.00, 20.00 Poročila: 'j ^
9.00	Dobro jutro!; 5.50 Dnevi ^
ledar; 6.00 Dobro jutro, roj .. JU tujem!; 6.20 Recreacija; jUtfU tranja kronika; 7.50 Dobro L0v: otroci!; 8.30 I znaših sp®*; 9.Ju 9.08 Z glasbo v dober “a%iD: Ringaraja; 9.40 Izberite poti-
10.05	11.00 Z radiom na foje
10.45	Turistični napotki ge goste iz tujine; 11.05 - **• -p 1,1 zervirano za. . .; 12.35 ^ priljubljeno; 13.00 Na °, dan; 13.10 Veliki revijski o"
13.30	Kmetijski nasveti: vanje gozdnih posestniki • ^ Pihalne godbe na koncert*1 ^31 dru; 14.00 Danes do 14- hrJ po)1’ Priporočamo vam. . .:
amaterski zbori; 16.30
mi
iflO0‘
glasba; 17.00 »Vrtiljak*: dio ob 18. uri; 19.00 Nasa 8 » izročila; 19 25 Zvočni signa“Din€ Lahko noč, otroci!; 20.45 ‘ jj.Jl' z. . .; 21.00 Kulturni 8l<*J*hsf Iz naše diskoteke; 22.05 G . .»ose likanov; 23.30 Popevke lz.Lxni u vanskih studiov; 00.05 G‘ trinki; 00.10 Za ljubitelje 1
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. MAJA 1980
TOREK, 27. maja 1980 LJUBLJANA
10.15, 11.00 in 17.15 šolska vzgoja; 18.10 Poročila; 18.15 Mali pingvin; 18.30 Dalmatinske klape glasbena oddaja; 18.55 Poleta vček
19.30	Obzornik; 19.40 Mostovi Hi dak, oddaja za madžarsko narod nostno skupnost; 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnev nik; 21.00 Mednarodna obzorja Nasilje v Turčiji; 21.55 V. Prus Lutka, nadaljevanje in konec
23.15	V znamenju; 23.30 Baletni portreti: dr. Henrik Neaubauer.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Bančni rop z ladjo - film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba.
SREDA, 28. maja 1980 LJUBLJANA
10.30	- 11.00 TV v šoli; 18.15 Poročila; 18.20 Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja; 18.40 Šah-mat, nadaljevanka
zgodbe Moj prijatelj Piki Jakob;
18.55	Umetnost na jugoslovanskih tleh; 19.15 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Film tedna: Zemeljski dnevi tečejo; 22.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.50 Miniature: Slovenski klavirski kvartet; 23.10 V znamenju.
KOPER
16.55	Nogomet: Radnički - Dinamo; 20.20 Nogomet: Hamburger -Nottingham forest; 21.10 TV dnevnik; 21.50 Otok želja - film.
ČETRTEK, 29. maja 1980 LJUBLJANA
10.10, 11.00 in 17.05 TV v šoli;
18.00	Poročila; 18.05 Tigris, dokumentarni film; 18.55 Avto, zgodba iz mladinske nadaljevanke Odprava zelenega zmaja; 19.30 Obzor nik; 19.40 Mladi za mlade; 20.10 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Aktualna oddaja: 21.55 Tito - "vo’-' ime je svo-
boda; 22.50 V znamenju; 23.05 John Phillips o Titu in Jugoslaviji, spomini Lifeovega fotografa.
KOPER
18.25	TV film - nadaljevanka;
19.20	Politična oddaja; 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Slepi potnik, film; 22.30 Glasbeni nokturno.
PETEK, 30. maja 1980 LJUBLJANA
9.55, 11.00 in 15.55 TV v šoli;
18.10	Poročila; 18.1 Mi smo smešna družina, lutkovna serija; 18.30 Obzornik; 19.40 Poklici v elektrogospodarstvu; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik;
21.00	Slovenski kraj: med seboj Ajdovščina - Črnomelj; 22.35 V znamenju; 22.50 Mariin Luther King, TV nadaljevanka.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.30 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Bila je noč v Rimu, film; 22.30 Prijatelj Filip, TV igra: 23.30 Programi tedna.
PETEK, 31. maja l98*’
9.25	Moj prijatelj Piki jL Minigodci	v glasbeni	de*	K
Odprava	zelenega	|0^
Poleta vček; 10.50 H. Falla^9; H. Falada: Človek hoč' aa \U
11.50	Poklici v pomorstva Dokumentarna oddaja; , pes , ročila; 16.15 Mi trije pasje vasi; 17.25 Nog^Swi0 nički - Dinamo; 19.15 venstvo ljubljanskega	8 ..	Jjv
območja;	19.55 Naš	kr	3(1.
Zlata ptica; 20.15 Zrno do zrna; 20.3 TV "f
20.55	Propagandna °cl( ai.\’ n8 H. Innes: Zlato brezno, ljevnnka; 22.00 Velika s%4,iOJ
22.40	Zeleno je žito, f'1"11 kažipot; 24.30 Poročila.
18.25	NogomTER2eJ^fti$ Rijeka; 20.15 Stičišče; 20-, oO S; ka; 20.45 TV dnevnik: ^ fiH" kus in njegove dogodi vse’ L,
22.45	TV film iz serije ^
A
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

V'
KOLESARSTVO
DIRKA PO ITALUI
SPANEC J. FERNANDEZ OSVOJIL OSMO ETAPO
M
'l/an Visentini ohrani! vodstvo na skupni lestvici
(Frosinone) — Španec 11 ernandcz je osvojil prvo me-lio it etapi kolesarske dirke transi ’ Roberto Visentini pa je stvicj PrV° rnest'° na skupni le-
i?ra.vem «Potresu» v sedmi e-’ ko je moštvo Bianchija docela to na glavo» skupno lestvi -‘stala toarat skupna razpredelnica jebj? [^spremenjena. Vseeno pa ‘a2gih tUC^ v^erajšnja etapa dokaj iin ;ta?.a ‘n Z0Pet so bili v ospre-loj. j|aajanski kolesarji s Colom-t k aa c'elu. ki se je hrabro pognal ki’glavnina pa ga je nekaj kito Preč koncem ujela. Tako c§J Vs‘ kolesarji predstavili na Pa » i5?vn'.n*’ v končnem sprintu ‘J najprisebnejši Španec Juan ojanfn»Z' ki je zmagal pred Ita-> o. Mantovanijem, Gavazzljem ^aronnijem.
H al'?s ko na sporedu deveta ela-**' Kl 1)0 popeljala kolesarje od do Sorrenta (247 km), j^red 8. etape (Orvieto -
^uan Fernandez (Šp.), ki je ^vozil 216 km v 5.35 22” s »Prečno hitrostjo 38,140 km na
j jjantovani • Cavazzi
1 v
s-Saronni (■Jfesciarelli
i »sa (šp.)
t &esPi
,■ Moser
1(1
'Nzza
^^vsa glavnina v zmagoval
, skupna LESTVICA j' fantini j p°ntini
U”f“e <&|.»
bsie
H^oser
X V A Baronchelli H. S*
15 <; metti
' »ronni
34.46’53” po 44” 116” 213” 2’27" 231” 2'56” 2'58” 314”
3	30” 352”
4’or
414’
4	29” 5'01”
*AM (čSSR) - Italijan Va-
plV.' 12’ efapa
Pjo e,'a je osvojil 12. in predzad ^ielta amaterske kolesarske V' miru*.
j*t etapi Pa Je zn»a£al S°v‘
Sil .lnov- Končno zmago je o-S i„ tovJetski kolesar Jurij Bari-š prvo Uc ' v skupni ekipni lestvici Pfo^fH ‘Pesto osvojila sovjetska re-
JlČ0SLOVANSKI pokal
uspel
Nvjg v Beogradu
AfifAD - Zagrebški Dinamo Nliiem v Beogradu v povratnem ? lita 'Ječanju za pokal marša-|	neodločeno 1:1 (0:0)
, Osvnv, rrveno zvezdo in je ta-d ' Prvi' etošnji pokal.
