TA TEDEN / TA TEDEN
Torbe na hrbet^
pamei v roke!
Po poletnem počitniškem zatišju bo v ponedeljek spet zaživel
šolarski živžav. Spet bo zazvonil šolski zvonec in več kot 300.000
slovenskim šolarjem se bodo na široko odprla vrata v novo učno
leto. Za njihovo izobraževanje bo skrbelo okoli 25.000 učiteljev in
profesorjev, pa seveda starši, skrbniki in še kdo.
Pustimo tisto o težavah zaradi dragih in prepozno tiskanih učbe-
nikov. Žalostno je predvsem dejstvo, da tudi letos ni dosegljiv po-
datek o tem, koliko za varnost odgovornih ljudi bo skrbelo tudi za
varno pot učencev na poti do šole in domov, za njihovo prometno
vzgojo in osveščenost. To, da so v mnogih šolah pozabili na promet-
no vzgojo, da - razen v kidričevski občini - v glavnem ne delujejo
sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, to se na območju
nekdanje ptujske občine že kar krepko pozna, žal tudi tako, da bo
letos ob pričetku šolskega leta osem šolskih stolčkov ostalo za vedno
praznih.
Pogled v policijski arhiv vzbuja skrb, črne številke opozarjajo.
Po zbranih podatkih se je do 24. avgusta na območju nekdanje
ptujske občine letos pripetilo 777 prometnih nesreč, kar je sicer no-
koliko manj ko lani, ko so jih v istem obdobju obravnavali 845.
Zal pa so posledice letos bistveno hujše, saj je lani na naših cestah
ugasnilo 11, letos v istem obdobju pa kar 17 človeških življenj. Žal
je med mrtvimi letos tudi več otrok in mladostnikov: lani sta na
naših cestah umrla dva, v istem obdobju letos pa kar osem.
In kaj smo storili, da bi bilo drugače? V glavnem zelo malo, kot
da je varnost naših otrok in šolarjev le stvar policistov, saj so ti že
ob koncu počitnic izvedli prvi del akcije. Na območju nekdanje
ptujske in ormoške občine so pregledali vso prometno signalizacijo
pred osnovnimi šolami in opozorili vzdrževalce cest na pomanklji-
vosti.
V mestni občini Ptuj, občini Ormož in morda še v kateri (o tem
žal nimamo podatkov) bodo še posebej prvih 14 dni, pa tudi med
letom, ob vseh pomembnejših križiščih in prehodih za pešce nad
šolarji budno bdeli policisti, člani Združenja šoferjev in avtomeha-
nikov ter avtošole Herak. Vse voznike motornih vozil bodo opozar-
jali na šolarje, ki so najpogosteje najbolj ogrožena kategorija ude-
ležencev v prometu. Pričakujemo lahko, da bodo po nekaterih
šolah za varnost skrbeli učitelji, za šolarje pa bo v glavnem obveljal
stari slovenski rek: "Torbe na hrbet, pa pamet v roke!"
Zato je prav, da svoj delež dodaste tudi vsi starši in skrbniki. Ne
enkrat ali dvakrat, vedno znova opozarjajte na vse kritične točke,
na vse nevarnosti, ki prežijo na poti do šole in domov, predvsem na
prehodih za pešce in prometnih cestah. In ne nazadnje bodite tudi
sami predvsem dober vzgled. Žal nam črne številke povedo, da na
slovenskih cestah skoraj vsako	/j	"^Tfi
leto umre za velik razred šolarjev. / fl^O/lfiJl^
Ali bo tokrat drugače?	/	{ U
Pred priielkom pouka
Samo še nekaj dni loči od pouka tisoče osnovnošolcev in srednješolcev, ki
bodo pričeli obiskovati šolo ponovno v ponedeljek. Za mnoge je to prije-
ten dan, ko se bodo zopet srečali s svojimi prijatelji in dobili naloge, ki
jih bodo z veseljem izpolnjevali, za tiste s slabimi izkušnjami pa se bodo
pričele celoletne neprijetnosti in težave. Posebej vznemirljivo bo za
prvošolčke in povečini jim prvi dan pripravijo učitelji in vodstva šol pose-
ben program. Šole prek poletja niso bile zaklenjene, saj so jih urejali za
novo šolsko leto. Tako sedaj sijoče in čiste pričakujejo učence.
Več na straneh 9, in 10.
2
četrtek, 29. avgust 1996 - TEDNI^
27. festival domače zabavne glasbe / LETOS NEKOLIKO DRUGAČE
Pod s9§9Fsko sirdio in pri iniMoh
DVA FESTIVALSKA VEČERA • NASTOP ANSAMBLOV IZ DOMOVINE IN TUJINE • PO TEKMOVANJIH V ŠOTORU ŠE ZABAVA • VSTOPNICE PO 600 TOLARJEV
Letošnji že 27. slovenski festival domače zabavne glasbe
prvič selimo na desni breg Drave - v šotor pri ptujskih Ter-
mah, kjer že kar nekaj časa potekajo najrazličnejše priredit-
ve. Želimo, da obiskovalci v festivalskih dneh preživijo vese-
le, zabavne večere in se ob domači glasbi tudi povesele sku-
paj z nastopajočimi ansambli, ki tokrat prihajajo v Ptuj iz
vse Slovenije in tujine. Tudi goste pričakujemo iz vse Slove-
nije in skupaj z GIZ Petovio Vivat smo jim omogočili prijet-
no bivanje v našem starem Ptuju.
Festival je razdeljen na dva
večera. V prvem, v petek, se bodo v
finalu pomerili srebrni in zlati an-
sambli za nagrade strokovne ko-
misije in občinstva. Predstavilo se
bo petnajst ansamblov, ki so si
vstopnico na ptujski festival
priigrali v Renčah pri Novi Gorici
in pri Marjeti na Dravskem polju.
Izven konkurence bosta nastopila
dva ansambla iz zamejstva oziro-
ma tujine. V revialnem delu se bo
predstavil lanski zmagovalec - an-
sambel Ekart iz Prepolj, ki je že
kar nekaj časa v samem vrhu slo-
venske domače zabavne glasbe.
Ekarti nas bodo zabavali tudi po
festivalu, saj je prav, da se ob obili-
ci prijetne glasbe tudi zavrtimo.
V soboto bomo slišali kar 29 no-
vih melodij, ki jih bodo izvajali
doslej zlati ansambli. V revialnem
delu se bodo predstavili ljubljenci
ptujskega občinstva. Primorski
fantje iz Pirana s svojo priljubljeno
Ivico Vergan.
Letos smo se odločili, da omo-
gočimo ogled in poslušanje festi-
vala čim širšemu krogu ljubiteljev
domače zabavne glasbe, zato smo
vstopnino z lanskih 800 tolarjev
znižali na 600 tolarjev, skupinam z
nad tridesetimi obiskovalci pa da-
jemo še popust, tako da dobijo
skupine vstopnice po 500 tolarjev.
Obiskovalci bodo tokrat sedeli
pri mizah, kot je to običaj drugje
pri tovrstnih prireditvah. V šotoru
bo tudi gostinska postrežba.
Z veseljem pričakujemo festi-
valske dni, saj nam vreme tokrat
ne more ponagajati, nadejamo pa
se tudi dobrih in uspešnih nasto-
pov naših ansamblov.
Generalni pokrovitelj letošnjega
festivala je tako kot lani Mercator
SVS Ptuj.
FINALNI NASTOP
V PETEK
1.	Trio Storžič Golnik
2.	Bistriški odmev Slovenska
Bistrica
3.	Robert Praprotnik Ljubljana
4.	Vita Jesenice
5.	Kogras Spodnja Kungota
6.	Jože Seruga Ptuj
7.	Ravbarji Ljubljana
8.	Zarja Tržič
9.	Frajkinclari Maribor
10.	Slovenski kvintet Mengeš
11.	Rosa Slovenj Gradec
12.	Obzorje Železniki
13.	Kvintet Sava z Jelko Bled
14.	Štrk Ljutomer
15.	Slovenski odmev Radeče
16.	Briški odmev Števerjan
17.	Rudi Pernat Švica
PROGRAM V SOBOTO
1.	Šaleški muzikant
gl.: Franc Žerdoner
bes.: Vera Šolinc
Izvajalci: Šaleški fantje Velenje
2.	Pesem za ženo
gl.: Franc Kramer
bes.: Jurij Vodovnik
Izvajalci: Fantje izpod Rogle
Zreče
3.	Prinesi srečo, lastovka
gl.: Rudi Kraner
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Mladi prijatelji
Pesnica
4.	Pozabljeni časi
gl.: Tulio Možina
bes.: Nadja Švara
Izvajalci: Tržaški narodni
ansambel Trst
5.	Vonj pomladi
gl.: Jože Burnik
bes.: Franc Ankerst
Izvajalci: Kvintet Sava z Jelko
Bled
6.	Božja kazen
gl.: Jože Ekart
bes.: Jože Ekart
Izvajalci: EKART Prepolje
7.	Pastirski praznik
gl.: Brane Klavžar
bes.: Franc Černelč
Izvajalci: Brane Klavžar Celje
8.	Jurka, šmarnica, kvinton
gl.: Milan Leban
bes.: Marko Kočar
Izvajalci: Štrk Ljutomer
9.	Prgišče slovenske zemlje
gl.: Robi Smolnikar
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Krim Notranje Gorice
10.	Ljubite se med seboj
gl.: Franc Žerdoner
bes.: Vera Šolinc
Izvajalci: Šaleški fantje Velenje
11.	Moj Orfejgl.: Bogdan Čufer
bes.: Franc Ankerst
Izvajalci: Vita Jesenice
12.	Na Lisco
gl.: Gregor Špajzer
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Slovenski odmev
Radeče
13.Juhej
gl.: Aleksander Gašljevič
bes.: Aleksander Gašljevič
Izvajalci: Marjan Herceg in
Štajerski baroni iz Starš
14.	Najina ljubezen
gl.: Jože Burnik
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Obzorje Železniki
15.	Nona Ivanka
gl.: Igor Podpečan
bes.: Nelda Štok Vojska
Izvajalci: Modri val Koper
16.	Zato smo mladi še
gl.: Jože Burnik
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Laufarji Cerkno
17.	Zreški šmirarji
gl.: Samo Ivačič
bes.: Jurij Vodovnik
Izvajalci: Fantje izpod Rogle
Zreče
18.	Barčica
gl.: Rudi Kraner
bes.: Ivan Sivec
Izvajalci: Mladi prijatelji
Pesnica
19.	Čas ljubezni
gl.: Marjan Rekar
bes.: Franc Potočnik
Izvajalci: Kvintet Sava z Jelko
Bled
20.	Čas sadov
gl.: Boris Rošker
bes.: Metka Ravnjak Jauk
^ Izvajalci: Marjan Herceg in
Štajerski baroni Starše
21.	Na dopust
gl.: Primož Kosec
bes.: Marjan Stare
Izvajalci: Slovenski kvintet
Mengeš
22.	Skomine
gl.: Tulio Možina
bes.: Marij Jež
Izvajalci: Tržaški narodni
ansambel Trst
23.	Tam, kjer je srce
gl.: Edvin Fliser
bes.: Barbara Potrč
Izvajalci: Ekart Prepolje
24.	Zadnji gospodar
gl.: Brane Klavžar
bes.: Milan Jež
Izvajalci: Brane Klavžar Celje
25.	Spomin na Prlekijo
gl.: Milan Leban
bes.: Marko Kočar
Izvajalci: Štrk Ljutomer
26.	Osamljena
gl.: Edvina Fliser
bes.: Mira Žveplan - Ozvatič
Izvajalci: Rosa Slovenj Gradec
27.	Milka
gl.: Franc Žerdoner
bes.: Vera Šolinc
Izvajalci: Šaleški fantje Velenje
28.	Čez pasje pečine
gl.: Primož Kosec
Izvajalci: Slovenski kvintet
Mengeš
29. Naš pevski zbor
gl.: Igor Podpečan
bes.: Nelda Štok Vojska
Izvajalci: Modri val Koper
F. Lačen
Kdo si bo letos priboril kape Primorskih fantov iz Pirana?
Cirkovška dekleta so nepogrešljiva na našem festivalu
Tržačani prihajajo s svojstvenim zvokom in melodijaf^'
Za ozvočenje bodo tudi tokrat skrbeli tehniki Radia
Slovenija
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovit Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (v.d. direktorja),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
Tehnični urednik:
Slavko Ribarič
Oblikovanje strani,
računalniška grafika in stavek:
Slavko Ribarič
Računalniški prelom:
Jože Mohorič
PROPAGANDA:
Oliver Težak, ® 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; rt (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23156-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
E - poŠta: ptednik@kdm-ptuj.si
Šotor pri ptujskih Termah
sprejme več kot dva tisoč
gostov
ifePNIK - četrtek, 29. avgust 1996
3
ADAPTACIJA PROSTOROV ZA a
f novem Uradnem listu Republike Slovenije bo izšel razpis za adapta-
cijo prostorov za kompjutersko tomografijo in izvedbo veznega
hodnika med kirurgijo in internim oddelkom v ptujski bolnišnici. Gre za
investicijo v vrednosti okrog 1 8 milijonov tolarjev, ki jo bodo plačali z de-
narjem republiškega investicijskega sklada. Aparat zo kompjutersko to-
mografijo imajo v ptujski bolnišnici že nekaj časa, niso pa imeli primernih
prostorov zanj.
POSIEJ CiSTIIIii SIRVIS
Vse več podjetij in ustanov v Ptuju ter okolici posle čiščenja v smislu ra-
cionalizacije in večje kakovosti opravljenega dela izloča iz svoje de-
javnosti. Uspešno jih prevzemajo čistilni servisi, ki jih je na širšem
ptujskem območju kar nekaj. Za takšno obliko so se odločili tudi v ptujski
bolnišnici, kjer bo s prvim septembrom letos posle čiščenja prevzelo
podjetje ISS Sen/is sistem, d.o.o., Maribor, v katerem se bo zaposlilo tudi
51 dosedanjih čistilk bolnišnice.
¥ 2A¥§RIH PifiCilili ilfiZ
Mgis Zavore je edino podjetje znotraj sistema Agis, ki še ni privatizi-
^irano. Pogovori o njegovi prodaji tujemu partnerju še potekajo. 236
delavcev, od tega jih je 26 zaposlenih za določen čas, se trudi, da bi čim
uspešneje poslovali. 63 odstotkov proizvodnje - gre za pnevmatske in hi-
dravlične zavore - izvozijo, od tega največ v Nemčijo. Še vedno pa
izvažajo tudi v nekdanje jugoslovanske republike: v Hn/aško 18 odstot-
kov, v ZR Jugoslavijo tri odstotke, v Makedonijo in Bosno po po en odsto-
tek. Izvoz pa želijo še povečati.
2L SIM illSIilGi $¥IIi £ SIPfiiliii
Predsedstvo sveta mestne občine Ptuj je včeraj sklenilo, da bo 21. seja
sveta 5. septembra. Na njej bodo predvidoma obravnavali 19 točk
dnevnega reda. Med pomembnejšimi so poročilo o uresničevanju pro-
računa mestne občine Ptuj v prvem polletju letos, odškodnina občanom
no vplivnem območju odlagališča Brstje in predloga odlokov o spre-
membah srednjeročnega in dolgoročnega plana mestne občine Ptuj.
Miji imm PiiOTii iiiif mii
Po podatkih statistike mestne občine Ptuj je bilo na območju upravne
enote Ptuj, ki zajema devet občin, konec maja 20.848 delovno ak-
tivnih prebivalcev. 1 0.1 1 9 jih je delalo v gospodarstvu, 3604 v negospo-
darstvu, zasebniki so zaposlovali 1848 oseb, samostojno je dejavnost
opravljalo 1577 oseb, kmetov pa je bilo 3700.
Silciili PiiiSiiiiiif SfiiOT ciTiii
f sredo so se v Ptuju sestali predsedniki svetov mestnih in primestnih
četrti v mestni občini Ptuj. Govorili so o delovnem gradivu statuta
mestnih in primestnih četrti, delitveni bilanci, opravljanju strokovnih na-
log za svete ter o prevzemu delavcev tajništva skupnih služb KS mesto Ptu|
in KS Hajdina.
Cii ¥ PHARU?
¥ zadnjem času je vse bolj živo idejo, do bi ptujski Center humanis-
tičnih dejavnosti vključili v program Phore. O tem so se včeraj pogo-
varjali tudi člani programskega odbora CHD. Na pogovoru je sodeloval
tudi Jurgen Tschada iz podjetja Gobo iz Erlangno v Nemčiji in članom
programskega sveto predstavil izhodišča za prijavo vsebine dela CHD, s
katero bi bilo mogoče zaprositi za denar iz programa Phare. Najprej bi
bilo mogoče dobiti 50 tisoč ekujev pomoči za izdelavo študije, zatem po
dva milijona ekujev za izvedbo projekta. Podjetje Gobo vodi Klous Pa-
nenbacker, ki je tudi predsednik Evropskega združenja za projektni mo-
nogement in bi s svojim vplivom pri odločanju v programu Phare
Ptujčanom lahko zelo pomagal pridobitvi denarja za uresničitev projekta
Centra humanističnih dejavnosti.
%imm$m immi ¥ Anmio
Trije slovenski župani dr. Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj, Au-
relio Juri, župan mestne občine Koper, in župan občine Krško Danilo
Siter bodo 8. septembra odpotovali na strokovno in študijsko potovan|e
v Združene države Amerike, kamor sta jih povabila ameriška vlado in
onneriško veleposlaništvo v Sloveniji. Gre za tritedensko strokovno in štu-
dijsko potovanje, v okviru katerega se bodo temeljito seznanili z organi-
zacijo lokalne in mestne uprave.
¥ SOBOTO iA PTUISil T¥
^a sporedu bo drugi del posnetka lanskoletne Orfejčkove parade.
Pripravila: MG
gornja radgona / KMETfJSKO-ZIVILSKI SEJEM JE ODPRT
OgMmlm šlmmmk^m
PREDSEDNIK VLADE DR. JANEZ DRNOVŠEK SLOVESNO ODPRL NAJVEČJO SEJEMSKO PRIREDITEV PRI NAS
• BOGATA PONUDBA 1500 RAZSTAVLJALCE IZ 30 DRŽAV • VELIKO STROKOVNIH POSVETOVANJ IN OK-
ROGLIH MIZ, DOVOLJ ZABAVE IN SPROSTITVE
v lepem sobotnem dopoldnevu, ob množici visokih gostov iz
domovine in tujine, predstavnikov kmetijskih ministrstev iz
držav EU in strokovnjakov ter seveda zvestih obiskovalcev je
predsednik vlade republike Slovenije dr. Janez Drnovšek v
Gornji Radgoni slovesno odprl letošnji 34. mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem. Ob tej priložnosti je govoril o razmerah
v slovenskem kmetijstvu in nujnem prilagajanju na zahteve
Evrope, precej pozornosti pa je namenil odnosom med vlado
in kmetijstvom.
Tako je med drugim povedal,
da je danes med našo vlado in
kmetijci manj konfliktov, kot jih
je bilo v začetku mandata. Prob-
leme je treba razreševati strpno,
z dogovarjanjem in razumevan-
jem vseh strani. Vlada bo zasto-
pala vse interese države Sloveni-
je, torej tudi interese kmetijstva.
To je namreč strateška panoga,
pomembna za državo, za njeno
stabilnost in dokazovanje. Kme-
tijstvo je izjemno pomembno
tudi iz ekoloških in poselitvenih
vidikov. Sicer pa smo od
predsednika vlade slišali tudi
hudomušno pripombo, ki jo je
izrekel kmetijskemu ministru
dr. Jožetu Ostercu (v času sejma
bo zagotovo najbolj oblegana
osebnost), češ da je "letos malo
kritik in nezadovoljstva kmetov
Otvoritev je privabila množico
obiskovalcev, čeprav bo pravi se-
jemski vrvež najbrž v drugem
delu sejma, ki bo odprt do 1. sep-
tembra. Organizatorji pričakuje-
jo 200 tisoč obiskovalcev. Za vse
so pripravili zanimive programe.
Ne samo 1500 razstavi j al cev iz
30 držav (celo iz Indije), tudi vse
drugo na sejmu v Gornji Radgo-
ni je mikavno. Strokovna posve-
tovanja se kar vrstijo, organiza-
torji pa niso pozabili na zabavni
del, da o pestri gostinski
ponudbi sploh ne pišemo.