NL*1 srečanju so namreč Za-® in Premagali Beograjčane z ^i^tako v skupnem seštevku
k Pra^p^ srečanje je potekalo i	nalivu, kljub temu pa
f >gmetaši obeh ekip s prikaza-kfp v glavnem zadovoljili. Za Fie^do je v 65. minuti po-3 tJton1P°vič, stanje je šest mi-Sf j^Je za Dinamo remiziral
-----
t,fs Prvenstvene tekme
® boai jnsoslovanski nogometni 0' danes odigrali srečanja
28. kola brez seveda tekem, v katerih sta zaposlena Dinamo in Cr-vena zvezda.
Ljubljanska Olimpija bo igrala doma proti Rijeki (tekmo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija ob 14.40).
OSTALI SPORED
Hajduk - Radnički; Vojvodina -Napredak; Velež - Sarajevo: Borac _ Partizan; Sloboda - Osijek; Že-ljezničar - Čelik.
S. Irski britanski turnir
CARDIFF — Z zmago z 1:0 nad Walesom je Severna Irska osvojila prvo mesto na nogometnem britanskem turnirju.
V drugem srečanju tega turnirja pa je Anglija v Glasgovvu premagala Škotsko z 2:0.
KONČNA LESTVICA
Severna Irska 5, Anglija 3, Wa-les in škotska 2.
Italija — Biellese	6:2
BIELLA — V okviru priprav na EP je italijanska nogometna reprezentanca v prijateljski tekmi premagala Biellese s 6:2 (3:1).
SZ - Francija 1:0
MOSKVA — V prijateljski nogometni tekmi je Sovjetska zveza premagala Francijo z 1:0. Zmagoviti gol za SZ je v 84. minuti dosegel Čerenkov.
VČERAJ V TREBČAH
Naši igrali brez zadetkov z Ljubljančani
V prijateljski tekmi v Trebčah je reprezentanca mladih nogometašev ZSŠDI igrala neodločeno brez zadetkov s sovrstniki ljubljanske Olimpije.
Pred samim srečanjem pa je bil prikaz treninga z najmlajšimi, ki ga je vodil Kapičič in ki je privabil ob trebensko igrišče veliko število naših in tudi italijanskih trenerjev, med katerimi je bil tudi trener Triestine Varglien.
ŠESTI DRUŠTVENI PRAZNIK SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN
Zelo pester spored na prazniku SK Devin
Šesti društveni praznik Smučarskega kluba Devin je pred vrati. V petek, 30. t.m., bo otvoritev, zaključek pa v nedeljo, 1. junija, zvečer,
Program praznika je zelo pester, predvsem pa prednjačijo mednarodno tekmovanje na skirolkah in z veseljem ugotavljamo, da je le-to najstarejše v Italiji, saj se bo odvijalo že šestič zapovrstjo. Risarski extempore za otroke iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki bo letos drugače kot prejšnja leta v soboto popoldne ter pokušnja domačih vin.
Letos bo svoja vina razstavljalo rekordno število vinogradnikov iz Mavhinj, Cerovelj in Vižovelj, saj bo na razpolago kar 17 vzorcev, 9 belih in 8 črnih. Poleg tega bodo vsak dan na sporedu tudi vaške igre, tekmovanje v briškoli, in seveda vsak večer ples pozno v noč. Organizator
_ , w.. .	.
Tekmovalci SK Devin med treningom na rolkah na okoliških cestah
bo poskrbel tudi za jedi na ražnju (od piščancev in klobas do čevapčičev). Nagrade bodo, kot je običajno, zelo bogate. Za risarski extempo-re so za zmagovalce in šolo z najštevilnejšo udeležbo predvideni pokali in praktična darila. S praktičnimi darili bodo nagrajeni tudi zmagovalci v vaških igrah, za katere ni
potrebna specifična pripravljenost, dovolj bo dobra volja. Zmagovalcema briškole pa bo organizator podelil dva pršuta, drugouvrščenima dve koli sira, tretjemu paru dve salami in dve steklenici vina, četrtemu paru pa nekaj steklenic vina. Za nagrajevanje skirolkarjev pa bo, kot že tradicija, vrsta lepih pokalov.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiKiiiiiiiiiiiiim
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
S pomlajeno postavo
Triestina bo z nekaterimi mladimi nogometaši skušala osvojiti v domačem srečanju proti Casaleju obe točki
V 15. povratnem kolu C-l lige bo Triestina danes igrala doma proti moštvu Casale, ki ima kar sedem točk manj od Tržačanov in je pri spodnjem delu lestvice.
Tržačani, ki so v sredo v prijateljskem srečanju z Interjem igrali neodločeno brez gola in ki v prvenstvu lahko igrajo sproščeno, saj so že odrezani od borbe za napredovanje, bi morali danes na <?Grezarju» osvojiti nov par točk. Na dlani pa je, da nogometaši Casaleja ne bodo tako zlahka prodali svoje kože, po drugi strani pa je, žal, poznana jalovost Triestine v napadu, tako da Tržačani gotovo ne bodo pred lahko nalogo.
Trener tržaškega moštva Varglien
iiiiiiiiiiimimMiiiiniiiiiiUfiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
V SOBOTO NA STADIONU «1. MAJ V TRSTU
Osnovnošolska olimpiada
Poleg športa bo na sporedu tudi kulturni nastop in razstava risb
Še slab leden dni nas loči od letošnje največje športno-kul turne manifestacije zamejskih otrok, o-snovnnšolske olimpiade, ki bo na sporedu v soboto, 31. maja, na stadionu «1. maj* v Trstu. To tekmovanje poteka letos pod pokroviteljstvom osnovne šole «Oton Žu-pančič» od Sv. Ivana, ki je tudi pripravila kulturni del sporeda, medtem ko bo športni del pripravila športna šola Trst.
Prvi del prireditve, tako športni, kot kulturni, je bi! že v preteklih dneh. V športnem delu so opravili kvalifikacije v igri «med dvema ognjema», ki sp dale vse štiri finaliste, za mali in veliki finale. Ti tekmi bosta namreč v soboto. V kulturnem delu pa so že opravili likovni natečaj na temo »Otroci in šport*. Doslej so organizatorji že prejeli več kot 270 likovnih prispevkov, katere bo ocenila posebna komisija.
Na tekmovanju bodo sodelovali o-troci vseh slovenskih osnovnih šol obeh tržaških mestnih ravnateljstev ter v miljski občini. Športni
MMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiaiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiniiiMiiiiiiitMiiiiitiiiiiumiiiiiiiMiN
domači šport
^ANES
*UA, 25. MAJA 1980
nogomet
•o.oo Naraščajniki S .Vajini ‘abertas
sr™
Io^Uateuska tekma H . Bepnu
Hamburg Hcrta
. i ATUTIKA
\;ll,J V TEKMOVANJE
Na.Idmu
tudi Bor in Adria
, *°USARSTV0
k?° v°fAL LONJERJA
■H Ijjjrju
. KOŠARKA
« v J' DIVIZIJA ^ Bos,.'slU’ Istrska ul.
B - Bor B
V? Ottinah
1,.	Kontovel V T
^ C . Lstu, stadion «1. maj*
UGA
&iido Kagraju
Dom
. , ODBOJKA
50 V SKA DIVIZIJA
stu> tel. Zandonai
Rozzol - Dom
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
16.30	v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Bor
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu tel. Visintini La Talpa - Kontovei
* « «
11.30	v Trstu, tel. Zandonai VolIey Trst - Sokol
m * *
11.00	v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Sloga
14. POKAL PRIJATELJSTVA
9.00	v Ljubljani
Nastopajo tudi zamejske ekipe
BALINANJE
MEDPOKRAJINSKI TURNIR
8.30	v Doberdobu (gostilna Peric)
Nastopa tudi Gradina
NAMIZNI TENIS
TURNIR SEMEDELE
8.30	v Semedeli Nastopa tudi Kras
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Opčinah
ATO - Gaja
JUTRI
PONEDELJEK, 26. MAJA 1980
KOŠARKA
TURNIR KONTOVELA
19.00	na Kontovelu
Bor - Inter Milje • » *
20.30	na Kontovelu
Kontovei - Kraški zidar
del bo poleg igre «med dvema ognjema* imel še nastop v troboju (tek, skok, met), ta del prireditve pa se bo začel ob 9. uri zjutraj. Vsi nastopajoči bodo deležni malice.
Popoldne ob 17. uri pa se bo začel kulturni spored s sodelovanjem posameznih šol, ki bodo sodelovale z zborovskim petjem, folklornimi plesi, recitacijami in ritmično telovadbo. Obenem bo tudi razstava risb ter srečolov. Prireditev bo zaključilo nagrajevanje.
Za prireditev vlada med našimi najmlajšimi izredno zanimanje in se že več časa vneto pripravljajo na nastop. Prav te njihove navdu šene priprave pa so porok, da bo prireditev res pravi praznik naših osnovnošolcev, saj bo zanje izredna priložnost, da pomerijo med seboj svoje sile tako na športnem, kot na kulturnem področju.
ATLETIKA
V METU KLADIVA
Sovjet Sergej Litvinov izboljšal,svetovni rekord
SOČI — Sovjet Sergej Litvinov je postavil nov svetovni rekord v metu kladiva z znamko 81,66 m in je tako izboljšal rekord, ki ga je postavil le 16. maja njegov rojak Se-dih (80,64 m).
bo zopet poslal na igrišče pomlajeno postavo, kar je, ob sedanjem položaju Triestine na lestvici, tudi povsem pravilna odločitev.
DANAŠNJI SPORED (17.00)
(V oklepaju ime sodnikov) Alessandria - Piacenza (Zumbo) Cremonese - Lecco (Lombardo) Fano Alma Juv. - Biellese (Falsetti) Mantova - S. A. Lodig. (Bruschini) Novara - Varese (Altobelli)
Rimini - Reggiana (Leni)
Sanremese - Pergocrema (Pampana) Treviso - Forli (Esposito)
Triestina - Casale (Luci)
B LIGA
17. POVRATNO KOLO Brescia - Monza (Pieri)
Como - Pistoiese (Barbaresco)
LR Vicenza - Bari (Ballerini) Matera - Verona (Bergamo) Palermo - Genoa (Castaldi)
Parma - Cesena (Ciulli)
Piša - Lecce (Longhi)
Sampdoria - Ternana (Milan)
Spal - Sambenedettese (Parussini) Taranto - Atalanta (D’Elia)
LEIPZIG — V,finalu evropskega nogometnega mladinskega prvenstva bosta igrali Anglija in Poljska, ki sta v polfinalu premagali Nizozemsko oz. Italijo. Mladi «az-zurri*, ki so zelo dobro igrali v četrtfinalu, so tokrat gladko klonili proti Poljakom z 2:0 (1:0), Anglija pa je odpravila Nizozemsko z 1:0.
MOSKVA — Sovjeta Evgenij Jutčen-ko in Boris Kokuljev sta izboljšala svetovni rekord v hitri hoji na 50 km s časom 3.37'36”. Prejšnji rekord je bil last Mehikanca Raula Gonzalesa s časom 3.41'37".
PLAVANJE
NA 200 M MEŠANO
P. Schneider izboljšala svetovni rekord (213")
MAGDEBURG - Vzhodna Nem ka Petra Schneider je na državnem prvenstvu NDR izboljšala svetovni rekord na 200 m mešano s časom 2'13”.
Prejšnji rekord je bil last Arne ričanke Tracey Cualkins z 2'13”94.
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Mladina v finalu
Na deželnem promocijskem namiznoteniškem prvenstvu je kriška Mladina zabeležila lep uspeli: A e-kipa tega našega društva je namreč v napetem srečanju premagala Don Bosco in se je uvrstila v finale tega tekmovanja.
V drugi tekmi te prireditve je Ente Porto A odpravil Mladino B s 5:0.
OB KONCU SEZONE
Družabni večer Borove košarkarske sekcije
Borova košarkarska sekcija bo danes priredila družabni večer ob koncu letošnje sezone. Spored se bo pričel z nogometno tekmo najmlajših igralcev (16.00), sledilo pa bo tradicionalno srečanje med Borovimi trenerji in košarkarji (17.30). Obe tekmi bosta na «1. maju*.
Po obeh srečanjih se bodo igralci, trenerji, odborniki in starši ustavili na zakuski (za prigrizek in pijačo bodo poskrbeli sami udeleženci).
TABORNIŠKI
KOTIČEK
Letošnje taborjenje RMV
Kot vsako leto se tudi letos taborniki RMV pripravljamo na redno letno taborenje. Naša taborjenja se vršijo v mesecu juliju. Okviren datum letošnjega letnega tabora je: začetek 9. julija, zaključek 29. julija. Nekaj zapletov je še okoli kraja taborjenja, ker še nismo dobili dokončnega potrdila glede lokacije. Na vsak način bo to urejeno v kratkem, člani toborniške organizacije pa se naj kar začnejo pripravljati na letni tabor.
Taborni ogenj
V zgoniški občini so se dober mesec vršile številne manifestacije ob poimenovanju osnovnih šol v Zgoniku in Saležu. V sklop prireditev so se vključili tudi taborniki, saj zagovarjamo tezo, da moramo živeti s stvarnostjo, ki nas obdaja. Tako je taborniška družina Zapad-nih mejašev, ki deluje v zgoniški občini, priredila v soboto, 18. maja, taborni ogenj. Lahko rečemo, da je ogenj uspel; taborniki pa so po-novo potrdili, da povezovanje s krajevnimi organizacijami lahko uspešno poteka v vsestransko korist.
Taborniški mnogoboj
Danes se v Grosuplju na Dolenjskem zaključuje letošnji tradicionalni taborniško-partizanski mnogoboj. Slovenska prireditev spada v sklop vsejugoslovanske akcije *Taborniki zbor - naš pozdrav Titu», na kateri bo po vsej Jugoslaviji nastopilo več kot 30.000 tabornikov. V Grosuplju pa tekmuje 86 petčlanskih ekip iz vse Slovenije. Zanimivo je, da je orientacijsko tekmovanje popestreno z bivakiranjem, kuhanjem, streljanjem in signalizacijo. Sicer pa vsebuje mnogoboj mnogo veščin in spretnosti, ki si jih je treba pridobiti z napornim treningom in večletnim delom v vrstah taborniške organizacije.
NOGOMET
PRIJATELJSKO SREČANJE
V Repu se obeta zanimiva igra
Danes se bosta na repenskem i-grišču pomerili ekipa domačega Krasa in gostje iz Nemčije Sportve-rein Uhlen Horst - Hamburg. Za to srečanje vlada v športnih krogih veliko zanimanje, saj Kras prvič gosti ekipo iz Nemčije. Enajsterica, ki bo tokrat stala nasproti Frasovim nogometašem je druga ekipa znanega kluba Hamburger Sport-verein, v katerem nastopa cela vrsta odličnih nogometašev, od Angleža Keegana do Jugoslovana Bulja-na itd. Iz te ekipe prestopijo nato najboljši igralci k prvoligaškemu, moštvu. Prisotni bodo imeli priliko spremljati nekaj res kvalitetnih i-gralcev. Obeta se prava ekshibicija nemških nogometašev.
Tekma med obema omenjenima ekipama se bo pričela ob 11. uri. Vabljeni so vsi ljubitelji nogometa.
' l Z. S.
PLANINSTVO
ZA NOVO SEZONO
Spored izletov SPDT Trst
Izlete so izbrali tako, da bodo z njimi ustregli vsem planinskim okusom
Kot druga planinska društva je tudi Slovensko planinsko društvo v Trstu postavilo izletništvo za osnovo svojega delovanja. Da pa bi ljudje lahko bolj dolgoročno načrtovali svojo izletniško dejavnost v sklopu planinskega društva, pripravlja SPDT vsako leto celoletni okviren program izletov, ki ga predstavi javnosti ob kakšni svečani priložnosti, kot je na primer društveni občni zbor. Letos se je vsa stvar malce zavlekla zaradi raznih težav, predvsem pa zaradi izredno dolge smučarske sezone, tako da je bil program izletov predan javnosti šele 15. maja, z nekaterimi že izvedenimi izleti. S programom je skušal odbor zadovoljiti planince z različno telesno in tehnično pripravo, mlade in manj mlade, smučarje in nesmučarje, pa tudi družine, ugoditi pa je skušal tudi željam posameznikov. Ena izmed takih želja, ki jih je odbor pri sestavljanju programa upošteval, je ta, da se priredi kar največ izletov po slovenski planinski poti . transverzali.