V Gornji Radgoni se torej ste-
kajo poti, sejem je živahen, da je
kaj, slogan "Slovensko kme-
tijstvo in Evropa" pa je dovolj
zgovoren in daje precej jasno sli-
ko razmer v slovenskem kme-
tijstvu in njegovemu
približevanju v Evropo.
Marjan Toš
Dr. Janez Drnovšek po otvoritvi sejma.
lenart/OB 800-LETNICI
Bolj kot se bliža jesen, več je pri Lenartu v Slovenskih gori-
cah priprav na začetek drugega dela praznovanja letošnjega
častitljivega zgodovinskega jubileja, 800. obletnice prve
omembe kraja. Vse leto potekajo najrazličnejše prireditve, s
katerimi poskušajo na svojevrsten način zaznamovati praz-
nik mesta in okolice.
Poseben pripravljalni odbor, ki
deluje pri krajevni skupnosti
Lenart, je sprejel bogat program,
v katerega je uvrstil samo nekaj
pomembnejših prireditev, vse
druge pa potekajo vzporedno in
niso nič manj pomembne. Za
praznovanje so izdelali celostno
podobo, razvili so novo mestno
zastavo ter simbolično posadili
in blagoslovili drevo v parku, ki
naj bi pomenilo začetek novega
ustvarjalnega obdobja. Nasploh
se zdi, da je lenarški jubilej poln
simbolike in da se tudi meščani
vse bolj zavedajo korenin, ki jim
pripadajo, kljub temu da so v
glavnem prišli v slovenskogo-
riško središče od drugod. Prav
tovrstna simbolika bi lahko
prišla še bolj do izraza, predvsem
pa bi morala bolj združiti Le-
narčane, ki lahko ob jubileju
pokažajo na številne uspehe.
Toda pri Lenartu je ob prazno-
vanju malo tovrstnega govorjen-
ja in hvaljenja, ki je bilo še ne
dolgo tega tako značilno. Prevla-
duje realnost razmišljanja, ki ne
more prezreti aktualnega časa, v
katerem prevladujejo skrbi za
vsakdanje preživetje. Gospo-
darski in socialni problemi so
tisti, ki narekujejo delovni in
življenjski utrip Lenarta. Čeprav
torej brez posebnega blišča, Le-
nart vendarle praznuje 800-let-
nico. Prvi del je končan, zdaj je
na vrsti jesenski, ki bo zelo raz-
nolik. V nedeljo so se na hi-
podromu Polena pomerili slo-
venski kasači za veliko nagrado
mesta Lenarta. 1. septembra bo
pri jezeru v Radehovi tekmovan-
je mladih ribičev za pokal Alpe-
Jadran. V prvi polovici septem-
bra naj bi izšel prvi lenarški
zbornik, ki ga bodo slovesno
predstavili skupaj z otvoritvijo
likovne razstave akademika dr.
Avguština Laha, sicer rojaka iz
Lenarta. Sledilo bo še več
športnih in kulturnih prireditev,
osrednja akademija konec ok-
tobra, orgelski koncert na
predvečer Lenartove nedelje in
zaključek praznovanja s tradi-
cionalnim Lenartovim prazni-
kom, slovesnim bogoslužjem in
domači farni cerkvi in turis-
tičnim sejmom na prostem.
M. Toš
■ •• W4 so Lukari za promocijske potrebe liika in Lukarije ter za
y*^oteno uporabo svojega pridelka izumili naglavne maksi kon-
orne. Primerni so za nežne mamine in strastne francoske polju-
So prijetnega vonja in barve ter zagotavljajo stoodstotno var-
^on.
■•• I^A so postale table, namenjene obvestilom o mestnem in pri-
avtobusnem prometu, predmet obdelave objestnežev. Si-
cer namen in pomen tabel zaradi izostalih obvestil in avtobusov
ni znan. O tem si bodo morda čez stoletja ali tisočletja modemi
arheologi razbijali glavo in ugotavljali, da so tu živeli precej
čudni ljudje.
... DA so v večini osnovnih šol med šolskimi počitnicami poskrbe-
li za obnovo šolskih stavb. Šolski dinar je torej zagotovljen. Oči
šolskega ministrstva in učiteljev so sedaj uprte v bodoče starše, če
so med počitnicami tudi oni kaj počeli.
... DA so se člani ptujske obrtne zbornice letos prvič pomerili v ri-
bolovu. Udeležba sicer ni bila velika, zato pa je bilo pokalov to-
liko, da je vsak udeleženec dobil svojega.
ifeDNIK - četrtek, 29. avgust 1996
7
piSE: tanja petrovič / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 1 7
§šo rajskem etokv
Staro prestolnico Sukhothai,
j^j leži skt)raj na sredini poti do
Bangkoka, smo si tako kot Chi-
^pg Mai ogledali pravi čas.
povsod so bili še vidni sledovi
gplav, voda kar ni hotela po-
nikniti in bujna trava je bila
sveže zelene barve.
po zgodovinskem parku nas je
vozil tuk-tuk. Naš šofer je bil
eden izmed najbolj simpatičnih
ljudi, kar smo jih srečali na poto-
vanju. Čeprav ni vedel angleško,
smo se o vsem sporazumeli.
Sukhothai je bila za časa Rame
f;;amhaengs od 1275 do 1317 re-
ligiozno in kulturno središče Si-
ania. Knez je osvojil celotno
jlržavo Kmerov, ki so bili
izkušeni graditelji (spomnimo se
samo na njihovo religiozno sre-
dišče Angkor v današnji Kam-
bodži) in vtisnili pečat sukhot-
hajskim templjem. Vplivu Kme-
rov sta se pridružila še indijski
in kitajski. Iz tega se je razvil
klasični tajski stil. Večina
templjev je bila najprej hinduis-
tičnih, kasneje pa so jih spreme-
nili v budistične. Imena
templjev, ki si jih velja zapomni-
ti, so Wat Mahathat, imenovan
tudi Kraljevi tempelj, Wat Sra
Sri, Wat Sri Chum in še mnogi
drugi. Poleg Sukhothaija in
A\'utthaye je na Tajskem pri-
ložnosti za obisk krajev z bolj ali
manj ohranjenimi templji več
kot dovolj: Lopburi, Phimai, Si-
satchanalai, Phitsanulok
Kdor želi odkrivati tajske kore-
nine, bo imel veliko dela!
MIVKA IN
KOKOSOVI OREHI
Zadnjih deset dni, kolikor
nam jih je še ostalo do poleta iz
Bangkoka domov, smo preživeli
v raju. Visoke kokosove palme,
ki vam ponujajo svoje orehe kar
na plaži, in mehka bela mivka, v
katero se zajedajo zeleni morski
valovi. Vse to je Koh Samui, 247
km velik otok v tajskem zalivu,
obdan z južnokitajskih morjem.
Domačini živijo od nav-
dušenja obiskovalcev nad oto-
kom. Večina plaž je obdana s ho-
teli in bungalovi. Njihovi lastni-
ki vam kažejo fotografije sob in
bungalovov že na trajektu, ki
vozi od Suratthanija do otoka. V
pristanišču vas že čaka prevoz do
izbranega kraja. Bivanje je tukaj
lahko smešno poceni. Leseni
bungalov za dve osebi s tušem in
straniščem ter odlično lego na
plaži Lamai je stal le 100 bahtov
na noč (to je 500 tolarjev). Kma-
lu smo ugotovili, zakaj je tako
smešno poceni. V restavraciji, ki
spada k bungalovom, je bila hra-
na dražja kot na primer v
najbližji vasici, s čimer je bila
razlika kompenzirana. Če
"domači" restavraciji niste
pripravljeni omogočiti zaslužka,
ki ga lastnik od vas pričakuje, se
vam lahko zgodi, da vas vržejo
na cesto (v tem primeru na
plažo) in se spet pojavijo na tra-
jektu do otoka na lovu za novi-
mi, bolj dobičkonosnimi stano-
valci.
Začetek oktobra še spada v
deževno obdobje, zato ni toliko
turistov kot v glavni sezoni, ko
je otok z njimi dobesedno zatr-
pan. Vzljubili so ga posebno
Nemci, ki imajo tukaj svoje
"Deutsche Reisebuero" in svoje
restavracije (in svoje Tajke!). Z
znanjem nemščine tako tukaj
kot v drugih turističnih delih
države ne bi smeli imeti težav
pri sporazumevanju.
Čeprav je bila v tem času
deževna doba, padavin na tej
strani otoka ni bilo. Ob prihodu
smo se naši lastnici smejali, ko je
zatrjevala, da na vzhodni strani
otoka (in še posebej na plaži La-
mai, kjer smo se nastanili) ne
dežuje, četudi kaplja in curlja na
ostalem delu otoka. Že prvi dan
smo ji morali pritrditi. Kljub
grozečim oblakom, ki so se nam
vsak dan zbirali nad glavo in me
na začetku pregnali iz tople
morske vode, ni padla na pesek
naše plaže niti kaplja. Enake
sreče je bila deležna tudi najbolj
znana plaža Chaweng, ki se na-
daljuje iz Lamai proti severne-
mu delu otoka, kjer sta omembe
vredna skulptura Velikega Bude
in letališče.
Otok smo bolje spoznali, ko
smo ga obkrožili na najetih mo-
torjih Honda, ki smo jih dobili v
24-urno uporabo za 120 bahtov.
Kljub vsem morskim užitkom,
ki jih ponuja kopanje na samot-
nih plažah in pogled z
razglednih točk, je potrebno oh-
raniti trezno glavo pri vožnji in
tudi zaradi možnosti, da ostane-
te brez svojih stvari, če ste jih
med namakanjern v morski vodi
pustili na plaži. Čim prej se mo-
rate navaditi voziti po levi strani
cestišča in še bolj paziti na motor
kot na sebe. V vsakem primeru
boste ob nesreči morali poravna-
ti škodo, pa četudi krivda ni na
vaši strani. Zaželeno je
(pravzaprav je celo obvezno), da
imate veljavno mednarodno
vozniško izkaznico. Če pa je ni-
mate, tudi nič hudega, ker bodo
lastniki zamižali na eno oko, a le
do tedaj, če niste povzročili
poškodb. Najeti si je mogoče
tudi džip, kar pa je bolj kot tu-
kaj, kjer imate na razpolago bo-
rih 70 kilometrov asfalta, pri-
merno na otoku Phuket.
Izbira morskih jedi je primer-
no okolju velika.Prav tako tudi
ponudba osvežilnih pijač iz ana-
nasa in banan, h katerim se boste
radi zatekli pred pripekajočim
soncem. Specialiteta ulice v vasi-
ci na plaži Lamai so bananine
palačinke z različnimi dodatki
(čokolado, jagodno marmelado,
kokosom ... ), ki smo jih sicer
srečevali po vsej Tajski in na
jugu Kitajske. Pa vendar so bile
te nekaj posebnega predvsem za-
radi dveh možakarjev,ki sta z
naučenimi hitrimi rutinskimi
gibi izvajala posamezne korake
pri njihovi pripravi na način, ki
je privabljal množice in zago-
tavljal nenehen dotok odjemal-
cev še vročih dobrot.
Za nočno življenje so v tem
majhnem turističnem naselju
poskrbela radoživa tajska dekle-
ta, ki so večinoma slonela ob
šankih, čakajoč na moško
družbo. Deževna doba je zanje
pomenila tanjšo denarnico. Za-
radi odkrite prostitucije smo Sa-
mui kmalu označili z izrazom
bordel.
Otok vam lahko poleg
tovrstnih užitkov postreže še z
enodnevnimi izleti do bližnjih
koralnih otočkov in v nacionalni
morski park, ki je seveda
zaščiten, ter na sosednja otoka
Koh Phangan in Koh Tao, na
katera se umaknejo tisti, ki jim
ni do hrupnega turizma in ki
želijo v bungalovih brez elektri-
ke na samotni plaži ali ribiški
vasici doživeti oddih po svojem
okusu.
Sukhotai, prestolnica iz 13. stoletja, je eden izmed
mnogih krajev, ki se ponašajo z ohranjenimi starimi
templji
Hoh Samui je pojem eksotičnega otoka

Spomini slovenskega izgnanca na leto 1941
F.
Nemški stražarji so nas nagnali iz vagonov,
postrojili in prešteli, nato pa so nas predali
ustaški straži, ki nas je skozi celo mesto odvedla
prav na drugi konec, v nekdanje topniške šupe.
Tu so za nas pripravili taborišče, pravzaprav
samo prostor, ograjo in stražo. Ker smo bili prvi,
smo si vse drugo morali pripraviti sami razen
dveh latrin, ene za moške, druge za ženske, ki sta
že bili izkopani in opremljeni.
Ob prihodu smo dobili na 4 - 5 ljudi balo slame,
s katero smo si na betonskih tleh šupe pripravili
ležišče. Ker je bilo slame malo, je bilo tudi ležišče
roajhno, zato smo ležali stisnjeni kot sardine.
Hrano smo imeli trikrat dnevno. Bila je zelo
tekoča in zelo postna. Vsak dan smo dobili tudi
pol kilograma vojaškega kruha "komisa" na ose-
bo. Vsak izhod iz taborišča je bil onemogočen.
Delali nismo nič, edino nekaj žensk se je izmen-
lavalo kot pomoč v kuhinji. Ker je bilo časa na
pretek, je toliko bolj delovala fantazija in kombi-
natorika. Obdelovale so se vse mogoče .'ariante o
naši nadaljnji usodi, kasneje pa se je pokazalo, da
nobena :eh ni bila tako črna kot kasnejši dejanski
dogoi,- - ■ jvj ed odraslimi izgnanci je bilo tudi ne-
kaj dtrbrih pevcev, zato so se z dovoljenjem upra-
^'e tabi oa vsak večer zbrali sredi dvon^«:® in
prepevaj: zlasti slovenske narodne in rodoljubne
Pesmi. Petje jim je res prihajalo od srca, tako da
snio v večer pred spanjem imeli lep kon^T^rt,
k' ga j' užitkom poslušala tudi ustaška straža.
1 ransporti izgnancev so iz Maribora prihajali v
^lavon ' o Požego redno /sak dan po eden. V teh
j^ransp .rili je bilo tudi nekaj Ptujčanov, večina
MUdi J,a " bila iz Maribora, Slovenske Bistrice,
^elja d- igih krajev Spodnje Štajerske.
Po nepopolnih podatkih so bili v teh transpor-
tih tile Ptujčani: Franc Černivec, železničar, z
družino, Franc Femec, železniški kovač, z
družino, Terezija Gajzer, učiteljica s Hajdine, Ri-
hard Gerbec, ključavničar, z družino, Janez Jako-
mini, trgovec z železnino Hajdina, z družino, Ja-
nez Jerina, financar, z družino, Janez Keček,
poštar, z družino, Franc Komel, sreski sluga, z
družino, Jožef Kramarič, strojnik, z družino,
Alojz Križe, gostilničar, z družino, Friderik Lan-
gus, trgovski nameščenec, z družino, Štefan Mat-
jašek, mizar, z družino, Anton Mlinar, cestni
nadzornik, z družino, Alojz Ranfl, trgovec, z
družino, Jožef Repič, zidar, z družino, Mihael
Sok, finančni stražnik, Martin Šamperl, upokoje-
nec, z družino, Martin Veršič, finančni stražnik,
z družino, Andrej Valenčič, orožnik, z družino,
Jožef ZegSj telovadni učitelj, z družino, Engel-
bert Zupančič, železniški uradnik.
Tako smo v Slavonski Požegi preživeli štiri
dni. Peti dan zjutraj pa je prišel ukaz, da se
pripravimo za takojšen premik. Svojo revščino
smo zopet dobili v cule in pod stražo odšli skozi
celo mesto pa železniško postajo, kjer so nas po-
razdelili po %'agonih. Tokrat so to bili vagoni z
napisi: za W kom ali 40 ljudi. Za vsak vagon so
imeli ustaši že pripravljeii seznam in so nas nato-
varjali po teh seznamih. Bili so zelo skrivnostni.
Niso hoteli povedati kam gremo, rekli so samo,
da na stalno mesto.
Viak je odpeljal. V Kapeli je zavil v smeri proti
Zagrebu, v Novski proti Sisku, v Sunju pa na
unsk(> 3^1 ogu proti Bihaču. Tako smo vedeli, da se
peljemo nekam v Bosansko Krajino, saj je želez-
nica rakra? vozila le do Bihača. Na vsaki večji
postaji unske proge je vlak ustavil. Odklopili so
vagone z izgnanci, ki so bili predvideni za naseli-
tev v tem krap: v Bosanski Kostajnici - en va-
gon, v Bosankem Novem - 4 vagone (za Dvor na
Uni, Bosanski Novi, Prijedor in Sanski Most), v
Bosanski Krupi - en vagon, v Cazinu - en vagon,
trije vagoni pa so odšli za Bihač.
Našo družino so še s približno 30 drugimi
izgnanci iztovorili na železniški postaji Cazin.
SRBIN - KATOLIK
Mesto Cazin je približno 13 km oddaljeno od
svoje železniške postaje. Cesta vodi iz doline reke
One preko precej visokega hriba, na vrhu katere-
ga so razvaline velikega gradu Ostrožac, spet
navzdol v porečje Korane, ki se zliva v Kolpo.
Ker je bila ta razdalja le prevelika, da bi jo zmogli
prehoditi težko otovorjeni izgnanci skupaj z do-
jenčki in starci, je na železniški postaji že čakalo
potrebno število voz, v katere so bili vpreženi
majhni bosanski konjiči, ki sem jih takrat prvič
videl. Tudi vozovi so bili konjem primerno
manjši kot pri nas. Vsi vozniki pa so okoli levega
rokava nosili trak z napisom: Srbin - katolik. Ko
smo se naložili na voz, sem vprašal voznika, kaj ta
napis na rokavu pomeni. Z nejevoljo mi je odgo-
voril: "To, kar piše. Izgleda, da znaš brati." Ker z
odgovorom nisem bil zadovoljen, sem še naprej
vrtal. Vprašal sem ga, ali je Srb. Odgovoril je, da
je, enako tudi vsi drugi vozniki. Rekel sem, da
smo se v šoli učili, da so vsi Srbi pravoslavne
vere. Odgovoril mi je, da so oni sedaj pač kato-
ličani. Celo pot se o tej temi ni hotel več pogovar-
jati. Ugotovili smo, da se verjetno ni hotel zame-
riti ustaškemu stražarju, ki je sedel na drugem
vozu in bi lahko kaj neprimernega slišal. Tako
smo se bolj ali manj molče pripeljali v Cazin, kjer
so nam najprej dali nekaj postne prežganke in
kos kruha, potem pa nas začasno namestili v os-
novno šolo, kjer smo ostali dva dni. Potem so nas
razdelili h kmetom, pri katerih naj bi živeli. Ti so
nas prišli iskatlz enakimi konjički in enakimi
vozički, kot so iih imeli kmetje na železniški pos-
taji, bili pa so pravoslavne vere.
Mi smo bili dodeljeni kmetu Miletu Banjcu iz
vasi Osredak pri Cazinu. Naložili smo se na nje-
gov voziček in odpeljali proti njegovi domačiji.
Spotoma, ko smo bili na vozu popolnoma sami in
ni bilo daleč naokoli videti nobenega človeka,
sem tudi tega gazdo vprašal, kaj je s tem napisom
na rokavu. Povedal sem, da smo se v šoli učili, da
so vsi Srbi pravoslavni, sedaj pa nenadoma nale-
timo na neke nove Srbe - katolike, in ga prosil,
naj nam pojasni, kako je do tega prišlo. Dolgo je
tuhtal, ali bi povedal ali ne, nazadnje pa je rekel:
"Naj ti bo, ko si že tako navalil!" in povedal tole
zgodbo:
Območje okraja Cazin je po kapitulaciji kralje-
vine Jugoslavije spadalo pod italijansko okupa-
cijsko cono. Ko se je italijanska vojska v začetku
junija iz teh krajev umaknila, je oblast prevzela
nova država NDH. Takoj po prevzemu oblasti s
strani Hrvatov se je začel močan pritisk katoliške
cerkve na pravoslavne Srbe, da spremenijo svojo
vero in se prekrstijo v katoličane. Po srbskih va-
seh so sklicevali zborovanja, na katera so prihaja-
li katoliški duTiovniki in menihi - seveda pod
močnim ustaškim varstvom - prepričevat pra-
voslavne Srbe, naj zapuste pravoslavje, ker to v
novi državi ni več moderno in bo lahko škodljivo
zanje, zato naj zaprosijo za sprejem v katoliško
vero. Razdelili so jim tudi posebne obrazce -
prošnje, na katerih je bilo že vse izpolnjeno, le
podpisati je bilo treba.