Pa preidimo zdaj k podrobnejšemu razčlenjenju letošnjega programa izletov SPDT, pri tem pa bomo izpustili že izvedene izlete, o katerih smo že dovolj poročali v tisku.
Kot cilj' enega izmed prvih spomladanskih izletov, za datum izleta je bil določen današnji dan, je planinsko društvo izbralo Vremščico, svojevrstno, razprostrto in z vseh strani vabljivo goro.
Avtobusni izlet na Golico, ki je primeren za vse planince, bo na programu 8. junija. Avtobus popelje izletnike do Doma pod Golico, od tam pa je še tri ure hoda do 1835 metrov visokega vrha, po katerem poteka avstrijska meja. Pomlad velja za najprimernejši letni čas za obisk te priljubljene izletniške točke v okolici Jesenic, saj so prav spomladi senožeti po vznožnih bregovih Golice pobeljene z milijoni cvetočih narcis, ki pa so strogo zaščite, ne.
Že tradicionalna so postala srečanja zamejskih planincev s svojimi vrstniki iz Slovenije. Letošnje srečanje, ki ga organizira sorodno Slovensko planinsko društvo iz Gorice, bo v nedeljo, 15. junija v Števerjanu, slikovitem kraju vrh griča, s katerega se vidi daleč pa Brdih in na Gorico. Na vrhu je šel na, kaninsko in mangartsko skupino, v 17. stoletju stal z obzidjem in stol-1 bavški Grintovec, Krn ter ostalo
pi obdan grad, od katerega pa so ostale le ruševine, ki so danes preurejene v gostišče.
Tudi večdnevni izlet za mladino nižjih srednjih šol ni novost v letošnjem programu izletov, saj ga tržaško planinsko društvo prireja že več let. Cilj izleta, ki bo trajal od 27. do vključno 29. junija, bo letos Bohinjski kot in bo večinoma potekal po slovenski planinski transverzali. Pot se pričenja v Tolminu, od koder je še štiri ure hoda do Koče na planini Razor, bivši italijanski stražarnici, kjer bodo mladi planinci prespali. Planina Razor, ki se za radi ugodne lege ponaša z lepim razgledom, leži v prostrani krnici na tolminski strani Vogla, z dnesne pa se k njej spuščajo pobočja žabiškega Kuka. Naslednji dan se bodo nižje-šolci s svojimi vodiči podali najprej do Vogla (1923 m), od koder sega pogled na bohinjsko in tolminsko stran, z visoko glavo Triglava, ki kraljuje na severu nad bohinjsko dolino. Po glavnem grebenu, katerega ena vzpetina je vrli Vogel sam, se pot nadaljuje proti vzhodu Rodici (1962 m), s katere ni lep razgled samo na visoke gore na severu in na globoke doline na jugu, temveč tudi na sam greben in na vrhove na njem. Z vrha Rodice vodi steza, ki po jugu obide Poljanski vrh. Konjski vrh in Četrt, do Doma Zorka Jelinčiča, le malo pod vrhom Črne prsti (1844 m), kjer bodo mladinci drugič prespali. Od koče, ki nosi ime zaslužnega primorskega planinca in prvega povojnega predsednika SPDT Zorka Jelinčiča, bo izletnike čakal naslednjega dne le še prijeten spust do Bohinjske Bistrice.
Za nedeljo, 13. julija je predviden avtobusni izlet v Soško dolino. Izletniki si bodo ogledali dolino zadnje Trente, v spominu pa jim bo najbrž najbolj ostala edinstvena lepota izvira Soče. Sredi skalnate strmine si kristalno čista voda utira pot na prosto, se zbira v globoki votlini, do katere pelje zavarovana pot, pada preko nizkih pragov in teče mimo turistične Koče pri izviru Soče v dno doline. Bolj izkušeni planinci se bodo medtem povzpeli na Rombon (2208 m). Čeprav je iz Bovca do vrha Rombona kar pet ur hoda, nam lep razgled v Soško dolino.
niiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitfiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
NA VČERAJŠNJEM TEKMOVANJU OTROK VRTCEV V TRSTU
Prisrčen nastop najmlajših
mifj eliti
»Kart* pi
idUieii
Prireditev je pripravila komisija za dorascajbeo mladino pri SKGZ - Nastopili so otroci iz 14 vrtcev s Tržaškega
Včeraj popoldne je bil v organizaciji komisije za doroščajočo mladino pri SKGZ nastop otrok vrtcev, ki so pomerili svoje mlade moči v poligonu. Na njem so pokazali drobne spretnosti pri premagovanju raznih ovir. Nastopili so otroci iz 14 vrtcev s tržaškega ter nekaj takih, ki ne obiskujejo nobenega vrtca, pač pa se udejstvujejo v Športni šoli Trst. Zastopani so bili ti vrtci: Nabrežina, Mavhinje, Boljunec, Opčine, Gabrovec, Zgonik, Barkovlje, Lonjer, Sv. Ana, Dijaški dom, Ul. Conti (Trst), Sv. Ivan, Greta in Sv. Jakob.
Pred začetkom je prisotne pozdravila Nadja Pahor, predsednica komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki je tudi poudarila pomen podobnih prireditev. Pred nastopom najmlajših je skupina ma ter s svojimi (predšolskimi) otroki, pod vodstvom vaditeljice prof. Lo-redane Kralj prikazala del vadbe, kakršno imajo v Športni šoli Trst. Vadba, ki je pri nas novost, je vzbudila zanimanje gledalcev, saj je prikazala novo možnost v naši telesni kulturi, ki je bila večini povsem z neznana.
Nastop otrok sam ni imel zgolj tekmovalne vsebine, ampak je bil za otroke predvsem priložnost, da se polagoma vključujejo že v naj-rajnejši mladosti v naše telesno-kulturno življenje. Prav zato so na taki prireditvi rezultati bolj sekun darnega pomena in organizatorji zato niso sestavili lestvice s posameznimi časi.
Mladi tekmovalci so se uvrstili takole:
od 1. do 10. mesta
Jan Volčič, Aljoša Gabrovec, Aljo ša čuk, Štefan Turk, Igor Vodopivec, Adriano Plehan, Tomaž Fa-bec, Megi Makjut, Neva Martelanc, Michel Grbec;
od 11. do 20. mesta
Mirko Brus, Lorenzo Argiolas, Peter Magajna, Cinzia Ravasi, Danilo Starchi, Tanja Spacal, Eva Mauro, Kristjan Volpi, Vanessa Mezgec, Irina Vitez;
od 21. do 30. mesta
Marjan Milič, Tamara Riccobon, Lara Stanko, Fabiana Puntin, Ra da Pilat, Eva Sosič, Ivan Trikulin, Tamara Tretjak, Katja Milič, Bar bara Briščik;
od 31. do 40. mesta
Pavel Bandi, Borut Colja, Danilo Štrajn, Jan Budin, Alenka Spetič, Claudia Ferluga, Chiara Boruca, Lara Prašel, Nataša Zubalič, Fran cesca Icardi;
od 41. do 49. mesta
Erika Trobec, Mateja Fakin, Igor Veljak, Roberto Pavlica, Lara Možina, Sabrina Mohorčič, Heidi Si-goni. Biserka Simoneta, Maks Černigoj.
TENIS
PRVENSTVO ITALIJE
Vilas-Noah v finalu
RIM — Francoz Noah in Argentinec Vilas sta se uvrstila v finale teniškega prvenstva Italije.
Noah je zanesljivo v četrtfinalu odpravil Italijana Barazzuttija, nakar v polfinalu še Čehoslovaka Šmida.
Argentinec Vilas je prav tako brez težav v četrtfinalu premagal
Mehikanca Ramireza, v polfinalu pa Američana Teltscherja.
IZIDI
ČETRTFINALE
Noah (Fr.) - Barazzutti (It.)
6:4, 6:2
Vilas (Arg.) - Ramirez (Meh.) 6:2, 6:4
Šmid (ČSSR) - Orantes (Šp.)
fi-t S-7 7-6
Teltsčher ’ (ZDA) - Lendl (ČSSR) 7:5, 4:6, 6:4 POLFINALE
Noah (Fr.) - Šmid (ČSSR) 6:1, 6:0 Vilas (Arg.) - Teltsčher (ZD)
6:4. 6:1
AVTOMOBILIZEM
INDIANAPOLIS - Mario Andret ti je eden glavnih favoritov današnje avtomobilske dirke «500 milj v Indianapolisu*, kateri bo prisostvovalo kar 300.090 gledalcev.