8
četrtek, 29. avgust 1996 - TEOMt||
glasbene zanimivosti
Karavansi v Ameriko
Ansambel Karavans, ki ga vodi Ptujčan Miki Prstec, odpotuje
2. septembra v ameriško a^ezno državo IVen York., kjer bo nas-
topil na Oktoberfestu. Gre za eno izmed številnih prireditev, ki
jih pripravljajo po vzoru miinchenskega Oktoberfesta po vsem
svetu. V šestih dneh bo v Rochestru nastopilo 15 ansamblov in
posameznikov iz Nemčije, Amerike in Kanade.
"Da so nas povabili na takšno
prireditev, je za nas velika poh-
vala," pripoveduje Miki Prstec.
"To je priložnost, da navežemo
stike z mnogimi ljudmi, in upa-
mo, da nas bodo povabili igrat
še kam. Znani oktoberfesti so
organizirani še v Kanadi, na Ja-
ponskem, Floridi, v Avstraliji in
drugod. To so velike zabavne
prireditve, podobne mlinchens-
ki, ki jo mi najbolj poznamo."
Ansambel Karavans je pričel
igrati v Sloveniji, že šest let pa
igra predvsem v Nemčiji, kjer
ima registrirano tudi podjetje, v
Avstriji in Švici, pa tudi doma.
V samozaložbi so izdali že šest
kaset in pet kompaktnih plošč v
nemškem jeziku ter dve kaseti v
slovenskem jeziku. Igrajo
predvsem narodnozabavno glas-
bo, pa tudi evergrine in rok, in
to ob najrazličnejših priložnos-
tih. V tujini v zabavah v šotorih,
ki so tam zelo razširjene, na ple-
sih, koncertih, porokah in gala
večerjah, na Ptuju pa se jih
spomnimo predvsem po nasto-
pih na ptujski poletni noči.
Dvakrat so nastopili tudi na ma-
riborski Veseli jeseni, in sicer z
Naša oma je najboljša in Plejši,
za katero so prejeli nagrado za
najboljši aranžma.
MZ
V ansamblu Karavans igrajo trobentar Miki Prstec s
Ptuja, klarinetist Milan Štumberger iz Kidričevega,
baskitarist Rado Burja iz Kostanjevice, kitarist Go-
ran Jamšek iz Trbovelj in harmonikar Franc Derenda
iz Brežic, poje pa njegova žena Nuša.
MISS SLOVENIJE '96
Tri Ptujčanke
v polfinalu
V klubu Vucatan v Šentilju bo
jutri ob 21. uri polfinalni izbor
za miss Slovenije '96. V treh
izhodih se bo predstavilo 21
udeleženk, po tri z vseh sedmih
regionalnih tekmovanj. Za fi-
nalni izbor, ki bo 28. septembra
v Mariboru, bodo izbrali
dvanajst udeleženk.
Letošnje tekmovanje za miss
Slovenije je pomembno tudi za
Ptuj, saj so se v polfmale uvrstile
kar tri Ptujčanke: Barbara
Cenčič, ki je bila miss Ljublja-
ne, Alenka Vindiš, ki je bila
druga na izboru za miss Štajers-
ke v Ptuju, in Gordana Ogrizek,
ki je bila druga v Radencih.
Upamo, da bo kateri uspela tudi
uvrstitev v fmale. Doslej edino
finalistko tekmovanja za miss
Slovenije je imel Ptuj leta 1968,
ko se je to posrečilo takrat 16-let-
ni Majdi Gajzer.
MG
sveta trojica / SMELEJE PO POTI TURIZMA
Skupno nastopanfe in
Mslrlcf/eno delovanje
Sv. Trojica, do nedavnega še Gradišče v Slovenskih goricah, je
bila med prvimi turističnimi kraji na slovenskogoriškem
podeželju. Imeli so igemno delavno turistično društvo, ki se je
uspešno lotevalo tudi zahtevnih projektov, kot je bil na primer
trojiški kmečki praznik. Z njim so pred leti dodobra razgibali
turistično ponudbo, ji vlili precej originalnosti in domačnosti,
nato pa se je tudi zaradi kadrovskih težav v društvu vse na le-
pem končalo.
Škoda, pravijo poznavalci tro-
jiškega dogajanja in dodajajo, da
bi morali na turističnem
področju narediti več
odločnejših korakov. Kako tudi
ne, saj je Sveta Trojica pravi tu-
ristični kraj, z lepo ohranjenim
starim trškim jedrom, z obilico
kulturnih spomenikov, z bogato
preteklostjo in številnimi na-
ravnimi znamenitostmi. V
bližnjih Zgornjih Verjanah se je
rodil znani jezikoslovec in
nabožni pisatelj Oroslav Caf.
Postavili so mu spominsko
ploščo. V kraju je na začetku
stoletja živel zdravnik in pisatelj
dr. Alojz Kraigher. Napisal je
znamenitega Kontrolorja Škro-
barja in z njim razgalil podobo
slovenskogoriških narodnostnih
razmer, takratnih svobodnih
poklicev in splošnih razmer ob
severni narodnostni meji. Mno-
gi pravijo, da je njegov roman še
danes lep primer prave podobe
takratnega časa v krajih na
območju sedanje občine Lenart.
Pri Kraigherju je nekaj časa bi-
val Ivan Cankar. Pri Sveti Troji-
ci se je rodil pesnik Ivo Bmčič in
še nekaj znamenitih mož.
V bližini so oseški kamnolo-
mi, v katerih so lomili kamenje
za zidavo cerkva in drugih
zgradb. Znamenita je Dobrava z
lovskim domom, gozdovi pa bo-
gati z borovnicami in drugimi
gozdnimi sadeži. Pod znameni-
to tristolpnico in samostanom
pa je akumulacijsko jezero.
Ribiški turizem je zelo razvit,
vse drugo pa še vedno šepa.
Nova ureditvena zasnova ni
dala rezultatov, zato so na pobu-
do TD Sv. Trojica znova govo-
rili o aktualnih problemih raz-
voja turizma v kraju in okolici.
Brez skupnega nastopa in celo-
vite ponudbe ne bo šlo, so meni-
li. Ali se torej obetajo boljši in
donosnejši časi?
M. Toš I
ptuj / KLEPET Z MANJO GOJKOVIC
Rath bi bila manekenkti
Še ne 17-letna dijakinja
Ekonomske šole iz Ptuja Manja
Gojkovič (rojstni dan bo praz-
novala 26. septembra) je bila na
drugi ptujski avdiciji za mane-
kenke, katerega glavni organiza-
tor je bil Radio - Tednik, zelo
uspešna: enajstčlanska žirija, ki
ji je predsedovala Barbara Pla-
več, ji je prisodila tretje mesto.
Rada bi bila uspešna mane-
kenka, želi pa si tudi uspeti na
lepotnih tekmovanjih. Takoj po
počitnicah bo pričela obiskovati
menekensko šolo. Zadnje
počitniške dneve preživlja v
Termah, obiskuje pa tudi studio
OIympic, da bi bilo njeno telo
čim lepše.
Med manekenkami nima
vzornice. Rada je vesela in se za-
bava, skratka takšna je kot
večina mladih. Ugajajo ji ele-
gantna oblačila, čeprav se včasih
odloči tudi za športna. Pri hrani
ji ni potrebno posebej paziti, na-
jraje je krompirček, dunajski
zrezek in zeleno solato.
Upamo, da bo Manja, ki po-
meni pravo osvežitev med novi-
mi menekenskimi obrazi, uspela
uresničiti svoje želje in načrte.
Poguma ji ne manjka.
MG
Manja Gojkovič.
Foto: M. Ozmec
f EDNIK -29. AVGUST 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
prenove, gradnje in priprava na pouk
fik pred priietkom pouka
$01110 še nekaj dni loči od pouka tisoče osnovnošolcev in srednješolcev, ki bodo pričeli obiskovati
^olo ponovno v ponedeljek. Za mnoge je to prijeten dan, ko se bodo lopet srečali s svojimi prija-
telji in dobili naloge, ki jih bodo z veseljem izpolnjevali, za tiste s slabimi izkušnjami pa se bodo
pričele celoletne neprijetnosti in težave. Posebej vznemirljivo bo za prvošolčke in povečini jim
prvi dan pripravijo učitelji in vodstva šol poseben program.
§olc prek poletja niso bile zaklenjene, saj so jih urejali
23 novo šolsko leto. Tako sedaj sijoče in čiste pričakuje-
jo učence. Poglejmo, kako so se na pričetek šole pripra-
vile šole v mestni občini Ptuj.
uudski vrt in
grajena
še posebej veliko dela so imeli
preko počitnic v šolah, kjer gra-
dijo. Ena takšnih je Ljudski vrt,
kjer dokončujejo fasado. Kazalo
je, da bo dokončana do pričetka
pouka, žal pa ne bo tako. Ivo
Težak, ravnatelj šole, je povedal,
da je izvajalec del, Korpar, d.o.o.,
obljubil, da bodo dela do-
končana pri vhodu in na južni
strani, torej tam, kjer bi bili
učenci najbolj moteni. Seveda pa
je vse v rokah izvajalcev.
Šola je v počitnicah dobila ru-
meno in modro preobleko, ka-
kor si je zamislila arhitekta
Alenka Debenjak. Vanjo bo v po-
nedeljek vstopilo 81 prvošolčkov
in 667 drugih učencev. Učenci
višje stopnje bodo v ponedeljek
prišli ob 8. uri, učenci nižje
stopnje pa ob 10. uri. Sicer pa bo
pričenjala pouk dopoldanska iz-
mena ob 8.30 (doslej ob 7.45). Ta
šola ima namreč kljub dogradit-
vi enega nadstropja še vedno del-
ni dvoizmenski pouk. Da bi
ustrezala republiškim zahtevam
po enoizmenskem pouku in pri-
dobila pogoje za devetletno
šolanje, potrebuje šola v Ljud-
skem vrtu še prizidek in novo te-
lovadnico.
Grajenska šola bo imela letos
173 učencev, od tega 24
prvošolčkov. Šola lepo urejena
čaka na pričetek pouka, znano
pa je, da tudi tu predvidevajo
nujno potrebno širitev.
mladika
Ravnateljica Mladike Marija
ŠumandI bo v ponedeljek ob 11.
uri sprejela 44 prvošolčkov.
Pričakali jih bosta seveda tudi
učiteljici in čarovnik, kot je v
Mladiki običajno. Vsako leto
pripravijo namreč prvi dan za
najmlajše in njihove starše pose-
ben program, s katerim jim šolo
približajo, omogočijo pa jim
tudi, da se med seboj spoznajo.
Vsi drugi bodo prišli prvi dan k
pouku ob 9. uri, sicer pa ob 8.30.
Marija ŠumandI si prizadeva,
da bi zaradi gradnje podvoza vo-
zili njihove učence v. šolo šolski
avtobusi. Za šole, v katere priha-
jajo učenci po zelo prometnih
cestah ali prometno neurejenih
površinah, zagotavlja namreč
prevoze v šolo republiško mi-
nistrstvo za šolstvo in šport. Prvi
dan se bodo prav zaradi omenje-
nega gradbišča z vsemi učenci
posvetili prometni vzgoji.
Učence čaka Mladika v svežih
barvah, saj so pleskarji vse polet-
je obnavljali stavbno pohištvo in
popravili oplesk, kjer je bilo po-
trebno. V prihodnji pomladi in
poletju pa načrtuje ravnateljica
ureditev mansarde in s tem pri-
dobitev pogojev za devetletni
pouk.
olga meglic
Za 704 učence, od katerih je 75
prvošolčkov, so v tej osnovni šoli
prebrusili parkete v zgornjem
nadstropju, prebarvali pet učil-
nic in kupili novo pohištvo, nam
je povedal ravnatelj Ervin Hoj-
ker.
breg
Vseh 43 prvošolčkov je prišlo
prvič v šolo že junija, ko so zanje
pripravili lutkovno igrico. V po-
nedeljek bodo prišli ob 11. uri,
sicer pa pričenjajo pouk na tej
šoli, ki jo obiskuje 367 učencev,
ob 8. uri 20 minut. Med počitni-
cami so opravili v breški šoli
redna vzrževalna dela, urejajo pa
tudi prostor za preživljanje pros-
tega časa, ki ga bodo slovesno
odprli oktobra. Ravnateljica
Darja Radičevič je povedala, da
si bodo v letošnjem letu prizade-
vali tudi za računalniško učilni-
co, potegujejo pa se tudi za uved-
bo športnega oddelka.
hajdina
Prvi šolski dan ostaja za Haj-
dinčane v senci velike dogradit-
ve šole, s katero bo šola pridobila
dovolj učilnic za enoizmenski
devetletni pouk, specializirane
prostore za tehniški pouk,
računalništvo, kabinete, kuhinjo
z večnamenskim prostorom in
telovadnico s trimskim kabine-
tom. Telovadnica že ima streho
in delno vgrajeno stavbno
pohištvo, pač pa se godi slabše
prizidku šole. Na nosilni steni v
pritličju so namreč opazili raz-
poke, eden od nosilnih okenskih
stebrov pa se je pod težo preosta-
lih nadstropij celo nagnil, tako
da je nadzornik gradnje Zdenko
Medved v juniju ustavil delo.
"Menim, da je do razpoke prišlo
zaradi neenakomernega pose-
danja, izračun statike pa je bil
napravljen tako, da konstrukcija
takih posedkov ni prenesla. Te-
melje zgradbe bodo morali ob-
noviti, v pritličju pa ojačati no-
silne zidove," je povedal Zdenko
Medved. Morda se je res odveč
spraševati, kdo je za to napako
odgovoren, ali podpisana pro-
jektantka ali podpisani statik,
dejstvo pa je, da bo investicijo,
ki je že sedaj ocenjena na 230 mi-
lijonov tolarjev, omenjena napa-
ka podražila. Že doslej pa je
dvignila nekaj hude krvi tako na
občini kot pri krajanih, ki
gradnjo zaskrbljeno opazujejo.
Pri izvajalcu del, to je Gradiš -
Gradbeno podjetje Ptuj, smo iz-
vedeli, da bodo delo na prizidku
pričeli septembra in še v istem
mesecu naj bi bil objekt pokrit
in zastekljen. V šoli in na občini
si obetajo, da bodo lahko stavbo
slovesno odprli ob njeni 100-let-
nici, torej aprila drugo leto.
Na Hajdini pričenjajo pouk
letos v sedmih učilnicah in
enem kabinetu, telovadili pa
bodo na igrišču ali pa v šolskih
hodnikih. Pouk bo kot doslej
dvoizmenski (ob 7.50 in ob 13.
uri), 270 učencev pa bo v šolo
dovažal šolski avtobus. Ravnatelj
Jože Lah je povedal, da imajo le-
tos 23 prvošolčkov, nekaj staršev
pa se je ravno zaradi dvoizmen-
skosti odločilo vpisati svoje
malčke drugam.
markovci
v Markovcih bo približno 450
učencev preživelo šolsko leto s
povsem novo streho nad glavo.
Ravnatelj Jože Foitin upa, da jo
bodo končali resnično do
pričetka pouka, kot so obljubili.
Čeprav so pričeli prekrivanje 18
let stare zgradbe že aprila, jim je
le-ta napravila ogromno dela,
občini pa kar nekaj stroškov. Za
nekaj manj kot 5000 kvadratnih
metrov strehe je bilo potrebno
plačati približno 28 milijonov
tolarjev.
Vsi učenci razen prvošolčkov
pričnejo pouk v ponedeljek ob
8.30, 66 prvošolčkov pa v torek.
Tako jim bodo lahko učiteljice in
starejši učenci pripravili ustre-
zen sprejem, je povedal ravnatelj
Jože Foitin.
Milena Zupanič
Za uspešen začetek novega šolskega leta pripravlja GIZ Poetovio Vi-
vat v sodelovanju z mestno občino Ptuj in aktivom ravnateljev na Mest-
nem trgu pred Mestno hišo na prvi šolski dan, 2. septembra, ob 11. uri
začetni šolski žur. Po nagovoru župana mestne občine Ptuj dr. Miros-
lava Lucija, ki bo mladim zaželel vse lepo v novem šolskem letu, bodo
nastopili znani ansambli in pevci: Čuki, Moni, Hudobni volk ter plesna
kupina Mambo. S to prireditvijo, za katero je dal pobudo podpredsednik
mestne občine Ptuj Ervin Hojker, Ptujčani uspešno končujejo poletne
prireditve in pričenjajo novo šolsko leto. Zelja organizatorjev je, da bi
prireditev postala tradicionalna.
V Ljudskem vrtu fasada še vedno ni dokončana,
čeprav je bil rok za dokončanje del 8. avgust. Vse je
v rokah izvajalca, Korparja, d.o.o., gotovo pa je, da
bo pouk vsaj delno moten.
Na krivca za gradbene zaplete na Hajdini zaenkrat
noče nihče pokazati, gotovo pa bodo napake gradnjo
podražile, nenačrtovano delo pa bo v septembru mo-
tilo pouk.
Markovski otroci bodo pričeli šolsko leto z novo
streho nad glavo.
ormož / GRADNJA ŠOLE V IVANJKOVCIH, VZDŽEVANJE ŠOLSKIH ZGRADB
Držttva ni prispevala niti tolarja
Poleg največje naložbe v osnovnošolski prostor ormoške občine, to je gradnje druge faze osnovne šole v
Ivanjkovcih, so med letošnjimi poletnimi počitnicami opravili na sedmih šolah, kijih bo obiskovalo okoli 1900
šolarjev, še najnujnejša vzdrževalna dela v skupni vrednosti 18 milijonov tolarjev.
"Na osnovni šoli Središče ob
Dravi obnavljajo v enem izmed
nadstropij parkete v skupni vred-
nosti 3,1 milijona tolarjev. Pri Mi-
klavžu na centralni šoli potekajo
obnovitvena dela jedilnice in šol-
ske kuhinje v vrednosti 4,5 milijo-
na tolarjev, na osnovni šoli v
Ormožu je bilo potrebno zamenjati
streho nad jedilnico in kuhinjo za-
radi neustrezne tehnične in takrat
ob gradnji najcenejše variante v
vrednosti 3,2 milijona tolarjev. V
enem izmed traktov šolske zgradbe
je opravljen tudi oplesk stropov, za
kar smo morali primakniti še do-
datnih 800 tisoč tolarjev. Pri
osnovni šoli Stanka Vraza opravlja-
jo manjša preurejanja učilnic za
potrebe glasbene šole, ki je v tej
zgradbi, kar znaša okoli 600 tisoč
tolarjev. Na že obstoječi zgradbi
osnovne šole Ivanjkovci so bili po-
trebni v učilnicah in upravnem
traktu novi opleski, tako da bo ce-
lotna zgradba ob vključitvi novega
trakta na enaki kvalitetni ravni,
kar je veljalo še dodatnih 1,2 mili-
jona tolarjev. Pri osnovni šoli Veli-
ka Nedelja na starem delu šolske
zgradbe obnavljajo strešno kritino,
ker ob gradnji in obnovi v letih
1983/84 zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev ni bilo opravlje-
no in znaša 4,2 milijona tolarjev.
Tako je bilo šolam na območju
ormoške občine za investicijska
vzdrževalna dela odobrenih slabih
18 milijonov tolarjev. Vsa ta dela se
pokrivajo iz sredstev združene
amortizacije, v proračunu pa zagot-
avljamo za proračunske porabnike
kot običajno stoodstotno amortiza-
cijo zgrad. Nekaj denarja smo od
tod morali prihraniti zaradi zapi-
ranja finančne konstrukcije pri
pričetku gradnje prve faze telovad-
nice pri osnovni šoli v Ivanjkov-
cih," je pričetku letošnjega šolskega
leta poveda župan občine Ormož
Vili Trofenik.
Trenutno največja naložba v
osnovnošolski prostor ormoške
občine je gradnja prizidka k osnov-
ni šoli Ivanjkovci, ki je v sklepni
fazi. Minuli četrtek, 22. avgusta, je
bil tehnični prevzem, danes bo
kvalitetni prevzem, odprtje šole pa
v soboto, 31. avgusta, ob 11. uri do-
poldan. Tako bodo drugega sep-
tembra lahko pričeli normalni
pouk.
Novozgrajenih osnovnošolskih
prostorov na osnovni šoli
Ivanjkovci je za 456 kvadramih
metrov, še 129 kvadramih metrov
pa je za potrebe šole adaptiranih
bivših prostorov vrtca. Tako je pri-
dobila šola nekaj manj kot 600 kva-
dratnih metrov novih šolskih
površin. Gre za pet učilnic s kabi-
neti, sanitarijami, garderobami,
večnamenskim prostorom in
knjižnico. V adaptiranih prostorih
bo računalniška učilnica in
knjižnica.
Poleg prostorov za šolo bo 205
kvadratnih metrov novih prosto-
rov za vrtec v Ivanjkovcih. V njih
bodo tri igralnice s pripadajočimi
sanitarijami, garderobami, kabine-
tom ter drugimi prostori. Stroški
gradnje šolskih prostorov in vrtca
znašajo skupaj z opremo 86,3 mili-
jona tolarjev in so v celoti pokriti iz
sredstev občinskega proračuna iz
leta 1995 in 1996, tako da država
pri izgradnji osnovne šole
Ivanjkovci do sedaj ni prispevala
niti tolarja, niti ne pred leti, ko se
je gradila prva, niti sedaj, ko se
končuje druga faza. Manjka pa se-
veda še telovadnica.
"Poudariti moram, da je bila in-
vesticijska vrednost ocenjena na
reviziji pri ministrstvu za šolstvo
in šport, vključno s telovadnico, ja-
nuarja 1995 186 mihjonov tolarjev.
Če primerjamo odobreno vrednost
iz januarja lanskega leta po 18 me-
secih, ugotavljamo, da če bi sedaj
zgradili tudi telovadnico, katere
investicijska vrednost je v tem tre-
nutku 92 milijonov, ne bi presegli
načrtovanih stroškov, kar pomeni,
da je bila gradnja doslej relativno
ekonomična," je razložil ormoški
župan Vili Trofenik.
Vida To po lovec
10 - PO NAŠIH KRAJIH
29. AVGUST 1996-
TEDNIH
prvi šolski dan
Da bi bili šolarli vse leto
tako veseli kot prvi dan
Večina šol po naših vaseh bo tudi letos delovala kot vsa
leta. V nekaterih so malenkost spremenili čas, ob kate-
rem bodo pričenjali pouk, ponekod nudijo učencem še
več možnosti za prevoz v šolo s šolskim avtobusom, sko-
raj vsi ravnatelji pa so poskrbeli, da so glavna preuredit-
vena dela in popravila opravili med počitnicami.
CIRKOVCE
v ponedeljek bo ob 8. uri
prišlo prvič v šolo 24 učencev in
učenk, ki se bodo pridružili pre-
ostalim 220 učencem. Učitelji in
ravnatelj jih bodo pričakali v
stavbi s povsem novo fasado, ki
so jo pleskarji in restavratorji
obnavljali vse počitnice. Stavba
je namreč stara in spomeniško
zaščitena, zato je ostala rumene
barve, kot je bila doslej. V šoli
so zamenjali tudi nekaj oken,
zaradi tega pa so morali delno
prebarvati tudi nekatere učilni-
ce.
KIDRIČEVO IN LOVRENC
v obeh šolah bodo letos
pričenjali poukom ob 8. uri in
15 minut. Tudi prvi dan bodo
vsi učenci prišli v šolo ob tej uri,
razen prvošolčkov, ki se bodo
prvi dan spoznali s šolo ob 10.
uri. V Kidričevem jih bo 37,
vseh učencev pa 377, v Lovren-
cu pa bo le 9 prvošolčkov, vseh
učencev pa 42. Ravnatelj Bran-
ko Tonejo je povedal, da si
bodo v letošnjem šolskem letu
prizadevali v reden pouk čim
večkrat vključiti računalnike.
Letos imajo prvič zaposlenega
tudi učitelja za računalništvo.
Sicer pa se na šoli že aktivno
pripravljajo na devetletni pouk,
ki ga nameravajo pričeti takoj,
ko bo to zakonsko uvedeno. Za-
enkrat je kot prvo leto devetlet-
nega pouka predvideno nas-
lednje šolsko leto, torej 1989/99.
VIDEM, LESKOVEC, SELA
Učenci vseh treh šol bodo
prišli k pouku prvič v ponedel-
jek ob 8. uri, sicer pa bodo pouk
pričenjali na Vidmu in Selah ob
8. uri, v Leskovcu pa ob 8.25.
Ravnateljica Marija Černila je
povedala, da jih bodo tudi letos
pričakali z glasbo in mikrofo-
nom, za katerim bodo pripove-
dovali svoje počitniške dogo-
divščine, prvošolčki pa si bodo
tudi letos odnesli domov daril-
ca.
Poleti so na novi videmski šoli
gradbeniki sanirali, kar je bilo
še potrebno. Namestili so nove
snegobrane in jih razvrstili dru-
gače, kot so bili prej, delno pa
popravili tudi fasado. V Leskov-
cu so pripravljali dokumentaci-
jo za dograditev šole, še pred ku-
rilno sezono pa bodo spremenili
način kurjenja - sedanje trdo go-
rivo bodo zamenjali s kurilnim
oljem. Šola na Selih bo najbrž v
prehodu na devetletno šolanje
doživela spremembe. Marija
Črnila je povedala, da se bo mo-
ral ustanovitelj odločiti, ali bo
ob uvedbi devetletnega pouka
šola tri- ali šestrazredna. Od
tega bodo odvisne tudi investi-
cije v šolo. Pač pa bodo na Selih
dobili v oktobru razsvetljavo za
table.
MAJŠPERK, STOPERCE,
PTUJSKA GORA
v majšperški šoli bo tudi letos
delni dvoizmenski pouk, in si-
cer ga bodo pričenjali ob 7.50 za
dopoldansko, ob 12.25 pa za po-
poldansko izmeno. Prvi dan
bodo prišli v šolo ob 8. uri do-
poldanci, ob 10. uri pa popol-
danci. Vse učence bo pričakal
čarodej. V Majšperku imajo le-
tos 41 prvošolčkov, v po-
družnični šoli na Ptujski Gori
10, v Stopercah pa le 5. Pouk
bodo pričenjali na Ptujski Gori
ob 8. uri, v Stopercah pa ob 7.40.
V	Majšperku so v letošnjih
počitnicah usposobili prostor za
računalniško učilnico, v katero
bodo namestili tri računalnike,
ki jih že imejo, šest pa jim jih še
manjka. Učenci se bodo gotovo
razveselili nove asfaltne prevle-
ke na jokometnem igrišču ob
šoli, manj pozornosti pa bodo
polagali novim žlebovom, ki so
jih v zadnjih počitniških dneh
namestili tako v Majšperku kot
v Stopercah.
DORNAVA
Tudi dornavsko osnovno šolo
so pred začetkom šolskega leta
popleskali in opravili nekatera
najnujnejša vzdrževalna dela, da
bo pouk prijetnejši. Kot je pove-
dala Zdenka Kostanjevec, rav-
nateljica šole, so tik pred podpi-
som pogodbe s podjetjem Ta-
mes, ki bo saniralo centralno
kurjavo. Dela bodo opravili v
popoldanskem času, tako da
pouk ne bo moten. Tako letos
dornavskih učencev ne bo več
zeblo.
V	letošnjem šolskem letu bo
obiskovalo 360 učencev, okrog
30 pa jih bo nabiralo znanje v
podružnični šoli na Polenšaku.
Se posebej slovestno bodo
pričakali 40 prvošolčkov. Med
učenci imajo kar nekaj vozačev
in zanje so poskrbeli za organi-
zirano varstvo.
ZAVRČ, DESTRNIK,
JURŠINCI
Na Destrniku so pred dvema
mesecema pričeli pripravljalna
dela za gradnjo šolskega prizid-
ka, v Zavrču gradijo novo šolsko
zgradbo, v Juršincih pa bo mo-
rala gradnja prizidka z večna-
mensko dvorano počakati do
leta 1998. V zadnjem letu si za
gradnjo dodatnih šolskih pros-
torov prizadevajo še v v po-
družnicah ptujske Mladike - v
Trnovski vasi in Vitomarcih.
Na gradbišču v Zavrču je po
besedah tajnice občine Danice
Putora v teh dneh že skoraj pri
koncu gradnja kletne etaže, ki je
tudi najzahtevnejše delo za
gradbenike. Potem ko so morali
staro šolsko zgradbo porušiti,
bo nova imela nekoliko več
prostorov, za kar pa bodo potre-
bovali še nekaj dodatnih sred-
stev. Pred meseci začeta akcija
zbiranja dodatnih sredstev, s ka-
tero so se obrnili na mnoge or-
ganizacije, institucije in posa-
meznike, je že prinesla manjšo
vsoto denarja. Putorjeva je pre-
pričana, da bodo pri zbiranju
sredstev za novo šolo našli še
kakšno dodatno rešitev. Rok za
dokončanje šole v Zavrču je ma-
rec prihodnje leto, kajti že prve-
ga septembra bodo po vseh prid-
videvanjih završki otroci lahko
stopili v novo šolsko zgradbo.
Do takrat morata biti opremlje-
na tudi telovadnica in vrtec. Na
završki občini med drugim me-
nijo, da bo moral izvajalec del
(podjetje Korpar) pospešiti
gradnjo nove šolske zgradbe.
Sicer pa gradnja nove šole ni-
kakor ne bo ovirala osnovnošol-
cev iz vse občine, ki bodo še to
šolsko leto nadaljevali pouk v
župnišču - v Slomškovem
domu. Kot smo že nekajkrat za-
pisali, so učilnice v župnišču
primerno urejene, v njih pa je
poskrbljeno tudi za ogrevanje. V
novem šolskem letu bodo v
Zavrču, ki je podružnica šole
Cirkulane, imeli okrog 70 učen-
cev.
NA DESTRNIKU MANJŠE
TEŽAVE PRI GRADNJI
Slabo vreme je pri pripravljal-
nih delih za gradnjo prizidka
pri destrniški šole oviralo delav-
ce, poleg tega pa imajo ti še ne-
kaj težjih pogojev za gradnjo.
Vendarle pa jim je v dveh mese-
cih, odkar so pri šoli pričeli pri-
zidek, skoraj že uspeli do-
končati temelje, h koncu gre
tudi že gradnja čistilne naprave,
ki jo bodo dokončali do 15. sep-
tembra. Ta bo najprej služila
šolskim potrebam, v prihodnjih
letih pa naj bi se nanjo prikl-
jučila še gospodinjstva v kraju.
Na sedežu občine Destrnik -
Trnovska vas je tajnik občinske
uprave Miran Čeh povedal, da
bo po vseh dogovorih prva faza
del destrniškega šolskega pri-
zidka končana še do konca
letošnjega leta. Takrat bi moral
biti prizidek že pod streho, po-
zimi pa bi potem nadaljevali no-
tranja dela. Po prvih izračunih
bo investicija na Destrniku stala
okrog 300 milijonov tolarjev.
V ponedeljek bodo učenci na
Destrniku začeli poukom nor-
malno, kajti gradnja jih pri
učenju ne bo ovirala, le vhod
bodo imeli s sprednje strani.
Tajnik Čeh je še dodal, da bodo
vhod primerno zavarovali, za
ure športne vzgoje pa bodo na-
redili nadomestno igrišče pri
domu gasilcev.
V JURŠINCIH BO
VEČNAMENSKI PROSTOR
v občini Juršinci prostorske
stiske zaenkrat nimajo, kajti to
so pred leti (1991) rešili s prizid-
kom. Sicer pa je občinski svet že
sprejel sklep, da bodo prihodnje
leto začeli urejati dokumnetaci-
jo za gradnjo večnamenske dvo-
rane in telovadnice. Gradnjo bi
pričeli čez dve leti in v treh letih
naj bi bil prizidek dokončan. Po
besedah predsednika juršinske-
ga občinskega sveta Simona
Toplaka bodo v novem prizid-
ku uredili še prostore za
malošolčke, saj so ti sedaj
nameščeni v Trsničarskem
domu.
Letos bo juršinsko šolo obi-
skovalo 260 učencev, za vse pa
bo organiziran avtobusni pre-
voz, tudi za osnovnošolce iz vasi
Hlaponci.
OŠ DR. UUDEVITA PIVKA
Osnovno šolo doktorja Ljude-
vita Pivka obiskujejo učenci in
učenke s celotnega ptujskega
območja. Letos jih bo 21 prišlo
na novo. Njihovi starši so se
spoznali z ravnateljico in
učiteljicami, pa seveda s šolskim
redom že zadnje dni v avgustu.
Tako bo prihod v šolo zanje v
ponedeljek lažji. Ravnateljica
šole Hilda Slekovec je dejala, da
letošnje poletje razen rednih
vzdrževalnih del niso vlagali v
šolo, saj se pripravljajo na dozi-
davo in urejajo za to potrebno
dokumentacijo. Eno učilnico so
kljub temu opremili z novim
pohištvom in kupili tudi dve
magnetni tabli. Sicer pa si rav-
nateljica želi, da bi bili učenci
vse leto veseli, starši pa zado-
voljni.
M. Zupanič, M. Slednjak,
T. Mohorko
Pouk v završki novi šoli že prihodnje leto
Spoštovani mali šolarji, osnovnošolci, srednješolci, štu.
dentje, podiplomci, tisti, ki študirate ob delu ali dopolnjujeta
oz. spreminjate svojo izobrazbo, skratka vsi, ki boste letošnjo
jesen "stopili" v šolske razrede, sedli za bolj ali manj udobne
šolske klopi!
Naj bo to novo šolsko leto izziv tako za učence kot za učitel.
je in seveda za starše. Učenci, vzemite v roke tudi knjigo, naj'
vam ob TV in računalniku širi obzorje, bistri duha in bogatj
jezik.
Spoštovani učitelji, ravnatelji, delavci šol, kateheti, pedago.
gi, zdravniki, skratka vsi tisti, ki poklicno delate z mlado ge.
neracijo, in seveda starši, dajmo našim otrokom vzgled
vztrajnega, natančnega in ustvarjalnega dela ter človeškega
sodelovanja. Potrudimo se vsi skupaj, da se bomo našemu
starodavnemu kulturnemu mestu primerno obnašali na uli.
cah, lokalih, skratka povsod, kjer bomo prisotni, in da bonio !
tudi izven šole našli interese za ustvarjalnost. Ne pozabimo
na prosti čas in druge dejavnosti, ki so osnova za zdravo živi.
jenje in pogoj za uspehe v šoli.
Naj bo šolsko leto uspešno in pot v šolo vama.
Vodja Oddelka za družbene dejavnosti:
Kristina Šamperl -Purg, prof. zg.
Zupan
dr. Miroslav Luci
slovenska bistrica/ V NOVEM
ŠOLSKEM LETU 3500 ŠOLARJEV
Opravljena vzdrževalna dela
v slovenjebistriški občini, kjer bo v letošnjem šol-
skem letu na devetih osemletkah in petih po-
družničnih šolah obiskovalo osnovnošolski pouk oko-
li 3500 šolaijev, so poletne počitnice izrabili za nujna
vzdrževalna dela, kijih v teh dneh končujejo.
Iva Soršak, vodja oddelka za
družbene dejavnosti, je pove-
dala, da so v občinskem pro-
računu sredstva za naložbe in
sprotno vzdrževanje šolskih
objektov razdelili na polovico.
Del sredstev za sprotno
vzdrževanje so šole dobivale
po dvanajstinah, za večja dela
pa so na posameznih šolah iz-
delali program potreb. Ker so
na oddelku za družbene dejav-
nosti ugotovili, da lahko z 22
milijoni, kolikor jih imajo na
voljo, zadostijo le 20 odstot-
kom vseh potreb, so se
odločili, da bodo financirali le
najnujnejša dela za zaščito ob-
jektov.
"Med večja dela sodi ureditev
toplotne izolacije dela fasade
na osnovni šoli Poljčane, kjer
smo dokončno sanirali tudi
streho. Na osnovni šoli Pohor-
skega odreda v Slovenski Bi-
strici so uredili električno na-
peljavo ter delno sanirali stre-
ho na šoli in pripadajoči špon-
ni dvorani. Omeniti je potreb-
no še razna kleparska dela ter
zamenjavo pločevinaste strehe
na podružnični šoli Zgornja
Ložnica. To smo opravili tudi
na podružnični šoli Prihova, s
pomočjo krajanov pa bomo tu
zgradili še šolsko igrišče. Na
Keblju so obnovili okna in
senčila ter preplastili šolsko
igrišče. Pri osnovni šoli Šmart-
no na Pohorju je bilo potrebno
opraviti nekatera kleparska
dela ter urediti del sanitarij.
Na spodnjepolskavski šoli so
obnovili streho ter zamenjali
okna na spodnjih učilnicah.
Pri podružnični šoli Pragersko
je bilo potrebno opraviti neka-
tera kleparska dela, na Zgornji
Polskavi pa preplastiti igrišče,"
je povedala Iva Soršak.
Od 3500 šoloobveznih otrok
je v slovenjebistriški občini
kar 1200 vozačev. Za njihov
prevoz so imeli v proračunu
rezerviranih 44 milijonov to-
larjev; polovico so doslej že
porabili, ostanek pa naj bi,
čeprav se je cena prevoza
močno povečala, zadostoval do
konca tega koledarskega leta.
Na razpis za prevoze šolarjev
se je prijavilo kar deset prevoz-
nikov. Vsem so ugodili, kljub
temu pa bo večji del šolskih
prevozov tako kot v minulem
šolskem letu opravljal Certus
iz Maribora.
Vida Topolovec
fEDNIK ■ 29. AVGUST 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE -11
jAVRČ/VELIKO DELA PRI INFRASTRUKTURNIH OBJEKTIH
jniala obiina ima še veliko dela
gradnja šole in vodovodnega omrežja v polnem teku • uredili bodo oba potoka • manj dela na cestah, več pri telefoniji # mno-
qo razvojnih nalog že opravljenih
poleg gradnje šole je v završki občini odprta še druga velika
jflvesticija, to je oskrba z vodo. Pred dnevi so končali še zadnja
(Jela P" povezovalnem sistemu in vodohramu Vrbanjšak, v po-
nedeljek pa so pričeli polagati vodovodne cevi. Skupna vred-
jjost investicije znaša 150 milijonov tolaijev, od tega ima
^avrŠka občina kar 61,25-odstotni delež, drugo pa bo dodala
občina Gorišnica. Prva faza del je vredna 103 milijone tolarjev,
j2vajalec pa naj bi končal spomladi prihodnje leto.
"Vodovodno omrežje je bilo
pred leti narejeno samo v centru
2avrča in bližnji okolici, zato
smo bili takoj na začetku enot-
nega mnenja, da je potrebno
težave s pitno vodo kar najhitre-
je rešiti. Lani smo si naložili ve-
liko investicijo, ki bo po zakl-
jučku prve faze del prinesla
rešitev za mnogo gospodinjstev.
V tem trenutku se je za nove vo-
dovodne priključke prijavilo že
330 gospodinjstev, nekaj prijav
še pričakujemo v prihodnjih
dneh in med gradnjo vodovod-
nega sistema, po zaključku del
pa bo priključek nekoliko dražji.
Pogodbeni rok za izvedbo prve
faze del se izteče marca, ko naj bi
voda pritekla že v vsa gospo-
dinjstva; računamo na lepo vre-
me, ki bi lahko poleg tehničnih
možnostih omogočilo ureditev
nekaj prvih priključkov še letos.
Razmišljali smo že tudi o drugi
fazi, ki bi bila le podaljšek vodo-
vodnega sistema Formin -
Zavrč, vendar denarja za naprej
še nimamo, izdelano in potrjeno
pa imamo že idejno zasnovo za
to investicijo," je med drugim
povedala tajnica završke občine
Danica Putora.
Pitno vodo bo prihodnje leto
dobilo več kot 300 gospodinjstev
v završkih naseljih Hrastovec,
Belski Vrh, Gorenjski Vrh, Pes-
tike. Korenjak in del Turškega
Vrha, s to rešitvijo pa bodo imeli
manj dela tamkajšnji gasilce, ki
ob večjih sušnih obdobjih vodo
dovažajo v mnoga gospodinjst-
va. Za drugo vodovodno fazo os-
tajajo le še naselja Goričak, Dre-
novec in preostali del Turškega
Vrha.
POTOK DRENOVEC
ŽE UREJEN
v septembru bodo v završki
občini končali še eno večje delo -
ureditev 4,5 kilometra potoka
Drenovec. Delavci Vodnega go-
spodarstva so potok ponekod
morali poglobiti in razširiti, ure-
dili so nabrežine in manjše mos-
tove, ob potoku pa pustili nekaj
zelenja. "Z delavci VGP smo zelo
zadovoljni, saj so delo na potoku
dobro opravili in si zaslužijo po-
hvalo," je med drugim povedal
predsednik završkega občinske-
ga sveta Ivan Pongrac. "Dobro
opravljeno delo se je pokazalo že
ob zadnjih dveh nalivih, ko voda
ni prestopila bregov. Z regulaci-
jo in manjšimi posegi bi radi
uredili še potok Turški Vrh -
Pestike, ki je dolg 950 metrov,
razmišljamo pa že o ureditvi
manjših pritokov."