ODBOJKA
2.	MOŠKA DIVIZIJA Juventina - VolIey Gradež
Nadzorni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v torek, 3. junija 1980, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD «Igo Gruden* v Nabrežini izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predlogi za pravilnik ZSŠDI
2.	Volitve novega odbora
Nadja Pahor, predsednica KDM SKGZ nagrajuje mlade tekmovalce
okolico bogato poplača trud.
Izkušenim in za visokogorske ture opremljenim planincem je izrecno namenjen dvodnevni izlet z avti 26. in 27. julija z vzponom na Marmo-lado (3343 m), najvišji in najveličastnejši vrh Dolomitov.
Od 15. do 17. avgusta se bodo planinci SPDT podali na tridnevni nezahteven pohod po Kamniških Alpah, katerega se lahko udeležijo tudi otroci. Iz Logarske doline se bodo mimo slapa Rinke povzpeli do Frischaufovega doma na Okrešlju (1378 m), kjer bodo prvič prespali. Dom stoji med macesni ob mrzlem studencu v veličastni ledeniški krnici. Naslednja etapa pohoda je Kamniško sedlo, imenovano tudi Jermanova vrata, od koder se odpira lep razgled proti severu na Okrešelj in na skalne prepadne vrhove Turske gore, Štajerske Rinke in Mrzle gore ter na slap Rinko, na južni strani pa se pogled ustavi na gozdnatih pobočjih Krvavca in na nažaganem grebenu Zeleniških Špic, medtem ko proti zahodu in vzhodu takoj zapreta obzorje prepadni steni Brane in Planjave. Na sedlu stoji Kamniška koča (1884 m), kjer bodo planinci prenočili, naslednjega dne pa se bodo po vzponu na Brano (2253 m) spustili v Kamniško Bistrico. V Logarski dolini se bo od glavne skupine, ki se bo podala na Okrešelj, ločila druga skupina, ki bo opravila zahtevnejšo petdnevno turo (od 15. do 19. avgusta). Prvi dan jih bo pot popeljala mimo Robanovega kota do Kocbekovega doma na Korošici (1808 mj, kjer bodo prenočili, nato se bodo po vzponih na Ojstrico (2350 m) in na Planjavo (2394 m), srečali s prvo skupino v Kamniški koči, ki bo prišla na Kamniško sedlo iz Okrešlja. Težaven bo tudi naslednji dan, ko se bodo udeleženci pohoda povzpeli najprej na vrh Skute (2532 m), nato pa še na vrh Grintovca (2558 m), preden bodo lahko legli na prijetne pograde Češke koče na Ravneh. Peti dan se bodo končno spustili v dolino, na Jezersko.
Zadnja dva dni avgusta je na\pro-gramu delovna akcija, s katero bo tudi SPDT dalo svoj doprinos h graditvi Koče pri Krnskem jezeru,
5.,	6. in 7. septembra pa bo tridnevni izlet (v sodelovanju z ljubljanskim planinskim društvom Via-tor, s katerim se bomo jeseni pobratili) na Grossglockner (3797 m). Izlet je seveda namenjen izkušenim planincem.
Nekateri izleti so še na programu v jesenski sezoni, tudi če niso še bili določeni točni datumi. Prvi bo najbrž na sporedu družinski avtobusni izlet v Karnijo na M. Verze-gnis (1915 m), mogočno piramido v Karnijskih Predalpah, ki se dviga nad dolino Tilmenta. Z vrha Verze-gnisa se nam odpira pogled na celotne Karnijske in Julijske Alpe ter preko Furlanske nižine do morja.
V začetku oktobra bo tržaško planinsko društvo ob priliki pobratenja s PD Viator priredilo avtobusni izlet na planino Jezero, kjer bo slovesnost pobratenja, boljše trenirani planinci pa se bodo povzpeli še na Debeli vrh (2390 m). Na celotnem programu izletov sta še tradicionalni Dan planincev SPDT s pohodom na tržaški Kras, kjer bodo na gmajni razne igre za otroke !n izlet v programu Športne šole v turistično jamo Vilenico, ki ga vodijo člani zadnje čase zelo aktivnega jamarskega odseka SPDT v sodelovanju s sežanskimi jamarji.
ZLATKO JELINČIČ
Delovanje ZSŠDI
Priprave na izredni občni zbor
Kriza ZSŠDI (ki je ostalo brez svoje vodstvene strukture zaradi skupinskega odstopa izvršnega odbora) se je zavfekla dlje, kot je bilo pričakovati in kot to predvideva statut Združenja. Vendar pa je nadzorni odbor na osnovi skupnega programskega dokumenta, ki je upošteval smernice in predloge vseh včlanjenih društev iskal čim-širše odobravanje tudi kar zadeva imena kandidatov za novi odbor. V sredo so predstavniki društev poglobljeno razpravljali o vseh teh vprašanjih in se v glavnem zedinili za skupna izhodišča. Določili so tudi datum izrednega občnega zbora, ki bo v Nabrežini v torek, 3. junija.
B. S.
OBVESTILA
ŠD Primorje
sklicuje jutri, 26. maja 1980, v športnem krožku na Proseku ob
20.30	v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju 15. redni občni zbor.
DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajnika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Poročilo nadzurnega odbora
6.	Diskusija
7.	Volitve
8.	Razno
Vabljeni člani in simpatizerji * * *
Odbor ŠZ SLOGA sklicuje 2. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 30. t.m., v domu v Bazovici ob 20. uri ob prvem in 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	poročila
3.	razprava k poročilom, diskusija
4.	pozdravi
5.	volitve	VABLJENI!
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedel|ah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Žiro račun outOl-603-40301 *auii» • uz.o - oiuuu i_iu0|l°"0‘ Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	'
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlS' ^ S 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300,
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlamie - Ju i ( ročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm
Za SFRJ
Oglasi
krajine se naročajo v Italiji pri SPI.
Stran 10
25. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdafal in tiska f
iZTT
iTrst
Član italijansl«, zveze časopisni založnikov rlw
OBČNI IB0R ZADRUGE ZA KULTURNI DOM PROSEK-K0NT0VEL
Zavzetost Kontovelcev in Prosečanov za ureditev in obnovitev Kulturnega doma
Poročilo predsednika Ferlolje in blagajnika Ukmarja - Poziv mladini
V dvorani kulturnega doma na Proseku je bil v ponedeljek. 19. t.m., redni občni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel, katerega se je udeležilo lepo šte vilo občanov. Po izvolitvi delovne ga predsedstva je poročilo uprav nega odbora podal predsednik za druge Josip Ferfolja, ki je uvodo ma seznanil člane, s potekom od kupovanja stavbe, katere del last nine imajo še dediči, ki živijo v Argentini in prav zaradi tega m še prišlo do predpisa celotne imo vine. Nato se je dotaknil problema obnove dvorane in celotne stavbe za kar pa so potrebni ustrezni na črti in prošnje, ki pa so v tesn: zvezi s probleme«! prepisa.
Ferfolja je omenil tudi. da je od bor v zadnji mandatni dobi v glav nem vrnil članom in vaščanom sko raj vsa posojila. Zahvalil pa se je tudi številnim vaščanom, ki ob vsa ki priložnosti prispevajo za zadru go, ki seveda ob tolikšni naklonjenosti vaščanov ne more ostati križem
rok. Zato si zadruga prizadeva, da olepša prostore in jih ohrani v u porabnem stanju za vaške organi zacije in društva. Trenutno imajo svoj sedež v zgornjih prostorih do ma. kjer je na razpolago šest sob. poleg zadruge še prosvetno društve Prosek - Kontovel, amaterski oder, mladinski krožek Prosek - Kontovel. taborniki družine Šumečih bo rov in Glasbena matica. Poleg pro svetnega doma pa ima zadruga o-praviti tudi s Soščevo hišo, kjer i majo svoj sedež pevski zbor Vasilij Mirk, godbeno društvo in otro ški pevski zbor. Upravni odbor je seveda mnenja, da dodeljeni prostori, ki jih društva uporabljajo, niso in ne morejo biti v izključno u porabo ene same organizacije, am pak po potrebi se teh prostorov lahko poslužijo tudi druge vaške ustanove.