Regulacija Drenovca bo stala
20 milijonov tolarjev.
Nekoliko manj pa bodo letos
naredili za ureditev krajevnih in
lokalnih cest. Od skupaj 64 kilo-
metrov jih še precej ostaja maka-
damskih, kljub temu pa bodo le-
tos uspeli preplastiti le cesto
Hrastovec - Švabovo, na drugih
pa bodo opravili le vzdrževalna
dela, ki jih opravljajo sproti.
Nekoliko drugače je pri uredit-
vi	telekomunikacijskega
omrežja, za kar so občani že pred
meseci pokazali veliko zaniman-
ja. Dva razširjena sestanka sta
bila dovolj, da so uspešno stekli
pogovori s prestavniki Teleko-
ma in da bodo sistem začeli
kmalu graditi. Rok za do-
končanje del je zadnji oktober
prihodnje leto, največ pa bodo
morali pri akciji narediti občani
in izvoljeni gradbeni odbor., V
završki občini so se odločili, da
bodo imeli enako ceno za vse
nove telefonske naročnike, o
čemer so podpisali posebno izja-
vo, s Telekom pa so se uspeli do-
govoriti, da bo izgradnja telefon-
skega omrežja novega naročnika
stala dobrih 80 tisoč tolarjev,
cena priključka (103 tisoč tolar-
jev) pa je tako enotna po vsej
državi.
SREDIŠČE OBČINE
BO KMALU UREJENO
v Zavrču zamisel o ureditvi os-
rednjega trga pri gradu tudi po
nekaj letih ni pozabljena. Potem
ko je nekdanje krajevno vodstvo
za to že nekaj storilo, si je to na-
logo naložila še sedanja uprava.
Ivan Pongrac pri tem navaja še
nekatere pomebnejše pridobitve
za kraj in občino, kot je nova
bencinska črpalka na mejnem
prehodu in seveda gradnja šole.
"Prepričan sem, da bi mnogi
rekli, da smo v tako majhni
občini v letu in pol že veliko na-
redili. Na neki način nam je to
uspelo s pomočjo občanov, ki so
se v zadnjih mesecih začeli ak-
tivneje vključeveti v reševanje
težav, največ pri infrastrukturi.
Menimo, da smo z ustanovitvijo
občine pridobili v razvoju, do-
bro sodelujemo s poslancem
Jožetom Kopšetom, vsi skupaj
pa lahko še mnogo naredimo za
razvoj občine. Že nekaj časa pou-
darjamo, da sta šola in vodovod
naši prioritetni nalogi, kar ne
pomeni, da drugega dela ne
opravljamo; nasprotno, začeli
smo urejati pokopališče in šport-
ne objekte. Nekaj del je na poko-
pališču že bilo opravljenih pred
leti, sedaj jih nadaljujemo po
zastavljenih načrtih, v načrtu pa
imamo še ureditev pokopaliških
poti in manjšega dela ograje.
Športna igrišča pa so ravno tako
pomebna, saj jih potrebujemo
tudi za potrebe šolarjev (delno so
športni objekt in igrišče uredili
že pred leti). Lastnik zemljišča je
še zmeraj sklad kmetijskih
zemljišč, zato smo z njimi mora-
li opraviti sporazumni dogovor.
Vsa že narejena in še načrtovana
dela za naših 1500 občanov po-
menijo zelo veliko," pravi Ivan
Pongrac.
Za završko občino bi lahko re-
kli, da je kljub majhni vsoti pro-
računskih sredstev ena
uspešnejših pri uresničevanju
investicij v infrastrukturi.
Vodstvo občine je k temu veliko
pripomoglo, enako pomembno
je sodelovanje občanov, pa tudi
občinska uprava si verjetno zas-
luži veliko pohval.
Tatfana Mohorko
Po regulaciji potok Drenovec ni več nevaren, je povedai Ivan Pongrac
drstelja/KONČUJEJO ASFALTIRANJE KILOMETRA KRAJEVNE CESTE
Do ceste s prostovoljnim delom
Na Drstelji bodo še v tem tednu asfaltirali kilometer odseka
krajevne ceste, za kar bodo morali v občini Destmik - Trnovska
vas odšteti 4 milijone tolaijev.
Skoraj vsa zemeljska dela so
opravili krajani sami, modern-
izirana cesta pa jim bo v pri-
hodnje olajšala pet kilometrov
poti do bližnjega sedeža krajev-
ne skupŠnosti. Odslej se bodo po
tej cesti z mini avtobusom po-
peljali tudi osnovnošolci s tega
konca šolskega okoliša.
Franc Lacko, predsednik
vaškega odbora Drstelja, je pove-
dal, da so si v kraju že nekaj let
prizadevali asfaltirati manjši od-
sek ceste, ki je bila kot maka-
damska že večkrat dodobra
uničena. Prebivalci zaselkov Ves
in obeh vrhov Drstelje so zavi-
hali rokave na začetku letošnjega
avgusta in sami opravili največ
pripravljalnih del v prostem
času.
"Cestišče smo morali razširiti
in dvigniti, nekateri v kraju so
nam pri tem povzročali težave,
vendar smo se tudi z njimi uspe-
li dogovoriti. Naredili smo več
novih prepustov in jarkov, kak
dan nam je nagajal dež, zadnji
teden avgusta pa čakamo le še na
črno prevleko. Po asfaltirani ces-
ti nam bo lažja in krajša vsakod-
nevna pot na Destrnik, še naj-
bolj pa to privoščimo našim
učencem z Drstelje," je dodal
Lacko.
Sicer pa bodo v destrniški kra-
jevni skupnosti do konca leta as-
faltirali 15 kilometrov krajevnih
cest, odsek na Drstelji pa je le
eden manjših. Drsteljčani sedaj
upajo, da bodo imeli ob cesti
manj divjih odlagališč, kajti
pred meseci so eno večje dodo-
bra očistili.
T. Mohorko
Drsteljčani pri pripravljalnih delih na cesti.	Foto: JOS
ORMOŽ / NA TESNEM Z DENARJEM ZA ŠOLSKE PREVOZE
Drazp prevozi - več težav
v ormoški občini je bil razpis za prevoze šolskih otrok, ki
zajema vozače za vseh sedem šol v občini, kar dvakrat neu-
pešen, saj se je vedno prijavil le en ponudnik. Zaradi neu-
spešnega natečaja je bil kljub vsemu opravljen pogovor z edi-
nim ponudnikom, to je avtobusnim podjetjem Certus iz Ma-
ribora, ki pa zahteva za vse prevoze po razpisu dnevno
136.500 tolatjev, oziroma če bi se zamaknil pričetek pouka ali
pa izvedla racionalizacija prevozov pri Miklavžu, zlasti pa
pri Sv. Tomažu in Ivanjkovcih, bi bil pripravljen voziti za
124.500 tolaijev dnevno.
Ker sta obe varianti veliko
dražji od lanskoletne cene, ki je
znašala 86.000 tolarjev na dan,
in ker je občinski svet na zadnji
^^ji pooblastil župana, da izbe-
re prevoznika sam, se za izbor
•^i odločil in je v septembru
naročil enak režim prevozov,
^ot je bil v lanskem šolskem
letu. V preteklih letih, zlasti v
zadnjih dveh, je prišlo na tem
Področju do nereda, ki so ga
Povzročili tako prevoznik kot
ko so mimo dogovora do-
volili vožnjo brez participacije
^^di tistim učencem, ki so od
^ole oddaljeni manj kol štiri ki-
lometre (ta razdalja je bila do-
govorjena), kar je s pridom iz-
koriščal edini ponudnik prevo-
zov.
Tako župan sedaj predlaga
občinskemu svetu, da najprej
določi participacijo za učence,
ki niso upravičeni do brez-
plačnega prevoza, to pa so vsi,
ki imajo do šole manj kot štiri
kilometre. Vzporedno s tem
bodo ravnatelji osnovnih šol v
ormoški občini preučili organi-
zacijo pouka. Do 15. septembra
bodo poskušali urediti ali pa
predlagati tako organizacijo, da
bi tri šole pričele pouka z eno-
umim zamikom, kar bi omo-
gočilo racionalizacijo prevo-
zov. Sočasno bodo v šolah pre-
verili interes staršev, ki so pri-
pravljeni plačevati šolske pre-
voze za otroke, ki so od šole od-
daljeni manj kot štiri kilome-
tre. Gre za enotno participacijo
1520 tolarjev mesečno.
"Če bi sprejeli Certusovo po-
nudbo, pomeni to po dražji va-
rianti letno dobrih 10 milijo-
nov več, po cenejši, ki zahteva
racionalizacijo in spremembo
organizacije pouka, pa dodat-
nih 7,5 milijonov več, kot so
znašali stroški prevoza v lan-
skem šolskem letu. To pa je v
obeh primerih bistveno več,
kot priznava država za šolske
prevoze. Tako menim, da se bo
s 1. oktobrom potrebno
odločiti za skrajno varčevalni
poseg in na eni strani zagotovi-
ti brezplačni prevoz tistim, ki
jim zakon to določa, tistim, ki
so bližje pa seveda tudi, če bo
takšna želja staršev, za druge pa
pač v skladu z zakonom," je o
tej problematiki povedal
ormoški župan VUi Trofenik.
Vida Topolovoc
hajdose / ČETRTO MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE
HaslopUe Hšdi sasHke a MaJiai^e
člani prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše so letos že
četrtič uspešno pripravili mednarodno gasilsko tekmovanje za
pokal Hajdoš. Gasilske moči je merilo 25 domačih ekip, dve iz
Hrvaške in ena iz Madžarske, gasilcev iz Avstrije pa letos na
tekmoavnje ni bilo.
Hajdoški gasilci so si za pripra-
vo mednarodnega tekmovanja
tudi letos vzeli nekaj več časa,
spet pa so se pokazali kot dobri
organizatorji in še posebej dobri
tekmovalci. Največ pohval so si
ponovno prislužile domače ga-
silke, sicer letošnje državne
prvakinje, ki so bile v ženski
konkurenci nepremagljive. Na
drugo mesto se je uvrstila ekipa
iz Oplotnice, veliko gasilskega
znanja pa so letos pokazale tudi
tretjeuvrščene - gasilke Podrav-
ke iz Koprivnice. Omeniti je po-
trebno še tekmovalke iz Budim-
pešte, ki so bili na hajdoškem
tekmovanju prvič in so uspešno
nastopile.
Med člani A so bili ponovno
najboljši gasilci iz Šmartnega na
Pohorju, drugo mesto je osvojila
ekipa iz Kamene in tretje ekipa
iz Slovenske Bistrice. V tej kon-
kurenci je tekmovalo 13 ekip in
razlik med končnimi točkami je
bilo zelo malo. Hajdoški gasilci
so bih najboljši še v konkurenci
med člani B, drugi so bili gasilci
s Šmartnega na Pohorju in tretji
tekomavalci z Raven na
Koreškem.
Tekmovalni disciplini (vaja po
CTIF programu in štafetni tek)
tudi letos tekmovalcem nista
povzročili težav, saj so pokazali
veliko gasilske pripravljenosti in
znanja. Hajdoši gasilci so tako
ponovno dočakali dobro obiska-
no tekmovanje, ki se je pozneje
nadaljevalo v duhu gasilskega
srečanja. Mednarodno gasilsko
tekmovanje (že peto) pa bodo v
Hajdošah pripravili tudi pri-
hodnje leto, so ob zaključku tek-
movanja obljubili ob podelitvi
priznanj in priložnostnih di-
plom najboljšim gasilskim eki-
pam.
Tekst in foto:
Tafiana Mohorko
Tako se je ena od gasilskih ekip lotila gasilskega orodja
12 - NASI KRA.I1 IN LJUDJE
29. AVGUST 1996 -
tednih
ptujska ©ora/ SREČANJE SOŠOLCEV PO 50 LETIH
Niso pozabili na osnovnošolska leta
Petdeset let je moralo preteči, da so se nekdanji sošolci ptuj-
skogorske osnovne šole prvič srečali. Glavni orgAnizatorici
sobotnega druženja na Ptujski Gori sta bili Fanica Preložnik
in Malčka Krajnc.
Po okoliških krajih sta razpos-
lali okrog 70 povabil in le nekaj
dni potem so se mnogi na njuno
povabilo že odzvali. Na srečanje
jih je prišlo veliko, mnogi so
zadnja leta že umrli in njim v
spomin so v cerkvi na Ptujski
Gori imeli še priložnostno mašo.
Čeprav so osnovnošolska leta
za letnike 1930, 1931 in 1932
končala že pred petdesetimi leti,
pa na lepe trenutke v domači šoli
niso pozabili. Veliko so si imeli
povedati tudi minulo soboto, ko
so se po pol stoletja ponovno
zbrali pred šolskimi vrati na
Ptujski Gori. Nekateri so menili,
da se šolskih let spomnijo zelo
dobro. Ptujskogorska šola je po
toliko letih spremenila podobo,
drugačni so postali tudi obrazi
nekdanjih sošolcev in mnogi se
na srečanju skoraj niso spoznali.
Nekdo med njimi je povedal, da
jih pozna le nekaj, druge pa bo
moral kar povprašati za ime.
In res so se nekateri morali
predstaviti, tudi takrat, ko so v
šolskem razredu prebrali njiho-
vo ime in priimek in ko je bila z
njimi nekdanja učiteljica Nežka
Kozoderc. Bilo je nekako tako
kot pred mnogimi leti: spet so se
našli prijatelji iz šolskih dni, ki
so si imeli prvič čas povedati o
življenju, delu in lepih šolskih
spominih.
Fanica Preložnik, pobudnica
srečanja, je povedala, da so imeli
veliko težav, ko so iskali naslove
nekdanjih sošolcev. Mnoge
sošolke so vmes zamenjale pri-
imke, veliko se jih je odselilo
drugam in dva meseca je trajalo.
da so uspeli najti vse naslove.
Precej jim je pri tem pomaga!
Štefan Maly, Marija Bedenik
pa je poskrbela še za pripravo
povabil in pisem. Preložnikova
je dodala, da bi težko pripravili
dobro srečanje, če ne bi pomaga-
le tudi Milena Vinkler, Lojzka
Klajnšek, Amalija Krajnc in
Nežika Topolovec.
"Šele iz naslovov smo potem
izvedeli, da so se naši sošolci
preselili na Ptuj, v Maribor,
Gornjo Radgono, pa tudi v Ko-
per in Ljubljano. Denes je po-
membno le, da smo se našli in da
si bomo svoje prvo srečanje za-
pomnili za dolga leta," je vsa ve-
sela na srečanju povedala
Krajnčeva.
Zlati šolski jubilej so nekdanji
sošolci nadaljevali v Lovrencu
na Dravskem polju, ob koncu pa
si obljubili, da bodo srečanje še
kdaj ponovili.
Besedilo in posnetek:
Taljcina Mohorko
Na obletnico prvega srečanja s šolo bo spominjala tudi skupna fotografija
polensak/ OBNOVILI GASILSKI DOM
spmi i^timgasiite
člani prostovoljnega gasilske-
ga društva s Polenšaka so pred
kratkim obnovili tamkajšnji ga-
silski d^, v katerem so tudi vse
kulturne in druge prireditve, ki
se dogajajo v kraju.
Na sobotni prireditvi je dorn-
avski župan Tone Velikonja
tudi uradno odprl obnovljeni ga-
silski dom. V priložnostnem go-
voru je pohvalil prizadevne
člane društva, ki zraven požarne
varnosti skrbijo tudi za ureje-
nost kraja ter stavb.
Predsednik društva Jože
Janžekovič se je zahvalil vsem,
ki so s prostovoljnim delom po-
magali k lepšemu videzu doma.
Njegovo obnovo so pričeli v letu
1994, ko so zamenjali ostrešje.
Potreben denar za sanacijo doma
so poleg prostovoljnih prispev-
kov in manjše dotacije dornav-
ske občine zaslužili z organizaci-
jo različnih družabnih priredi-
tev.
Na sobotni prireditvi so nasto-
pili mladi harmonikarji, Nežka
Starčič in Angela Lebar sta zape-
li pesem o sv. Florjanu, v domu
pa razstavlja slike domačinka
Rozalija Hojnik. Prireditev so
popestrili padalci Aerokluba
Ptuj.
MS
Novo fasado doma krasi obnovljena slika svetega Florjana
sl. bistrica / IZPOSTAVA DAVČNEGA URADA MARIBOR
Delo v novi službi nommlm
"Ko se je s 1. julijem letos združila celotna prejšnja Repu-
bliška uprava za javne prihodke z delom službe Agencije za
plačilni promet, nadziranje in informiranje, v Slovenski Bi-
strici ni bilo nobenih problemov. Državna sekretarka gospa
Kolarjeva nas je z navodilom obvestila, da moramo v soboto,
29. junija, prevzeti vso dokumentacijo delovnih organizacij in
delniških družb, ki so v občini. Tako smo ta dan brez proble-
mov prevzeli okoli 400 spisov, ter korektno opravili sprejem-
no-predajni zapisnik," je na vprašanje, ali so bili ob rojevan-
ju nove službe kakšni večji problemi, odgovoril vodja notran-
je organizacijske enote Davčnega urada Maribor v Slovenski
Bistrici Martin Modic.
Na notranji organizacijski
enoti Davčnega urada Maribor v
Slovenski Bistrici, kjer je siste-
miziranih 25 delovnih mest in
jih je trenutno zasedenih 22,
drugo pa bodo popolnih v nas-
lednjih mesecih, ko bo delo do-
končno razdeljeno, deluje nova
služba sicer na dveh lokacijah,
vendar zaradi tega problemov
pri delu, kot jih je videti in o
njih slišati drugod, tu ni.
Kot je povedal Martin Modic,
meri država korist ustanovitve
nove davčne službe z različnimi
merili. Mednje brez dvoma sodi
prilagajanje davčnega sistema
zahodnoevropskim državam ter
večji red in disciplina pri pobi-
ranju davkov, kar upajo, da bo s
to službo tudi doseženo.
Martina Modica smo pov-
prašali tudi o davčnih napove-
dih za odmero dohodnine za leto
1995. Izvedeli smo, da je v slo-
venjebistriški občini vložilo
davčno napoved okoli 18.000
davčnih zavezancev. Za večino
fizičnih oseb, nekaj manj kot
16.000, razen za samostojne pod-
jetnike, kjer je najprej potrebna
odmera davka iz dejavnosti, je
bila odmera končana že v juniju.
Odločb za doplačilo je bilo 3491,
za vračilo pa 9004.
Vida Topolove<
Popravek
v članku Haloze skozi tra-'
dicijo in urejeno podeželje;
(na prvi strani prejšnje števil-
ke Tednika) je pri navedbi j
dobitnikov priznanj za naj-
lepše urejene domove v
občini Videm prišlo do napa-
ke. Pomotoma se je pri Mari-
ji in Francu Caiutu, ki sta
prejela priznanje za najlepše
urejen dom in okolico s cvet-
jenm in zelenjem, zapisal kraj
Popovci 24 a, v resnici pa ima
Cafutova družina lepo urejen
dom v Repiščah 16 a.
Za napako se opra-
vičujemo.
Meteorologi so letos že zelo
zgodaj povedali, da ni več
pričakovati pravih poletnih
vročin. Tudi bližnji konec šol-
skih počitnic napoveduje sko-
rajšnjo jesen. Nekateri pravijo,
da bo v vsakem pogledu vroča...
ŠOLA - SPET
PO STAREM
Kaj prinaša jesen šolarjem in
staršem? "Socialna" država
predvsem spet ne bo poskrbela
za celovit program oskrbe z
učbeniki in šolskimi po-
trebščinami. Ni videti, da bi
založniki (in drugi) med seboj
kakorkoli tekmovali, da bi bila
ponudba čim popolnejša in
predvsem cenejša. Ni informa-
cij, kaj šele reklam o ugodnostih,
ki bi jih posamezni prodajalci
ponujali kupcem. Zdi se, da se
pri nas prodaja na kredit in na
čeke vse, razen šolskih po-
trebščin. Kot da bi bile le-te ne-
ponovljiv in enkraten vir hitrega
zaslužka. Seveda pa bi lahko go-
vorili tudi o posebni obliki priti-
ska založnikov in trgovcev na
starše, ki se mu država že leta ne
zna prav postaviti po robu.
Novosti ne kaže pričakovati
niti v šolah in v njihovih "pre-
natrpanih" programih. Po letih
različnih pritožb in obljub zdaj
celo šolski minister dr. Slavko
Gaber, ki je pred časom sicer go-
voril o nepotrebni navlaki in o
neracionalnostih v šolskih pro-
gramih, popravlja samega sebe.
Konec julija je v nekem inter-
vjuju dejal, da nas "golo zavze-
manje za prijazno šolo, prijazne-
ga učitelja ne bo pripeljalo do
boljše šole. /.../ Šola, v kateri bi
uresničili slavno geslo, da je tre-
ba človeka naučiti zgolj tehnik
učenja, potem pa se bo učil sam,
bi zanikala samo sebe. Brez
osovražene faktografije, brez
poznavanja dejstev, brez resne-
ga, temeljitega spoprijemanja s
snovjo šole ni." Minister Gaber
pravi, da je v zvezi s prenovo
učnih načrtov resda govoril o
krčenju snovi za 20 do 25 odstot-
kov. Vendar pa dodaja, da pri
tem ni nikoli mislil, da bi bilo
treba pouk časovno skrčiti, "saj
smo ta čas po minutah pouka na
repu evropskih držav". Seveda
pa bi bilo ob tem koristno (in
nujno) ugotoviti, na katerem
mestu v Evropi je Slovenija po
času, ki ga od učencev zahteva
zunaj šole za obvladovanje šol-
ske snovi. Tako še naprej ostaja
aktualno vprašanje, ali je naša
šola prijazna ali po nepotrebnem
preveč stresna. In ali je normal-
no, da morajo mnogi učenci "de-
lati" več kot odrasli.
BREZ NOVIH
ELEKTRARN
Od poletja se poslavljamo z
grozečo nevarnostjo redukcij
električne energije. Gre za splet
nepredvidenih okoliščin, za sla-
bo predvidevanje energetskih
oblik ali za obliko izsiljevanja
energetikov, ki že nekaj časa
(brezuspešno) opozarjajo na
neustrezne cene električne ener-
gije?
Komentator Dela sicer kate-
gorično zagotavlja, da ne gre za
nikakršne nakane ali celo tiho
izsiljevanje višjih cen elektrike,
"ampak za povsem profesionalno
ukrepanje tistih, ki so odgovorni
za nemoteno preskrbo". Komen-
tator ugotavlja, da je znano, da
energetiki nenehno tarnajo nad
nizkimi cenami energije in po-
manjkanjem denarja za investi-
cije. "Toda poznavalci dobro
vedo, da se za tem skriva globok
investicijski prepad. Čeprav po-
raba elektrike nenehno raste, v
zadnjih desetih letih nismo zgra-
dili niti ene nove elektrarne, in
kot kaže, še vsaj nekaj let ne
bomo dobili nobene."
"VEČNE
RESNICE"
Miloš Kovačič, prvi človek
novomeške Krke, je v svojem
zadnjem intervjuju za sobotno
prilogo Dela med drugim opozo-
ril na nekaj "večnih resnic": "V
času starega sistema smo direk-
torji pogosto sedeli na vladnih
sestankih in se pogovarjali o go-
spodarski politiki. Toda zelo
kmalu sem spoznal, da niti vlada
niti ministri ne morejo narediti
ničesar namesto nas. Nekaterim
panogam gre zelo slabo. Ali ni-
majo programa, kadrov, ustrez-
ne tehnologije ali pa trga. Mis-
lim, da morajo v podjetjih
predvsem spoznati, da jim raz-
vojni minister Janko Deželak ali
gospodarski minister Metod
Dragonja pri tem ne moreta po-
magati. Zelo presenečen sem
nad tem, da je Krka s svojo raz-
meroma skromno tovarno po
prodaji v Rusiji med slovenski-
mi podjetji na prvem mestu.
Zelo se tudi čudim, ko vidim, da
tako malo podjetij poskuša pro-
dajati na Poljskem, ki je s svoji-
mi 40 milijoni prebivalcev ven-
dar ogromen trg. To pa še ne po-
meni, da vlada in ministri pod-
jetjem ne morejo pomagati. Med
drugim bi jim lahko tako, da bi
se na državni ravni dogovorili,
da bi nekatere vitalne izdelke, ki
jih kupujemo od Rusije, plačeva-
li z našimi izdelki. Tako ravnajo
Čehi, Poljaki in Madžari. Poleg
tega bi lahko podjetjem pomaga-
la tudi diplomacija. V tujini
imamo 40 veleposlanikov, ki bi v
državah, kjer so, podjetjem
lahko odpirali vrata do predstav-
nikov tamkajšnjih oblasti. Če
hočem sam kot generalni direk-
tor priti do ministra v kakšni
državi, potrebujem za to šest me-
secev. Če mi pri tem pomaga ve-
leposlanik naše države, se mi t"
lahko posreči že v nekaj dneh.
Žal sta po mojih izkušnjah od
štiridesetih veleposlanikov safflO
dva, ki podjetjem lahko pomaga-
ta odpirati ministrska vrata: P^'
trič v Washingtonu in Zvone
Dragan v Pragi. /.../ Če bodo
večja podjetja čakala na vlade in
na ministre, ne bo nič. Sama si
morajo najti pot iz težav v rast
Tistim, ki mislijo, da jih bo
rešila država, se slabo piše, po*^'
jetjem in njihovim vodstvoiB;
Seveda pa ima lahko država tuti'
določene sklade, s pomočjo kat^;
rih lahko gasi v podjetjih,
imajo dobre programe in trg i"
ki so se znašla v težavah zarad'
začasnih težav. Pomagati je
ba Muri, ki ima 6500 zaposlenih'
Rogaški Slatini, ki sredi nev^'
orškega Manhattna letno pro"^^
za 40 milijonov dolarjev svoj^?^
kristala. Vseh izvoznikov to^^'
ni treba metati v isti koš."
Tako govori generalni direl''
tor podjetja, ki je po dosežen^'"
čistem dobičku in bilanci po®^"^
vanja s tujino na prvem mestih
Sloveniji.
Jak Kopri"^
fEDNIK - 29. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM - 13
BARBARIN MODNI KOTIČEK
"College" stii
Če se ozremo po avli katerekoli
fakultete pri nas, ne bomo dobili
nobenega vtisa o kakšnem skup-
nem stilu oblačenja, ki bi ločil
študente od drugih mladih ljudi
oz. srednješolcev. Tudi o splošni
urejenosti študentov ne bi mogli
govoriti. Prevladuje jeans, ki je
primeren za guljenje klopi, na-
jbolj malomarni se zadovoljijo
tudi s trenirkami in jih to prav
nič ne moti ter se v njih prav
dobro počutijo, čeprav bi
takšnim študentom moral biti
vstop v fakulteto strogo prepove-
dan, saj s svojim stilom in s tem
odnosom nižajo nivo fakultete
in univerze nasploh. Le tu in
tam srečamo na naših fakultetah
res urejenega študenta.
In če se vzporedno ozremo na
katero univerzo v Angliji? Prav
ta "college" slog jih dela tako
drugačne in kaže na njihov
spoštljivi odnos do fakultete.
Tako močan slog, ki je globoko
vkoreninjen v ljudi, se je razširil
tudi na ulice - pa ne samo
angleške, tudi po vsej Evropi,
celo Američani so ga sprejeli kot
splošen modni trend.
In kaj je značilno za ta slog?
Srajčke skrbno zapete do vra-
tu, ki jih dopolnjuje ozka črtasta
kravata, moške hlače zlikane na
črto, pletene shetland jopice in
puloverji s karo vzorci in V iz-
rezom, flanelaste suknje, tvidas-
ta krilca in telovniki, obvezne
temne nogavice (različnih barv)
in zloščeni Oxford čevlji. Barve
so predvsem sivih in rjavih
odtenkov, izogibajo se kričečih
barv.
Na ulici je ta slog postal mno-
go bolj sproščen, a še vedno spo-
minja na "college".
In če lahko posnemamo vse
drugo, zakaj ne bi tudi tega?!
Barbara Plaveč

Z novo listo se normativna ureditev trga zdravil (re-
gistracija, razvrščanje, predpisovanje) v bistvu končuje.
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
pričakujejo, da bo zaradi tega zdravniška blagajna do
konca leta privarčevala dodatnih 1,7 milijarde tolarjev,
o čemer pa predvsem lekarnarji močno dvomijo, saj se
je v zadnjem času, ko se je že vedelo, da nova lista bo,
zelo povečalo pisanje receptov.
Pri razvrstitvi zdravil na pozi-
tivno in vmesno listo naj bi
predvsem prevladala strokovna
merila, prvi odmevi - zlasti iz le-
karniških vrst - pa govorijo dru-
gače, namreč da so bili poleg
strokovnih interesov prisotni
tudi drugi. Zaradi precejšnjih
premikov s pozitivne (brezp-
lačne) na vmesno listo v zavaro-
valnici pričakujejo zmanjšanje
porabe zdravil, ki jih bodisi del-
no bodisi v celoti zagotavlja ob-
vezno zavarovanje. Razvrstitev
zdravil je pomembna predvsem
za zdravnike. Na pozitivni listi
naj bi bilo nekaj več 70 odstot-
kov zdravil, na vmesni pa manj
kot 30 odstotkov.
Liste zdravil poznajo vse
države evropske skupnosti in s
tem na neki način opredeljujejo,
katera zdravila se plačajo s
sredstvi zdravstvenega zavaro-
vanja oziroma s kakšno višino
doplačil zavarovane osebe.
Zdravila, ki jih zagotavlja ob-
vezno zdravstveno zavarovanje,
predstavljajo strokovni in fi-
nančni problem v skoraj vseh
evropskih državah, zato tudi
sprejemajo ukrepe za zmanjšanje
porabe zdravil in za racionaliza-
cijo na tem področju.
Lekarnarji pravijo, da bo nova
lista zdravil prinesla precej zme-
de in negodovanja, saj bodo bol-
niki morali nekatera zdravila, ki
so po novem na vmesni listi, prej
pa niso bila, delno plačati, če ni-
majo dodatnega zavarovanja.
Posebej to velja za zdravila, ki
jih bodo zdravniki s te liste pisa-
li za zdravljenje otrok, mladine
in študentov, ker ti niso dodatno
zavarovani. Teh zdravil pa je po
novem več kot doslej. Za druge,
ki so dodatno zavarovani, nova
lista naj ne bi povzročila neu-
godnih materialnih posledic. V
zavarovalnici pa že ugotavljajo,
da se je povečalo zanimanje za
zavarovalniški paket, ki vsebuje
zdravila, s katerim se je omenje-
nim doplačilom mogoče izogni-
ti. Ker je trenutno zelo "poceni",
ga bodo po vsej verjetnosti v
kratkem podražili.
Kakorkoli že, upravičeno lah-
ko pričakujemo, da prvi dnevi
uveljavljanja nove liste zdravil
vsaj za lekarnarje ne bodo lahki.
Zaradi pomanjkanja informacij
bodo največjo jezo bolniki stre-
sali nanje, čeprav bi jo morali
preusmeriti drugam - na tiste, ki
so novo listo pripravili in so jo
dolžni tudi predstaviti.
MG
ORMOŽ / POLICISTI ZA VARNOST OTROK
Po varni poti v šolo
Omroški policisti že po nekajletni ustaljeni praksi začnejo večje aktivnosti
za varnost otrok v cestnem prometu že v juniju, nekaj dni pred koncem
šolskega leta. V avgustu obiščejo vse šole in vrtce, pregledajo prometno
siganlizacijo in v septembru izpeljejo varnostno akcijo na celotnem
ormoškem področju. Letos bo ta akcija imela največ poudarka na ugo-
tavljanju hitrosti voznikov.
"V juniju policisti že nekaj let obiskujemo osnovne šole
in vrtce ter mentorje prometne vzgoje opozorimo na
varnost otrok v cestnem prometu. Po šolah se opaža se
volja in pripravljenost do sodelovanja, zato so tudi naši
rezultati na koncu precej dobri, kar pokažejo statistike
udeležbe otrok v prometnih nezgodah med počitnicami.
Letos smo s statističnim pregledom za prvo polletje na-
redili primerjavo z lanskim letom: številke so majhne -
letos smo zabeležili pet prometnih nesreč z udeležbo
otrok, lani pa so se pripetile le tri. Seveda gre za rast
števila prometnih nesreč, posledice pa niso zaskrblju-
joče, saj so otroci bili le lažje poškodovani. Vendar pa
ne gre pozabiti, da vsakdanja previdnost voznikov ni ni-
koli odveč," je povedal komandir Policijske postaje
Ormož Darko Najvirt.
V začetku avgusta so ormoški
policisti nadaljevali aktivnosti,
pregledali vse cestne komunika-
cije v bližini šol in vrtcev, ugoto-
vitve pa strnili v poročilo, ki so
ga pozneje posredovali ptujske-
mu Cestnemu podjetju in občini
Ormož. Niso naletih na gluha
ušesa, temveč se je pokazala veli-
ka mera sodelovanja na obeh
straneh. Do danes so po besedah
ormoškega komandirja vse večje
pomanjkljivosti že odpravljene
in obnovljeni so vsi prehodi za
pešce. V zadnjih dneh počitnic
policisti ponovno obiskujejo vse
šole na območju ormoške občine
in se s prometnimi mentorji po-
govorjajo o varni poti učencev v
šole.
"Tako kot je bilo v navadi
zadnja leta, se naše aktivnosti
nadaljnjo tudi v septembru,
začetek je na prvi dan šolskega
leta. Morda je letos razlika le v
tem, da teh aktivnosti ne bomo
vodili le prvih štirinajst dni,
temveč ves september. Na tere-
nu bomo policisti prisotni ob
vsakem trenutku, posebej pa se
bo to pokazalo s preventivno de-
javnostjo vodij policijskih oko-
lišev. Ne bo odveč, če povem, da
smo bili v zadnjih letih s preven-
tivo kar uspešni, saj v času počit-
nic skoraj nismo zabeležili pro-
metne nesreč z udeležbo otrok,"
je med drugim dodal komandir
Najvirt.
Varnostno akcijo na celotnem
ormoškem območju bodo poli-
cisti izvedeli 2. in 11. septem-
bra, največ poudarka pa bo v teh
dneh na ugotavljanju hitrosti z
radarjem. Sicer pa bodo ves me-
sec izvajali poostrene ukrepe
zlasti v bližini šol in vrtcev. V
zadnjih letih so se na ormoškem
varnostne akcije v prvih dneh
pouka pokazale kot uspešne.
V sklop preventivnih de-
javnosti tudi letos policisti
uvrščajo nekaj priporočil za ot-
roke, njihove starše in prometne
mentorje po šolah. Komandir
Najvirt je ob tem dejal:
"Predvsem bi radi priporočili
vsem staršem, ki vodijo svoje ot-
roke prvič v šolo po poti, ki pos-
taja zanje najpomembnejša pot v
življenju, naj svoje otroke v šolo
vodijo peš in ne z avtomobilom,
kajti le tako se bodo otroci lahko
navadili na šolsko pot, ki bo zan-
je najbolj varna. Z leti bodo
namreč tudi naši najmlajši pos-
tali udeleženci v cestnem prome-
tu in prav je, da jih že sedaj nava-
jamo na varnost v prometu."
Tatjana Mohorko
Od tod in tam
ENKRAT MESEČNO
ŠOLSKI TELEFON
Na pragu novega šolskega leta prihaja z Mi-
nistrstva za šolstvo in šport v Ljubljani zanimiva
novica: v sredo, 28. avgusta, med 16. in 19. uro
pričel delovati brezplačni odprti informativni te-
lefon, ki bo odslej deloval enkrat mesečno. Nje-
gova številka je 0802222, na vprašanja, ki jih
bodo v zvezi s šolstvom in športom postavljali
slovenski državljani, pa bo skupaj z državnimi
sekretarji odgovarjal minister za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber.
DANES SEJA
KIDRIČEVSKEGA SVETA
Danes, v četrtek, 29. avgusta, se bodo na prvi
podopustni seji sestali svetniki občine
Kidričevo. Med drugim bodo razpravljali o gos-
podarjenju s komunalnimi odpadki in koriščenju
dopustov ter črpanju gramoza, sklepali o
poslovniku nadzornega odbora, predlogih od-
bora za kmetijstvo in gozdarstvo ter odbora za
gospodarstvo, o spremembi sklepa o ustanovit-
vi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu ter govorili o problematiki Čevljarstva
Kidričevo.
RAZISKOVALNI
SEMINAR ZA UČITELJE
BIOLOGIJE
Društvo za opazovanje in proučevanje ptif:
Slovenije je organizator raziskovalnega semi-
narja za učitelje biologije, ki poteka od ponedel-
jka, 26., do vključno četrtka, 29. avgusjafv
domu Štrk v Spuhlji. Kot je povedala Karmen
Špilek-Štumberger, se dnevno mec^a^BO in 15.
uro na terenu lotevajo predvsemfproučevanja
izbljuvkov sov, spoznavanja ptic inl^utturne Kra-
jine ter spoznavanja vodnih habitatoV ob rednih
M	di
"^PLOČNIKIH
Uvedba novega prometnega režima oziroma
cestna zapornica med 2dravstvenim domom in
ptujsko bofnišntco je med Ptujčani in drugimi
obiskovalci obeh zdravstvenih ustanov
jiDvzro&fa precej razburjenja. Zaradi strožjega
r^irra ob vstopu so namreč številni avtomobili -
m. €fer. je ca 25 Jo 25 - cdslej f^pm-ririO par-
kirani na pločnikih ob Potrčevi cesti. Stanovalci
in drugi pešci se upravičeno razburjajo, kajti ho-
diti med avtomobili je težko, pa še nevarno
povrhu. Po prijavi so ptujski policisti sicer neka-
terim vozilom za brisalce zataknili plačilne listke
za napačno parkiranje, a ne zaleže. Stanovalce,
predvsem starše malčkov, ki bodo čez nekaj dni
spet začeli pouk, pa upravičeno skrbi, kaj Še lah-
ko pripeti, če se bodo šolarji na poti v šolo ali do-
mov na pločniku parkiranih avtomobilov izogi-
bali s hojo po cestišču.
-OM
SLIKARJI NA
ŠTATENBERGU
Štetenberški grad in njegovo okolico bodo
tudi letos obiskali ptujski slikarji z gosti iz vse
Slovenije. Letos bo tam že peta likovna kolonija,
tudi letos je, tako kot že dve leti, pokrovitelj Ta-
lum iz Kidričevega. Kolonija, ki se je bo udeležilo
16 ljubiteljskih in akademskih slikarjev, se bo
pričela 3. in bo trajala do 8. septembra, ko bodo
slikarji svoja dela razstavili.
MZ
USPOSABLJANJE ZA
KOMERCIALISTE
Zasebno podjetje Animacija iz Ptuja bo to je-
sen pričelo specialistično usposabljanje za po-
klic komercialista, ki je namenjen predvsem
brezposelnim in tudi že zaposlenim, ki so
končali 4-letno srednjo šolo katerekoli smeri, pa
jim formalna izobrazba ovira uresničiti poklicni
cilj. K sodelovanju vabijo tudi vse |jstf, ki
™potre{5u]ejo dodatna funkc^mlnp srZnanja^^^iT^
področja ekonomije in liofrlsrciale. Po
končanem usposabljanju bocio udelezerrci do- I
bili splošno veljavrK) spričevalo in potrdilo s ka- ^
terima bodo dokazni pjgiravl|enD usposabljanje
po programu, ki ga je venfctr^ strokovi^^vet za ^ ,
vzc^jo in izobraževanj© Republike Šfoverli]©. 4
f Mol
C^TM^^^^euu
število ^giN^^^^^^l^e zbornice Ruj,
ki bodo*l0lo$	na mednarodnem
obrtnem sejmu v C^^ ^ kot kaže, ne bo spre-
menilo. Na	v hali A se bo
predstavilo okrog nekaj pa se jih
je odločilo za samostojno "predstavitev oziroma
prodajo. Glede na to, da ima Območna obrtna
zbornica Ptuj skoraj fiso$ petsto članov, je ta
številka odločno premajhna.
MG
14 - 01) TOD IN TAM
29. AVC.UST 1996 -
tednih
Mariii Kovai v slovo
Imos, 24. avgusta, smo
pospremili na zadnji poti
spoštovano in priljubljeno gospo
Marico Kovač s Prečne poti v
Ptuju.