Odbor zadruge je tudi sklenil, da bo zadruga začela z obnovo prireditvenega prostora na odprtem in postavila stalne kioske — napelja
la električni tok in vodo, pokrila odra in uredila plesišče.
Ob koncu svojega poročila se je Ferfolja obrnil na mladino in pozval vse mladince, naj čimbolj sa mozavestno pomagajo k čuvanju i-movine, saj je naloga dobrih upraviteljev čuvati že pridobljeno in seveda priskrbeti novo.
Nato je blagajnik Vlado Ukmar podal blagajniško poročilo, nakir je predsednik nadzornega odbora Alojz Starc dal razrešnico staremu odboru. Razvila se je plodna disku sija v katero je poseglo več čla nov s pripombami in nasveti. Ob koncu so prisotni izvolili še nov enajstčlanski upravni odbor, katerega sestavljajo:	Josip Ferfolja.
Vlado Ukmar, Milan čuk, Leopold Vatovec, Marjan Pertot, Drago Štoka, Josip Starc, Marjo Černjava. Srečko Sedmak in Danilo Kocman. Upravni odbor se bo sestal v prihodnjih dneh, da si porazdeli funkcije.
■•iiitiiitiititiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiHiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiimtiiitiiiiia
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar darujejo Josip Ravbar, Viktor Cesar in Boris Ravbar 15.000 lir.
V	spomin na nepozabno sestro Marijo Milič vd. Škabar daruje Boška z družino 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar daruje Josip Guštin z družino 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	spomin na strica Ladislava Sirka daruje Vladimir Sedmak 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Ladkota Sirka darujejo Ida in Drago Purič
10.000	lir ter družina Mirota Sedmaka (št. 221) 10.000 lir.
V	spomin na Ladkota Sirka darujeta sinova z družinama (Križ 275)
20.000	lir.
Švab Herman (Križ 29) daruje
10.000	lir, Švab Tojo (Prosek - naselje) 5.000 in Angel Rolič (Nabrežina) 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
Namesto cvetja na grob Lučota Škerlavaja daruje Ivanka Dolenc
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob preminulega člana Lučota škerlavaja daruje KUK 20.000 lir.
V	spomin na bratranca Lučota daruje Marija Dolenc 10.000 lir.
V	počastitev spomina Dragota Škerlavaja in Josipa Starca darujeta Nada in Lidija Kapun 20.000 lir.
V	spomin na Lučota škerlavaja darujeta Zmaga Malalan 10.000 lir in Karlo Pirjevec (Prošek) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	počastitev spomina Josipa Star ca daruje Marija Markčeva 5 tisoč lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Ob 1. obletnici smrti moža Gina daruje žena Jagoda Fon 10.000 lir. Družina Kodrič - šiškovič daruje
20.000	lir.
V	spomin na Marka Kocjana darujeta Marija in Milan Gulič 15.000 lir.
Dora Čaharija daruje 10.000 lir, dr. Vlado Turina 20.000 lir, trgovina Pertot 5.000 in skavtinje od Sv. Jakoba 20.000 lir.
V	spomin na Luča Škerlavaja darujeta Tanja in Guido 10.000 lir.
Ob obletnici smrti dragih nonotov Križmančič darujejo vnuki Stopar
10.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU
V	spomin na Marka Kocjana daru je Mira Šuman 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE PLOVNE ŠOLE V SKEDNJU ►O IVANU GRBCU N. N. daruje 100.000 lir, Josipina Šuman 10.000 in Slovenska skupnost 10.000 lir.
V	spomin na pok. Avgusta Germanija daruje Emil Furlan 2.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na bratranca Lučota Škerlavaja darujejo Marta - Celeste Da-nev 5.000 lir ter Neva in Edi 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Milič darujejo družina Škrk, (Vel. Repen) 5 000 lir, Škabar Silvana, (Vel. Repen) 5.000 in Sonja Rebula, (Col) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Svetka Pelana daruje Križmančič (Bazovica 15) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujejo družine Grgič in Rismondo (Padriče 140) 20.000 lir, družina Bonazza 10.000 in družina Bonifacio 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar daruje vojni invalid Miljo Škabar (Repen 84) 10 lisoč lir.
V	spomin na Lučota škerlavaja daruje družina Kralj (Repentabor 81/1) 10.000 lir.
V	spomin na strica Lučota darujeta Eda in Vinko Milič 10.000 lir.
• • •
V	spomin na pok. drago sestro Ivanko Rijavec vd. Stiviel daruieta Paula in Anita 45.000 lir za TPK Sirena.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža Gina daruje žena Jagoda Fon
10.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Svetka
Pelana daruje Franc Čufar 10.000 lir za SZ Sloga.
V	spomin na pok. Svetka Pelana darujeta Anton Stopar in Viktor (starejši) z družinama 20.000 lir za ŠZ Sloga in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. tasta Svetka Pelana darujeta zeta Viktor in Rudi
15.000	lir za ŠD Zarja, 15.000 za PD Lipa, 20.000 za TPPZ, 30.000 za ŠZ Sloga, 20.000 za Skupnost družina Opčine in 20.000 za osnovno šolo Primož Trubar.
V	spomin na Svetka Pelana darujeta Sabina in Mitja Križmančič 10 tisoč lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na pok. Svetka Pelana daruje Andrej Renčelj 10.000 lir za ŠD Sloga.
Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujeta Dragica in Dino Stopar 20.000 za ŠZ Sloga in 20.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar.
V	spomin na pok. Svetka Pelana darujejo sosedje: Lučko in Srečko Faganov, Sonja in Tereza Blažin-ščeva, Sonja in Malja Mičetova, Malija in Nada Matičetova, Justina in Marija Koveščeva, Olga Mičetova, Sonja, Marija in Binka Tončetova, Jušta Lajtova, Marija in Ines Stan cerjeva, Micka in Anamarija Štan-jerjeva, Roza Lajtova, Pepka in Toni Merc, Pepi in Johanca Križmančič, Zdenka Totnova, Marija Ciletova, Sveta Žepanščeva, Marija Šubrova, Zora in Nini Marc, Milka Medvedova, Dreja Tičetov, Milka Izehova, Dreja in Franc Medvedov, Elvira Renčelj, Marija Vidal in Grgič Valerija 20.000 lir za ŠD Zarja, 25.000 za ŠZ Sloga, 25.000 za PD Lipa, 20.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice in 30.000 za Skupnost družina Opčine.
Za ŠD Adria darujeta Piero Zappi
30.000	lir 'in Pino Čepar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Lojzke
Lukša vd. Zuccoli darujeta Anica in Ivan Cijani 15.000 lir za Tržaške skavte.
V	spomin na Draga Škerlavaja darujeta Sonja in Gianni Furlanič
10.000	lir za ŠZ Bor.
Na poroki Olge Palove in Vinicia Pieliza so nabrali 60.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma daruje Rihard Renčelj 5.000 lir za TPPZ.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Marčelo Čuk 10.000 lir, Daniele Giovanini 5.000 in Jelka Grbec 15 tisoč lir.
V	spomin na Marijo Milič vd. Škabar daruje brat Pepi z družino
20.000	lir za ŠK Kras.
Družina Rogelja (Šempolaj) daruje 5.000 lir za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku in 5.000 lir za osnovno šolo Alojza Kokoravca-Gorazda v Saležu.
V	spomin na strica Ladislava Sirka daruje Vladimir Sedmak 10.000 lir za pevski zbor Vesna in 10.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Lučota Škerlavaja darujeta družini Siega in Birsa 20.000 lir za ŠZ Bor in 20 tisoč lir za ŠD Polet.
Ob 1. obletnici smrti moža Stanka in v spomin na sina Vojka daruje Milka Simoneta vd. Grilanc 1000 ND za osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Kokoravec-Gorazd v Saležu.
V	spomin na Draga (Lučota) Škerlavaja daruje Zdenka Sosič z družino 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Avgusta Germanija daruje Mira Šuman 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju.
V	spomin na pok. Andreja Ražma daruje Rikardo Renčelj 5.000 lir za PD Lipa.