Bili sva si prijateljici dolga
leta, do konca njenega
življenja, od prelepih
najstniških let. Bila je
nadarjena, znatiželjna učenka,
ko sva obiskovali šolo v
Mladiki v Ptuju. Stanovala je
v Rogoznici v velikem domu.
Očeta je zgodaj izgubila. Bil je
član ugledne narodnozavedne
Brenčičeve družine v Ptuju.
Padel je kot vojak v prvi
svetovni vojni. Nadomestil ga je
očim, kije pomagal gospodariti na velikem posestvu.
Marica je bila edinka. Ko je odrasla, se je poročila s profesorjem
zgodovine Andrejem Kovačem. V zakonu so se rodili trije sinovi.
V času druge svetovne vojne, ko je pri nas vladalo nacistično
nasilje, sta Marica in njen mož podprla osvobodilni boj predvsem s
tem, da sta nudila leta 1942 zatočišče organizatorki Osvobodilne
fronte v ptujskem okrožju.
Marico sem obiskovala vsa povojna leta, najprej še v njenem
prvem domu, v veliki rogozniški hiši. Deležna sem bila prijaznih
sprejemov tudi njene mame, ki je žal umrla že leta 1962. Ko so si
sinovi zgradili vsak svojo hišo za svojo družino, se je Marica
naselila v domu najstarejšega sina Andreja, diplomiranega
ekonomista.
Prva povojna leta, ko je stanovala še v veliki rogozniški hiši, sem
jo obiskovala s svojim sinkom. Za veliko hišo je bilo gospodarsko
poslopje, kjer je skrbel za živino gospodarski pomočnik. Moj sinko
je vzljubil prijazno "teto" Marico. K njej na obiske sta ga vlekli
njena ljubeznivost in želja, da bi se peljal s konji. Koliko
nepozabnih voženj s konji po ptujski okolici mu je omogočila "teta"
Marica!
Leta 1960 pa je Marico hudo prizadela smrt moža. Tedaj je bil
bibliotekar Studijske knjižnice v Ptuju. V hudem soji bili v tolažbo
in oporo sinovi.
Marica je bila vzorna gospodinja in ljubeča mati. Z branjem lepih
knjig sije bogatila življenje, pa tudi z ročnim delom prekrasnih del
kvačkanja, pletenja in vezenja.
Z leti se je njena invalidnost - težave s kolki - slabšala. Zadnja
leta je le s težavo hodila. Pridružile so se še druge bolezni. Veliko
uteho ji je pri tem nudila z nego in ljubeznijo snaha, gospa Jožica,
medicinska sestra.
Vedno ljubezniva, plemenita mama in babica svojim vnukom ter
tašča se je stara 83 let poslovila od življenja. Vsem, ki smo jo
vzljubili, bo ostala v neizbrisnem spominu. Svojcem pa bo ostal v
tolažbo svetal in hvaležen spomin nanjo.
Vida R.
PTUJ / ANKETA MED SREDNJEŠOLCI
Vei možnosti
za mlade
Ptujski srednješolci v svojem prostem času največkrat
gledajo televizijo, video in poslušajo glasbo, čas
preživljajo s prijatelji in šele na tretjem mestu se
ukvarjajo z raznimi zunajšolskimi dejavnostmi. Meni-
jo, da nujno potrebujejo prostor za druženje in aktiv-
nosti, za življenje pa bi jim prišlo prav tudi več informa-
cij, namenjenih njihovim potrebam.
To so nekateri rezultati anke-
te, ki jo je pripravil Center inter-
esnih dejavnosti, med 468 ptuj-
skimi srednješolci pa so jo izpel-
jale šolske svetovalne službe pod
vodstvom Darje Rokavec. Zani-
mivo je, da je v Sloveniji
vključeno v organizirane aktiv-
nosti samo 7 do 10 odstotkov
srednješolcev in podoben odsto-
tek velja tudi za ptujske mlade.
Kako bi vključili v aktivnosti
preostalih 90 odstotkov mladih
in s tem povečali kakovost
preživljanja prostega časa mla-
dih in odraslih, je bil motiv za
pripravo ankete o informiranju,
svetovanju in prostorih za ptuj-
ske srednješolce. Kar 83 odstot-
kov vprašanih je odgovorilo, da
mladi potrebujejo svoj prostor, v
katerem bi plesali (19 %), obi-
skovali koncerte (18%), gleda-
liške predstave (14%), imeli de-
batne večere (14%), ustvarjalne
aktivnosti (13%),... med željami
pa so zapisali tudi športne aktiv-
nosti, skupne izlete, pogovore o
problemih ... Po njihovem
mnenju naj bi se družili mladi
od 12. do 27. leta (57% odgovo-
rov) ali pa srednješolci in štu-
dentje (40% odgovorov). Da naj
bo v teh prostorih dovoljeno ka-
diti, je zapisalo 38 odstotkov, in
da naj bi točili tudi alkoholne
pijače, je zapisalo 62 odstotkov
mladih. V delo kluba mladih bi
se bili tudi sami pripravljeni
vključiti, samo četrtina pa je za-
pisala, da bi se prihajali samo za-
bavat.
Mladi potrebujejo tudi infor-
macije in izkazalo se je, da jim
največ pomenijo informacije o
zaposlitvi (22%), nato pa jih za-
nimajo informacije o ljubezni
(14%), prijateljstvu (15%), o
preživljanju prostega časa (12%),
potovanjih v tujino (12%), seksu
(10%), ... Največ informacij pri-
dobijo v šoli, od staršev, sošol-
cev, v medijih ... Menijo, da bi
bilo dobro, da bi bile informacije
zanje zbrane na enem mestu, do-
bro pa bi bilo tudi, da bi jih
lahko dobili v osebnem kontak-
tu z eno ali več osebami, kot je
ponujal vprašalnik.
MZ
V NEDELJO NA GRADU VURBERK
Igre dobre volje
Turistično društvo Vurberk
bo v nedeljo izvedlo že četrto
letošnjo prireditev - Igre dobre
volje, kot so poimenovali
srečanje okoliških krajanov v za-
nimivih disciplinah. Tako bodo
obiskovalci po 14. uri lahko
uživali ob kozjih dirkah, tekmo-
vanju v vlečenju vrvi ekip iz
Krčevine, Grajenščaka, Dvor-
jan, Dupleka, Korene in Vurber-
ka ter šaljivih družabnih igrah.
Za gledalce so pripravili žreban-
je vstopnic z več kot 100 nagra-
dami.
i.ic.
dornava / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Denar demografsko
ogroženim za ceste
Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so svetniki največ časa raz-
pravljali o modernizaciji lokalnih cest in razporeditvi sredstev, ki so jih prejeli
za demografsko ogrožena področja.
Iz tega naslova je letos prejela dornavska občina nekaj več kot pet milijonov
tolarjev in jih bodo namenili za modernizacijo ceste v Bratislavcih ter za ces-
to Brezovci - Lasigovci. Sklenili so, da bodo pri vseh cestah, kijih bodo gra-
dil s tem denarjem, morali občani prispevati najmanj 20 odstotkov vrednosti
gradnje. 1 manjšimi popravki so sprejeli osnutek odloka o ravnanju s komu-
nalnimi odpadki na območju občine, kijih bodo odslej zbirali ločeno. So-
glašali so tudi z osnutkom odloka o pokopališkem redu.
Za predsednika gradbenega odbora za obnovo osnovne šole v Dornavi so
imenovali župana Toneta Velikonja. Izvajalec del pri sanaciji centralne kurja-
ve bo James, d.o.o., iz Ptuja.
Med številnimi predlogi svetnikov je bil tudi ta, da bi morali sprejeti odlok, v
katerem bo točno zapisano, kako mora biti urejena okolica lokalnih in regio-
nalnih cest. Sedaj namreč visoka trava, grmičevje in drevje ovirajo varno
vožnjo.	(MS)
Im memoriam
prof. Adalbertu 5lekov€u
(17. 3. 1910, MARIBOR .
18. 8. 1996, PTUJ)
Ptuj, slovensko mesto g
večtisočletno tradicijo, za
pokojnega prof Adalberta
Slekovca ni bil majhen, še manj
pa premajhen. Čeprav je bil
službeno poslan v naŠe mesto
leta 1950 kot zrel 40-letnik, je v
njem ostal, živel, delal in se v
njem kot intelektualec na
področju humanistike ni počutil
utesnjenega ter ga velika
dogajanja v večjih mestih niso
premamila, pač pa je sam bil
sposoben soustvarjati dogajanja
v našem mestu in njegovi širši
okolici. Ker Ptuj zanj ni bil
mali, tudi na druga mesta ni gledal s strahospoštvanjem kot manjši
brat starejšega, temveč kot na sebi enaka, vendar drugačna.
Profesor Slekovec je bil velik človek tako po srcu kot po pameti in
tudi po postavi. Zaradi pestre, ustvarjalne in načelne življenjske
poti na našo srečo ne moremo dati prav njegovemu bližnjemu
kolegu po stroki dr. Trstenjaku, ki ugotavlja, da smo Slovenci
čuden narod, ker da smo bolj zvesti politični orientaciji kot pa
narodni - kajti Slovenci smo po njegovem najprej liberalci,
klerikalci itd., potem nekaj časa nič in šele nato Slovenci. Drugi
narodi pa so najprej Čehi, Nemci, Hrvati... in šele nato liberalci,
klerikalci itd. Profesor Slekovec Trstenjakove teorije ne potrjuje
(ali pa je izjema, ki potrjuje pravilo,) kajti naprej je bil Slovenec -
ponosen, malce hudomušen, široko razgledan, nato učitelj številnim
generacijam, specialni pedagog - defektolog, sooblikovalec in
ravnatelj šole s prilagojenim programom, gimnazijski profesor,
zavzet ohranjevalec narodovega bogastva, poznavalec zgodovine -
to ljubezen je prav gotovo podedoval po svojem mrzlem stricu,
duhovniku Mateju Slekovcu, znanem zgodovinarju, arhivarju in
predsedniku Zgodovinskega društva Maribor. Bil je velik ljubitelj
narave in živali in je to svojo nagnjenje prenesel tudi na vnuka.
Dolga leta je sodeloval pri organizaciji kurentovanj, bil je
filatelist in eden od ustanovitvenih članov Zgodovinskega društvu,
kjer je dolga leta bil blagajnik. To funkcijo je opravljal enako
zavzeto, odgovorno in pomembno, kot da bi bil finančnik katerega
od velikih podjetij. Spominjam se leta 1976, ko smo na Ptuju
ponovno obujali Zgodovinsko društvo, ki je kljub skoraj 100-letni
tradiciji zamrlo. Profesor Slekovec je bil skeptičen, vendar se je
takoj vključil, pomagal in društvo je ponovo zadihalo.
Za poklicno in društveno delo prof. Adalberta Slekovca lahko
uporabimo kot prispodobo velikega gledališčnika Stanislavskega o
etičnih načelih igralca, da ni velikih in malih vlog, da so le veliki in
mali igralci. Za prof. Adalberta Slekovca ni bilo velikih in malih
nalog, vse so bile velike, opravljene enako korektno in enako
pomembno. Iz teh načel pa vendarle izstopa njegova posebna skrb,
pozornost in strokovnost, namenjena predvsem otrokom z
drugačnimi potrebami. To svojo ljubezen je vcepil tudi hčerki in
mnogim drugim.
Profesor Adalbert Slekovec je bil eden tistih intelektualcev na
Ptuju in v širšem področju, zaradi katerih je naše mesto v
slovenskem prostoru nekaj pomenilo. Karkoli je delal, z njegovo
smrtjo ni umrlo. Bil je eden tistih srečnih in sposobnih ljudi, kije bil
sposoben posejati seme in vzgojiti mladike.
Hvala, profesor Slekovec!
Kristina Šamperi-Purg
SO± NVruVIAI :asicj
3,
Na osnovi teh podatkov lahko
ocenimo dokaj natančno število
usmrčenih ali umrlih na Hrastov-
cu, za katere je vodil evidenco v
svojem dnevniku grobar Franc
Kurnik iz Voličine. Razvideti je
mogoče tudi časovni okvir doga-
janja na Hrastovcu, kar potrjuje
domnevo, da so bile izvensodne
usmrtitve opravljene v glavnem
do konca avgusta 1945 (pa tudi
sicer umrli zaradi bolezni, slabih
razmer ipd. - op.p.).
V začetku avgusta pokoplje
grobar Kurnik iz Voličine 31 tru-
pel, pripeljanih iz Hrastovca. K
temu številu moramo dodati še
30 trupel, za katere je grobar vo-
dil evidenco, zadnja je bila
usmrčena Rozalija Kalamar, kar
je zabeležil v svoj dnevnik grobar
Kurnik. Ker grobar ni beležil
točne identifikacije pripeljanih
trupel, ocenjujemo da je del šte-
vila žrtev voden dvojno (na pri-
loženem seznamu doslej ugo-
tovljenih in preverjenih žrtev ta-
borišča Hrastovec).
Ostale irfve
Hra5tov€a
1. Pavla Wessely, Ruj, 2. Mari-
ja Wessely, Ptuj, 3. Ana Roch-
berck, Ruj (7. 8. 1945), 4. Gisela
Schaffer, Ruj (28. 6. 1945), 5.
Hanz Steinbruckener, Ruj (3. 8.
1945), 6. Karolina Teutschert,
Ptuj (8. 8. 1945), 7. Veronika
Brelc, Fikšinci, 8. Franc Buch-
mann, Ocinje (kmet), 9. Johanna
Buchmann, Kramarovci (28. 8.
1945), 10. Gretul Buchmann,
Kramarovci, 11. Ana Dopona,
Fikšinci (8. 8. 1945), 12. Friderik
Dopona, Fikšinci (pogrešan), 13.
Alojzija Dopona, Fikšinci (po-
grešan), 14. Marija Dopona,
Fikšinci (8. 8. 1945), 15. Frida
Fritz, Ocinje, 16. Julijana Fritz,
Ocinje, 17. Johan Fruhvald,
Ocinje, 18, Franc Gatu, Krama-
rovci (24. 7. 1945), 19. Tomaž
GingI, Ocinje (pogrešan), 20. An-
drej Gombotz, Kramarovci (po-
grešan), 21. Gombotz, Krama-
rovci (pogrešan), 22. Frančiška
Gombotz, Fikšinci (pogrešan),
23. Franc Gombotz, Fikšinci (po-
grešan), 24. N. Gombotz,
Fikšinci (pogrešan), 25. Franc
Gurt, Fikšinci, 26. Julijana Gurt,
Fikšinci, 27. Marija Halb, Ocinje,
28. Ervad Halb, Ocinje, 29. Pavel
Halb, Ocinje, 30. Enat Jauk, Kra-
marovci, 5. 8. 1945, 31. Ema
Jauk, Fikšinci, 32. Franc Jauk,
Kramarovci, 24. 7. 1945, 33. Mi-
hael Jug, Ocinje, 34. Ana Jug,
Ocinje, 35. Leopoldina Jug,
Ocinje, 4. 8. 1945, 36. Franc
KampI, Kramarovci (pogrešan),
37. Milan KampI, Kramarovci, 38.
Marija KampI, Kramarovci (po-
grešana), 39. Franc Kraus, Kra-
marovci (24. 7. 1945), 40. Kristi-
na Kren, Kramarovci, 41. Terezija
Kren, Kramarovci, 42. Johan
Kren, Fikšinci, 43. Jože Koler,
Ocinje, 44. Johana Kurz,
Fikšinci, 45. Franc Kurz, Krama-
rovci, 46. Karolina Lang, Ocinje,
47. Julijana Lang, Ocinje (1. 8.
1945), 48. Ana Lang, Vikšinci (5.
8.1945), 49. Marija Lang, Krama-
rovci, 50. Apolonija Neubauer,
Kramarovci, 51. Julija Fleger,
Ocinje Fikšinci (5. 8. 1945), 52.
Albin Fleger, Ocinje, 53. Julijana
Fitz, Ocinje, 54. Alojz Salamon,
Fikšinci, 55. Adolf Salamon, Mur-
ska Sobota, 56. Andrej ŠadI, Kra-
marovci, 57. Terezija ŠadI, Kra-
marovci, 58. Monika ŠadI, Kra-
marovci, 59. Apolonija ŠadI, Kra-
marovci, 60. Ida ŠadI, Kramarov-
ci (pogrešan), 61. Paul ŠadI, Kra-
marovci, 62. Johan StešI, Krama-
rovci 40, 63. Ana Stog, Ocinje
(22. 8. 1945), 64. Henrik Stog,
Ocinje (6. 9. 1945), 65. Andrej
Stog, Ocinje, 66. Jožefina Stog,
Ocinje (31. 7. 1945), 67. Franc
Stog, Ocinje (31. 5. 1945), 68.
Franc Unger, Ocinje, 69. Marija
Unger, Ocinje, 70. Karel Kophad,
Ptuj (29. 7. 1945), 71. Franc
Korše, Ruj, 72. Anette Mullen-
der, Ptuj (28. 7. 1945 - po-
grešana), 73. Marija Murko, Ptuj
(pogrešana), 74. Frida Arnušek,
Ljutomer, 75. Marija Bauman,
Hajdoše, 76. Elizabeta Kepe,
Ljutomer, 77. Ana Švarc, Ljuto-
mer, 78. Henrik Štof, Ocinje, 79.
Andrej Štof, Ocinje, 80. Jožefa
Štof, roj. 1943, Ocinje, 81. Terezi-
ja Celoti, roj. 1872, Ruj, 82. Eli-
zabeta Dvoršak, roj. 1870, Ptuj,
83. Hilda Frank, Ptuj, 84. Nessi
Praviček, Velika Nedelja, 85. Ma-
rija Pravčič, okolica Ptuja, 86. Fri-
derik Lorbek, roj. 1858, Ptuj, 87.
Ana Lorbek, Ruj, 88. Henrik
Kure, Fikšinci, 89. Franc Kure,
Kramarovci, 90. Franc Štof,
Ocinje (86).
Med domnevne žrtve Hras-
tovca uvrščamo še Kondrada in
Marijo Breznik od Negove (po-
datek ni povsem preverjen).
IV.
Ob tem bi želel zapisati, da je
študija o povojnih pobojih nasta-
jala daljše časovno obdobje in
se še dopolnjuje, saj dobivamo
nekatere nove podatke, s kateri-
mi potrjujemo vse dosedanje na-
vedbe in ugotovitve. Pri študiji
smo upoštevali vse razpoložljive
vire in se zavzeli za kritičen pre-
tres ter zgodovinsko objektiven
in pošten prikaz obdobja le-
narške polpretekle zgodovine, ki
so ga žal zaznamovali tudi tra-
gični dogodki. Skratka uporabili
smo različne vire, tudi številna
pričevanja, od katerih izpostavl-
jamo celovito, tudi pisno potrje-
no oceno gospe Marice Kram-
berger iz Lenarta, ki dogodke
dobro pozna in ki nam je poma-
gala pri vzpostavljanju stikov z
nekaterimi preživelimi tabo-
riščniki, za kar se ji seveda iskre-
no zahvaljujemo. Takole se spo-
minja dogodkov v Hrastovcu po-
leti 1945. leta:
"V Hrastovcu je bilo od maja
1945 do 6. septembra 1945 ta-
borišče pod komando OZNE in s
posadko 50 knojevcev. Izvedelo
se je, da je Mladen Devide,
načelnik OZNE, hotel maščevati
smrt svojega očeta, lekarnarja
Bogdana Devideja, ki so ga oku-
patorji - Nemci odpeljali v tabo-
rišče in je tam umrl. Iz
maščevanja je Mladen dal ustre-
liti 10 Lenartčanov, pobiti naj bi
bili 17. 5. 1945 in pometani v rib-
nik (ali pokopani ob ribniku) pod
Hrastovcem.
Živo se spominjam, kako so
mimo naše hiše, ki leži ob glavni
cesti (Rujska c. 15, sedaj Ruj-
ska C. 8 in 10), v majskih nočeh
vozili s plahtami pokriti kamioni z
zastrtimi lučmi. Ugibali smo, kaj
vozijo. Ko so se razširile govori-
ce o taborišču v Hrastovcu, smo
vedeli, da so to transporti ljudi, ki
so jih aretirali in vozili iz smeri
Ptuja. Šušljalo se je o strelih, ki
so jih v Zamarkovi in Partinju
slišali iz Hrastovca. Kaj se doga;
ja v Hrastovcu, nismo vedeli, saj
je OZNA delala neovirano in vse
v konspiraciji, strogo tajno. Julija
1945 (točnega dneva se ne spo-
minja) je prišel iz Hrastovca kurir
knojevec v našo hišo po mojega
očeta, ki je bil takrat edini zdraV;
nik v Lenartu, in naročil obisk P^'
bolnem vojaku v Hrastovcu (k'
naj bi imel pljučnico). Popoldan
tega dne mi je moj oče naročil,
naj vzamem svojo izkaznico
načelnice RK in grem z njim ^
Hrastovec. Tam je najprej opra^''
obisk pri bolnem vojaku. Nato P^
sva v imenu RK pregledala tat)0'
rišče. Po njem sta nas vodila P'''"
jazna, vljuden intendant in p^^
prost vojak - bolničar. Na dvo-
rišče je mrgolelo ljudi vseh sta-
rosti, od malih otrok do starce^'-
Slišal si slovensko - prIešKO.
ptujsko, prekmursko narečje -
hrvaško, nemško, madžarsKO
govorico. V sobah je bilo vse raz-
metano, po tleh slama in cunj®'
odeje itd.