V	spomin na pok. Josipa Starca darujejo žena in otroci 150.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Liči in Alojz Kapun darujeta 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Lojzke Luksa Zuccoli darujejo Ida, Lidija in Vilma z družinami 15.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja-Slovenca darujejo Danica in Miljo Regent 10 000, Danica in Franc Puntar 10.000 ter Vanda in
Navzlic težavam Kasta uresničuje svoje naloge
Pomanjkanje lastnega sedeža in finančnih sredstev problema, s katerima se mora Krožek stalno soočati
Emil Bole 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Svetka Pelana daruje Franc Kalc iz Sežane 6.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Draga Škerlavaja darujeta Mara in Edi Plesničar 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na pok. Josipa Starca (Čada), očeta Darija Starca, darujeta Majda in Danilo Gerdol 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na pok. Milivoja Zuždča, Danilota Ukmarja in Tončke Šegine darujeta Anica in Vojko Bukavec 10.000 lir za mladinski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Ladislava Sirka daruje družina Sedmak (Križ 221)
10.000	lir za pevski zbor Vesna.
V	spomin na pok. Marijo Žiberna vd. Podbevšek darujeta Giuliana in Giorgio 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na starše in brate daruje družina dr. Draga Martelanca
100.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Leonarda Ruzziera daruje družina Ukmar (s Plača)
10.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 10. obletnici smrti tovariša in
prijatelja Stanka Segulina daruje Pina Novak 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob preminulega člana Lučota Škerlavaja daruje KUK 20.000 lir za ŠD Polet, 20.000 za SPD Tabor.
Slovenska Vincencijeva konferenca z Opčin daruje 50.000 lir za sklad Mitja Čuk.
V	spomin	na	Lučota	Škerlavaja
darujeta Radi in Danica 5.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na strica Lučota daruje-
jo Ani, Lučo in Evgen 10.000 lir za ŠD	Polet in	10.000 za SPD Tabor.
V	spomin	na	Lučota	Škerlavaja
darujeta Rudj in Valerija Bole 10.000 lir za SPD Tabor.
V	spomin	na	Draga	Škerlavaja
darujeta Štefanija in Karlo Kufer-sin 15.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor.
V	spomin na prijateljico Bianko Frandolič darujeta Mara in Vilma
20.000	lir za osnovno šolo Primož Trubar.
V	spomin na Bogdanovega deda Svetka Pelana darujejo sošolci I. razreda 30 000 lir za osnovno šolo Primož Trubar.
V	spomin na Kristininega deda Svetka Pelana darujejo sošolci V. razreda 24.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar.
V	spomin na bratranca Lučota Škerlavaja daruieta Marija in Ivanka 10.000 lir za PD Tabor.
V	spomin na pok. Avgusta Germanija daruje Emil Furlan 3.000 lir za PD Ivan Grbec.
V	počastitev spomina Lučota Škerlavaja darujejo Rozina in družina So=>č 15 000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Lučota Škerlavaja daruie Marija Škerla vaj fTenkačeva) 10.000 lir za SPD Tabor.
Popravek — Družina Justa Šegine (Prosek) daruje 100 000 lir za sekcijo KPT Prosek-Kontovel.
Ob 3. obletnici smrti ing. Jožeta Šturmana daruje družina Franja Kosovela 5 000 lir za Di jaško matico.
V	spomin na Lučota Škerlavaia daruie družina Drašček 10.000 lir za PD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Pepita Starca daruieta Ljuba in Marino Košuta 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Josipa Starca daruie Emil Regent 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma daruje Rihard Renčelj 5.000 lir za ŠD Zarja.
V petek zvečer je bil v Gregorci čevi dvorani v Trstu 8. redni občni zbor Krožka absolventov slovenske trgovske akademije — KASTA. Ob čnega zbora se je udeležilo veliko število članov, prisotni pa so bili tudi nekateri bivši in sedanji rav natelji ter profesorji trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, šole. iz katere so izšli vsi člani Kaste.
Poročili sta podala predsednik Danilo Pilat in tajnik Marjan Kr pan. Oba sta pozitivno ocenila delovanje krožka v preteklem letu, dotaknila pa sta se tudi vrste problemov, ki tarejo to organizacijo Med najtežjimi gre gotovo naglasi ti pomanjkanje lastnega sedeža in pa pomanjkanje finančnih sredstev, ki sta večkrat v veliki meri pogojevala delovanje organizacije. Če se bo dalo problem financ z raznimi pobudami in akcijami verjetno pozitivno rešiti, bo to težko uspelo, kar se tiče sedeža. Vsekakor pa si bo moral novi odbor prizadevati, da bo ta problem vsaj začasno rešil, ker organizacija brez lastnega, čeprav skromnega sedeža, ima ma lo možnosti, da razvije vso potreb no delovanje. Problem je tudi premajhna povezava med starejšimi in mlajšimi člani ter premajhno zanimanje, ki ga kažejo do organizacije prav najmlajši. Zadnje leto pa je le pokazalo, da se stanje izboljšuje, tako da je bila udeležba pri raznih akcijah še kar dobra, predvsem pa na družabnem in športnem področju. KASTA je lansko leto dobila tudi priznanje za
dolgoletno plodno delovanje od pobratenega Društva knjigovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice.
Po poročilih se je razvila disku sija, ki se je osredotočila na že prej omenjene probleme in nakazane so bile možne rešitve, saj je važno in potrebno, da krožek na daljuje s svojim delom združevanja ljudi, ki bi se v nasprotnem primeru lahko porazgubili.
To so pokazali tudi prvi rezultati ankete, ki jo je Kasta izvedla na lanskem občnem zboru in ki jih je prikazal tajnik Marjan Krpan. Podatke bo potrebno še obdelati, vendar so že sedaj precej zanimivi in dajejo sliko, kako in kje so zaposleni naši absolventi, s kakšnimi težavami se srečujejo, koliko jim služi slovenska šola, kje in v katerih naših organizacijah se še u-dejstvujejo itd. Na osnovi teh podatkov pa pridobiva na važnosti tudi KASTA in zato imajo še poseben pomen zaključne besede v pred sedniškem poročilu: »Naša šola: tako jo kličejo tisti, ki so končali študije pred 35. leti in tisti, ki jo končujejo danes. Zaradi tega mora še naprej ostati simbol našega združevanja in pripadnosti naši narodni skupnosti, ker bo tudi asimilacija lažje opravila svoje delo, če bo tega konec. Zato moramo nada ljevati z aktivnim delom našega krožka, saj smo tudi mi kolesce, ki poriva in drži živ duh naše narodne pripadnosti*.
K. J.
iiliiiiiliiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiMtiiiiiiiiiiuHimiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiimiiiiiiiiii
Mali oglasi
KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495.
PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320.
TEHNIČNI risar star 23 let brez vojaških obveznosti išče zaposlitev v Gorici ali neposredni okolici. Furlan Erik, Ul Malta 3, Gorica.
KROJAŠNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D'Annunzio 11 - poslopje kina Capitol.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127 rabljen 6 mesecev. Cena zelo ugodna. Telefon 212-163.
AGENCIJA ALFA - Drevored S. Marko 55, Tržič - prodaja dobro vpeljano trgovino Agraria. Išče tudi Drazna stanovanja za nakup.
PRODAM volkswagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173.
OSMICO je odprl Angel Veljak, Kr-menka 234. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino.
PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974- fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah.
EKONOMIST išče stanovanje - tudi majhno, opremljeno ali pol-opremljeno za dobo 6 mesecev od Trsta do Tržiča. Plačilo vna prej. Telefonirati na številko 0481 - 74273 ob uradnih urah ali 74004 od 15. do 18. ure.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KEKAMICNu. PLOŠČICE SANITARIJE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tfiu,
foto kino (I*
Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul Rossetti) TRSI	Telefon 77-29-%
MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN POPRAVILA RADIO-TV
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400
telefon (040) 79 4672
STANOVANJE Z GARAŽO, sončno, šest let staro, prodam v predmestju (vhod, dnevna soba z veliko teraso, dve spalnici, kuhinja, kopalnica) 37.000.000 + 114.000 mesečno «mutuo». Tel. 826-624 od 12. do 13. ure.
V DOLINI na cesti pod Krogljami je odprl osmico Zori Pangerc s pristno domačo belo in črno kapljico.	.
OBČINA DOLINA Išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije zn začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8. do 14. ure.
GOSTILNA Grilanc - Salež išče o-sebo, ki bi vzela v najem gostilno. Oglasite se osebno pri Borisu Grilancu v Saležu.
OSMICO je odpri Alojz Milič - Repen 49. Toči belo in črno vino.
PARFEMI GIVENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90»
ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE, za noge, ki se močno potijo, imamo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini «Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine
OSMICO je odprl Rudolf Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči pristno domačo kapljico.
USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca lulija ali najkasneje avgusta tega leta Telefon 31646
SOLIDNO podjetje v Trstu vzame v službo uradnika/co, lahko tudi začetnika ali upokojenca z znanjem jezikov, vsaj angleščine. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro: Poštenost.
P	v I
pam železnina
IVI	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
zo Industrijo, kmet!|stvo In za dom
TRST (Industrljrka con.)
D O M J O. 112 - T.l «T< «1
VOZNI RED VLAKOV
Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981
TRST - BENETKE - BOLO GNA - RIM - REGGIO CA LABRIA - CATANIA - SIRA KUŽE - PALERMO - Ml LAN - TURIN - GENOVA VENTIMIGLIA
Odhodi
4.25 D 5.50 R
6.22 L 6.42 D
Benetke
Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetke) (*) Portogruaro (1) (2) Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.)
Benetke
Benetke - Rim (*)
8.02 E 8.50 R 8.55 E 10.14 L 12.35 E
13.23 D 13.40 L 14.30 E 17.12 R
(Benetke Express) Benetke Portogruaro
Benetke - Bologna - Firence - Rim - Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria Benetke - Milan - Turin
Portogruaro Benetke
Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova -Brignole (*)
17.18 D Benetke - Bologna - Bari
-	Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce)
17.35 L Benetke
18.05	L Portogruaro
19.08 E (Simplon express) Benetke - Rim - Milan Lam-brate - Domodossola -Pariz (pogradi L in 2. razred Trst - Pariz) spalni vagoni Benetke - Pariz; (pogradi 2. razred Beograd - Pariz, Zagreb
-	Pariz, Benetke - Pariz) 19.23 L Portogruaro
20.28 D Benetke
22.10 D Benetke - Milan - Turin -Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Genova)
22.20 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim)
Prihodi
2.17 D Benetke
6.12 L Portogruaro (2)
7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille - Ventimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova
-	Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin - Trst)
7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi
1.	in 2. razred Rim - Trst) 9.30 D Benetke
10.01 E (Simplon express) Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrate - Benetke Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi
2.	razred Pariz • Zagreb in Pariz - Beograd)
10.25 E Lecce - Bari - Bologna -Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce -Trst)
10.40 E Ženeva - Ziirich - Domo-dosscla - Milan ■ Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred Ženeva - Trst)
13.05	D Benetke
14.27 D Milan - Benetke 15.22 D Benetke
17.05	E Palermo - Sirakuze - Ca-
tania - Reggio Calabria
-	Neapelj - Rim Triburti-
na - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo - Trst in Catania - Trst)
17.52 D Turin - Milan - Benetke
18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*)
19.10	D (Benetke express) Benet-
ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke - Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.)
19.20	L Portogruaro
20.10	D Benetke - Portogruaro
20.49 R Rim - Mestre (*)
21.20	R Genova Brignole - Milan
(preko Mester) (*)
23.13 L Benetke
23.27 E Turin - Milan - Rim -Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (4); spalni vagoni Turin - Moskva - (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.)
(*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija.
(1)	nadaljuje do San Dona del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16. 4. in od 22. 4. do 30. 5.
(2)	ne voza ob praznikih
(3)	ne vozi ob petkih (od 1. 6. do
24.	9.) in ob sredah in petkih od 25.9.
(4)	ne vozi ob sobotah (od 1. 6. do
25.	9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26. 9.).
TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi
10.21 E (Simplon express) Opčine
-	Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd)
13.48	L Ogčine - Ljubljana (D (3)
14.48	L Opčine - Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Subotica - Novi Sad (pogradi 2. razred Trst - Subotica, pogradi
1.	razred Trst - Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do 1. 11., 25. in 26. 12„ 25.4. in 1.5.)
16.48	D Opčine - Ljubljana (1) (3)
17.48	D Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi
2.	razred Trst - Beograd) (4)
19.50 Opčine i Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana - Beograd
-	Skopje, Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke - Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke - Istanbul; pogradi 2. razred Benetke - Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke -Atene - samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.)
20.20 L Opčine
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pograd1 2. razred Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9 ), spalni vagoni Rim - Moskva (5), spalni vagoni Turin - Mo-
skva (samo ob od 7.6. do 27.9.)
Prihodi
5.01 D Budimpešta -
Ljubljana - Opčine (sP ni vagoni Moskva -1 M samo ob petkih od M-® 26.9.), spalni vagoni ** skva - Rim (6)
5.30 D Novi Sad - Subotica •‘J greb - Ljubljana -(pogradi 2. razred j tiča - Trst; pograd?.; razred Novi Sad -(vozi samo ob torta".■» dah, četrtkih, pe®*. ^ sobotah, ne vozi 1 , 1.11., 25. in 26.lt* 1.1. do 25.4., I-5' ,, Ljubljana - Opčine u ,g Ljubljana - Opčine ‘ ,jj Ljubljana - Opčine ©L Ljubljana - Opčin Ljubljana - Opčine Ljubljana - Opčine ( (Simplon express) -grad - Zagreb - j na - Opčine (pogrej razred Beograd -in Zagreb - Panz)
21.30 L Opčine
(1)	vozi od 28. 9.
(2)	vozi od 2. 6. do 27. 9.
(3)	ne vozi ob praznikih .
(4)	vozi ob torkih, sredah, * kih, petkih in sobotah, j; \
zi 15. 8., 1. 11., 25. in * od 25. 4. do 1. 5.	j
(5)	ne vozi ob sobotah (°d ^
do 25. 9.), ob četrtkih » botah od 26.9.	, uj
(6)	ne vozi ob petkih (od 1'^ 24. 9.) in ob sredah m r od 25.9.
TRST - VIDEM - TRB|2 ] DUNAJ - SALZBURG MUNCHEN
9.17 D 10.17 D
13.35	L
14.35	L
16.38	D
17.38	D 18.48 E
Odhodi
5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.15 D
9.52 L 12.22 D 13.10 L
14.00	D 14.35 L 16.55 L 17.43 D
18.00	L 19.18 D 20.02 L 20.42 D
23.00 L
0.56 L 6.35 L 7.18 L 7.57 D 8.46 L 9.00 D
10.10 D 11 44 L 11.57 R,
14.20 D 15.15 L 16.43 D 18.03 L
19.30	L 19.55 E 20.54 L
22.30	L 22.50 D
Trbiž
Videm Videm Videm	_i.
Videm - Trbiž -Miinchen (samo 00 do 27. 9.)
Videm
Videm - Trbiž Videm - Karnija Videm Videm
Videm - Trbiž Videm - Benetke (D Videm Videm
Videm	p
(Italien Osterreich |, press) Videm - .^rt Dunaj - Miinchen di 1. in 2. razred Dunaj)
Videm
Prihodi
Videm Videm (1)
Videm
Benetke - Videm G' Videm	p
(Čsterreich Italierl press) Miinch.n ■ žfi Trbiž - Videm 1. in 2,- razred v
Trst)
Videm
Videm	^
Milan - Vicenza * so - Videm Videm Videm Videm Videm Videm
Trbiž - Videm Videm
Videm	j*
Miinchen (samo ^jf do 27. 9.) Dunaj ‘ Videm
!>
(1) ne vozi ob praznikih
PESMI O TITU
PESMI BORB IN ZMAGE
Nove kasete produkcije RTV Ljubljana, ki prinašajo najbolj priljubljene skladbe svetle epopeje narodnoosvobodilne borbe. Vse naj lepše oesmi o predsedniku SFRJ, partizanskem voditelju Titu in pesmi, ki so jih naši borci peli ob najbolj težavnih trenutkih boja sa našo svobodo.
PESMI O TITU
Enajst skladb posvečenih tvorcu nove Jugoslavije, neumornemu borcu za mir.
UiaUta	- Ulica sv. Frančiška 20