V vlažnem, mračnem prostor^'
kleti podobnem, levo od vratarf^'^
ce za kapelo so bili mrliči, pa ^^
še umirajoči, v agoniji - vsi v is
tem mračnem prostoru.
fEDNIK - 29. AVGUST 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 15
pORNAVA/DRUGI LUKARSKI PRAZNIK
»Kupte luk«
<|(up'te liik, kup'te liik, fal ga dan, samo da ga odan," so mi-
nedeljo glasno ponujale svoj pekoči pridelek dornav-
lukarce, vendar ne od vrat do vrat ali naključnim mi-
jjioidočim kot nekoč, marveč kar tako, izza stojnic. Naj bo
tokrat nekoliko drugače, so dejale, ko so se skupaj z
joniačim turistično-etnografskim društvom dogovarjale o
ysebini in obliki letošnjega liikarskega praznika.
Z zares leporečnim sestavkom
o toplini nekdanjega kmečkega
doma, s prepevanjem novousta-
novljenega domačega moškega
okteta (vodi ga Simnona Žgeč-
Veselič), z otvoritvijo slikarske
razstave iz življenja in dela lii-
karc ter razstave domačih jedi se
je ta praznik pravzaprav začel v
jedilnici domavske osnovne
šole, nadaljeval pa na veliki
ploščadi šolskega igrišča. Tu pa
je pred dokaj številno množico
obiskovalcev imel glavno besedo
liikarski podmladek, ki ga pred-
stavlja folklorna skupina dom-
avske osnovne šole. Skoraj dvaj-
set minut so se v venčku sloven-
skih plesov neumorno vrteli
otroški pari po asfaltu igrišča,
med mlajšimi vzbujali nav-
dušenje, med starejšimi pa slad-
ke spomine na mladost in njihov
ples v domači kmečki izbi ali v
seniku. Z ljudsko pesmijo so se
seveda oglasile tudi liikarce, s
"krenci" liika so na prizorišče do-
skočili še štirje padalci iz
bližnjega športnega letališča v
Moškanjcih, ves spored pa je s
tipičnim kmečkim humorjem,
na čase tudi malce robatim, in
seveda s "čista posebnim dornaf-
skin dialekton" vodil Kopajzarof
Tina iz Berdekofcof (Lojze Mat-
jašič).
Kljub temu da je vreme za av-
gustovski čas bilo izredno nepri-
jazno, oblačno, vetrovno in celo
hladno (19 stopinj), pa so se obi-
skovalci ob poskočnih vižah pre-
rojenega ansambla Prerod kaj
hitro nalezli dobre volje. Brez
nje pa veselice "itak nega!"
IC
HELENI TELEFON OPOZARJA
Kjer osel leži •••
Pred tremi tedni smo izposta-
vi problem odpadkov v proti-
tankovskem jarku v Zabovcih.
Naj ob tej priliki izpostavimo,
''a je naše opozorilo očitno zale-
go- Še vedno pa obstaja prob-
jem sanancije drugih divjih od-
lagališč v tem jarku.
V zvezi z divjimi odlagališči od-
padkov pa bi opozorili na še eno
^'^je odlagališče, na katerega so
opozorili občani po Zelenem
[elefonu. To smo odkrili vzdolž
'okalne ceste, ki vodi iz Nove vasi
Pri Ptuju proti Mestnemu Vrhu,
^bližini Lackove domačije. Tudi
^^ smo med odpadki odkrili kar
'^^kaj dokazil o njihovih izvorih
^^roma lastnikih (Mestni Vrh,
^abjak...). Tudi tokrat velja naše
^^ako opozorilo lastnikom teh
^Padkov, da poskrbijo za njiho-
^ ^ odstranitev na ustrezno odla-
gališče.
Na Zeleni telefon (773-816)
prejmemo veliko klicev. Trudi-
mo se, da bi nakazane ekološke
probleme v čim večji meri in čim
hitreje rešili oziroma predali
pristojnim službam.
Zeleni Ptuja
PTUJ/NOV RAZPIS ZA
MOST ZA PEŠCE
Bo drugii
uspešno?
v Uradnem listu Republi-
ke Slovenije številka 44, ki
je izšel 9. avgusta, je mestna
občina Ptuj ponovno objavi-
la javni razpis za izbiro izva-
jalca za izgradnjo mostu za
pešce čez reko Dravo v Ptu-
ju, katerega investitor je
mestna občina, projekt pa je
izdelal Ponting, d.o.o., Ma-
ribor.
Predvidena vrednost del je
okrog 1(X) milijonov tolarjev.
Odpiranje ponudb bo 3 L dan
po objavi razpisa, torej 10. sep-
tembra, na oddelku za okolje,
prostor in gospodarsko infra-
strukturo mestne občine Ptuj.
Za ponovni razpis so se v mest-
ni občini Ptuj odločili zgolj za-
radi neprimerljivosti podatkov
v ponudbah vseh treh ude-
ležencev prvega javnega razpi-
sa, čeprav so tudi cene krepko
prekoračile predvideno vred-
nost ponudbe. Ponudbe za
gradnjo mostu za pešce čez
Dravo v Ptuju so dali Gradiš,
SCT in italijanska firma Coop-
sette, ki gradi tudi ptujski pod-
voz.
mg
GORNJA RADGONA / NOVINARSKA
KONFERENCA KLETI RADGONSKE GORICE
RaniiM v novi
preobleki
Na novinarski konferenci podjetja Radgonske Gorice v
Gornji Radgoni so prejšnji četrtek predstavili novo preo-
bleko povsem avtohtone slovenske sorte iz radgonskih vi-
nogradov, radgonske ranine. Lanski letnik so namreč na-
polnili v nove italijanske steklenice drugačne oblike in z
novimi nalepkami. S tem so poskušali opozoriti na pred leti
preveč pozabljeno domačo sorto, ki je hkrati ena od poseb-
nosti krajev okoli radgonskih vinskih goric.
Kot je povedal direktor Rad-
gonskih goric Franc Škrobar, so
trto radgonske ranine našli v
prejšnjem stoletju v vinogradih
okoli Gornje Radgone. Zadnjih
30 let se je ta sorta delno
opuščala, tudi zato ker so med
sortami vse bolj prevladovala
kisla vina. Radgonska ranina pa
je vino, ki ima milo kislino, z
lepo cvetico, zelo nežno vino,
prijetno za pitje, sorta pa omo-
goča tudi pridelavo predikatnih
vin. Če je trgatev vsaj za 30 dni
poznejša od normalne, daje
odlično kakovost suhega jagod-
nega izbora, je še poudaril direk-
tor Radgonskih goric Franc
Škrobar. Na novinarski konfe-
renci so tudi povedali, da imajo s
trto ranine posajenih okoli 8
hektarjev vinogradov okoli Rad-
gone in da želijo pridelavo tega
grozdja in vina vzpodbuditi tudi
pri novih vinogradnikih.
Predstavitev nove preobleke
radgonske ranine je bila ena
prvih prireditev pred mednarod-
nim kmetijsko-živilskim sej-
mom v Gornji Radgoni.
M. Toš
NARAVA SE JE POIGRALA
Krompie /e
raiek postal
Miran Selinšek s krompirjevima "račkama". (FOTO: Kosi)
V soboto dopoldne je naše
uredništvo v spremstvu mame
Darje obiskal 9-letni Miran Se-
linšek iz Stogovcev 9 b. Prine-
sel je pokazat pridelek z njihove-
ga vrta - nevsakdanji krompir, ki
je pri njih zrastel v obliki
majhnega in velikega račka. Ker
se je to zgodilo prvič, ga je želel
pokazati tudi drugim. Željo mu
uresničujemo.
MG
STUDENICE PRI POLJCANAH
Smetišie ob športni plošiadi
Takoj za mostom prek Dra-
vinje, tik preden zavije cesta
v naselje Studenice pri
Poljčanah, je na desni strani
športna ploščad, najbrž na-
menjena za rekreacijo vseh,
ki to želijo. Na njenem robu
so kdo ve kateri 'komunalci'
pričeli odlagati razne odpad-
ke - stare kovinske sode, šte-
dilnike, pralne stroje, avto-
mobilske gume ter drugo nav-
lako. Tam se je znašla tudi
prikolica tovornjaka, za kate-
ro ne veš, ali je tam samo
začasno garažirana ali pa tudi
sodi med navlako.
Ko sredi sicer lepega okolja z
Hočem v ozadju opazuješ vse
skupaj, se nehote vprašaš, ali
kraja, ki je nekoč preživljal
boljše in bolj cvetoče čase, kar
kaže polno propadajočih hiš z
gosposkim videzom, ne kazi za-
dosti že propadajoči samostan-
ski kompleks. Sedaj pa so si ne-
kateri ob vhodu v Studenice
omislili še smetišče!
Vida Topolovec
Lepo okolico Studenic kazijo odpadki.
Foto: VT
16 - ŠPORT
29. AVGUST 1996-
TEDNIH
kasastvo / USPELA KASASKA
PRIREDITEV OB 800-LETNICI LENARTA
Zmagovalki velik
pokal Lenarta
Kljub nekoliko slabšemu vremenu je Lenart v Slovenskih
goricah doživel pravi konjeniški praznik, ki so ga pripravili
ob 800-letnici prve omembe Lenarta. V osrednji dirki naj-
boljših slovenskih kasačev na 2100 metrov dolgi progi je ne-
koliko presenetljivo, vendar zasluženo po ponovljenem
startu zmagala kobila Anica B na vajetih Braneta Aljaža iz
Rejskega centra Brdo. Druga je bila Alija z voznikom Mar-
kom Skubetom z Visokega v Poljanski dolini in tretji Duras
na vajetih Jožeta Sagaja iz Ljutomera.
Konjeniško prireditev v Lenartu je obislol tudi siovenski kme-
tijski minister dr. Jože Osterc
Poleg osrednje točke so člani
Konjeniškega kluba Slovenske
gorice iz Lenarta pripravili še
šest kasaških dirk s solidno ude-
ležbo, privlačna pa je bila zlasti
dirka dveletnih kasačev na 1600
metrov, ki jo je po pričakovanju
dobil Demos MS na vajetih
Marka Slaviča iz Ljutomera.
Domačin Boštjan Špindler je z
Nike Lebellom silovito startal,
nato pa je poškodba opravila
svoje in moral je odstopiti, tako
da so domačini ostali praznih
rok. Tekmovanje je bilo dobro
pripravljeno in ga je na hipodro-
mu Polena spremljalo kakšnih
2000 ljubiteljev kasaškega špor-
ta.
M. Toš
judo
Velik korak za dolgo pot
MLADA PTUJSKA JUDOISTA SIMON STARČEK IN DEJAN
VOGRINEC STA OSVOJILA ČRNI PAS, S TEM PA NAREDILA
VELIK KORAK - SEDAJ STA STOPILA MED MOJSTRE
VZHODNJAŠKIH VEŠČIN
Judo zveza Slovenije je vsakolemi
organizator šole juda, reprezen-
tančnih priprav in polaganje pasov.
Letos je to tradicionalno ^tivnost
organizirala v Izoli.
Dogajanje v Izoli je trajalo tri ted-
ne. V prvem so organizirali seminar
za inštruktorje in trenerje juda,
inštruktorje varnostnikov ter pola-
ganje mojstrskih pasov. Pri slednjem
sta sodelovala tudi Ptujčana Simon
Starček in Dejan Vogrinec. Njun
mentor je bil evropski mojster juda
Portugalec angleškega rodu Edvard
Blewitt. Črni pas pomeni prehod k
mojstrom in zanju še kvalitemejše in
bolj zagnano delo. "Izpit" sta opravl-
jala pred največjimi mojstri v Slove-
niji. Polaganje pasov je le enkrat na
leto in se na preizkušnji zbere veliko
mladih judoistov z rjavimi pasovi, le
redki pa gredo domov s črnim.
V drugem tednu se je na izolskih
blazinah zbralo sto trideset naj-
boljših judoistov iz Italije, Avstrije,
Nemčije, Madžarske, Poljske, Slo-
vaške in Slovenije. Pripravljali so se
na bližajočo se tekmovalno sezono
ter na evropsko in svetovno prvenst-
vo.
V tretjem tednu pa so se najmlajši
judoisti udeležili poleme judo šole
Izola '96. Tako se je v treh tednih v
Izoli zvrstilo kar tristo spremih dek-
let in fantov.
Šole in priprav so se udeležili tudi
mladi Ptujčani, ki jih je vodil Robert
Polajžer, kot učitelj pa je bil tam
predsednik Judo kluba Drava Ptuj
Vlado Čuš.
Milan Krajnc
Simon Starček (drugi z leve) in njegovi varovanci. Foto: Muratovič
Judo klub
Drava Ptuj
vpisuje v
začetni tečaj
juda in sa-
moobrambe za
osnovno- in
srednješolsko
mladino. Tre-
ningi se prične
v torek, 10. septembra, ob 1730
uri v novem Judu centru Drava,
Čučkova ul. 8 (pri ŠD Mladika).
Informacije lahko dobite vsak
dan v JC Drava med 1730 in 21.
uro ali na tel. 771-135.
Pridružite se nam na poti k
uspehu!
plavalni klub terme ptuj / POGO-
VOR S PREDSEDNIKOM PRANJEM ROZMANOf^
w
Življenje se
vwu€a v vod^
Pravijo, da je življenje prišlo
dokazuje, ko se vračajo v vodo,
rajo plavanje.
V Plavalnem klubu Terme Ptuj
se pretakajo nove vode, klub sedaj
vodi Franjo Rozman, ki trdi, da
bomo čez pet let imeli kandidata
za evropsko prvenstvo.
Franjo je v tem športu že dvajset
let, začel je kot tekmovalec, nadal-
jeval kot trener in na koncu pristal
na predsedniškem stolčku, kjer ga
čaka pomembna naloga, saj mora
klub popeljati v boljšo prihodnost.
Na srečo ima veliko posluha za ta
šport tudi naša občina, kar mu
olajšuje delo. Res pa je, da se od
plavanja ne da živeti, tako vsi, ki v
klubu delajo in trenirajo (teh je ne-
kaj čez petdeset), vse ustvarjajo za
svojo dušo.
Toda prišli so časi, ko nihče več
ne bo delal zastonj. Res, da plaval-
ni šport nima veliko ljubiteljev na
tekmi zaradi prostorske stiske v
bazenih, vendar jih je veliko pred
malimi zasloni. Veliko več
privržencev tega športa pa si želi
ogledati tekme v živo; lep dokaz so
bile olimpijske igre, kjer je bilo na
tribunah petdeset tisoč gledalcev.
Tudi o tem bo potrebno začeti raz-
mišljati.
Plavanje kot šport zahteva celega
človeka, kar pomeni, da mora ob
njem stati cela ekipa, Ptujčani so-
delujejo z ekipo iz Ljubljane, v ka-
teri je domačinka magistra Dorka
Pinculič-Sajber. V klubu pa je kar
šest trenerjev, ki skrbijo za mlade
plavalce v vseh kategorijah pri
dekletih in fantih (manjka jim le
članska).
Franjo pravi, da si dneva brez
plavanja ne more predstavljati,
tako je tudi pri vseh drugih tekmo-
valcih. V primeru, da tekmovalec
ne trenira en sam mesec, potrebuje
iz vode; to danes velika večijij
med njimi so tudi tisti, ki trenj.
potem pol leta aktivnega treninga,
da se vrne v formo, ki jo je imel.
Plavalci s svojim trudgm
dosežejo velike uspehe tudi v za-
sednem življenju (izobrazba), saj
so navajani "garanja", tako se jim
ni težko spopasti s težavami v živl-
jenju. Iz plavanja sta prišla tudi
odhčna ptujska atleta - metalec
krogle Dejan Doki in šprinterka
Tanja Rozman.
V začetku članka sem napisal, da
je življenje prišlo iz vode, današnje
razmere v naravi kažejo, da se bo
življenje vrnilo v vodo, saj bo po-
jav "toplih gred" raztalil ledenike,
kar pomeni, da se bo nivo vode
zvišal.
Oglasite se v Plavalnem klubu,
kjer se boste pripravili na nov
način življenja, vabljeni pa tudi vsi
mladi Tarzani.
Milan Krajn«
Franjo Rozman
fCDNIK - 29. AVGUST 1996
ŠPORT - 17
ŠPORTNE NOVICE
elektronski pikado
0 5. državno
prvenstvo
\j soboto, 31. avgusta, in nedeljo,
J septembra, bo v Ljubljani v
(jniškem centru Konex v organi-
zaciji ZLŠAS potekalo 5. državno
prvenstvo v elektronskem pikadu.
Razdeljeno bo na dva dela. Prvega
jgla se lahko udeleži le prvih 160
igralcev z lestvice rang tekmovanj
jpri ženskah število sodelujočih ni
otnejeno), izpeljano bo tekmovan-
ja v disciplini moški in ženske po-
samezno. Prvo- in drugouvrščeni
jjoški in ženska bodo sestavljali
jlovensko reprezentanco, ki bo
jeptembra odpotovala na evropsko
prvenstvo na Nizozemsko. Drugi
del pa je odprto prvenstvo, kjer
tekmujejo mešane, ženske in
moške dvojice.
Dodatne informacije lahko igral-
ci in igralke dobijo po tel. 775-096
oz. v Stolpu na Potrčevi 2 v Ptuju.
Irena Kovačič
kolesarstvo •
Uspešni Ptujčani
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so
se udeležili kolesarske dirke v
hrvaškem mestu Ivaničgrad. Nas-
topili so v vseh starostnih katego-
rijah. Pri članih je na 138 km dolgi
progi v konkurenci 68 kolesarjev
Gregor Zaje zasedel tretje. Iztok
Melanšek šesto in Mitja Mahorič
osmo mesto. Pri starejših mladin-
cih je prvo mesto zasedel Matej
Marin, ki se je prvič preizkušal v
tej starostni kategoriji. Rado Rogi-
na pa si je kljub padcu in defektu
privozil šesto mesto. Pri mlajših
mladincih je Marjan Kelner zase-
del šesto. Iztok Kovačec osmo,
Jernej Kovačec pa deseto mesto, v
kategoriji dečkov pa je v Ptuj odšlo
še drugič prvo mesto Matjažu
Finžgarju, Zavec pa je bil osmi.
Danilo Klajniek
mali nogomet •
Slovenskogoriška liga
v organizaciji športnega društva
Slovenske gorice Juršinci je letos
potekala druga poletna liga v ma-
lem nogometu. Sodelovalo je se-
dem ekip iz občine Juršinci in ena
ekipa iz Vitomarcev. Po odigranih
14 kolih je bil končni vrstni red: 1.
Oldtimers (38 točk)^ 2. Pirat (26),
3. Partizan (24), 4. Zabiča (22), 5.
Konki (15), 6. Sova (14), 7. Šport-
no društvo (11), 8. Lipa (10). Naj-
boljši strelec lige je bil Silvo Plohi
iz ekipe Konki z doseženimi 39 za-
detki.
Darko Pavlin
ptuj / 5. PTUJSKI MARATON
Priiakuieio okrog dvesto udeležeiuev
v PTUJU DRŽAVNO PRVENSTVO V MALEM MARATONU - PRVO ATLETSKO
DRŽAVNO TEKMOVANJE # START IN CILJ PRED ŠOLSKIM CENTROM
V organizaciji tekaškega klu-
ba Maraton Ptuju bo v nedeljo,
prvega septembra, v Ptuju pote-
kal peti ptujski maraton in
državno prvenstvo v malem
maratonu (polmaraton), ki bo
obenem izbirno tekmovanje za
svetovno prvenstvo, ki bo 29.
septembra v Palmi de Malorci.
Prvenstvo si bodo namreč ogle-
dali tudi predstavniki Atletske
zveze Slovenije ter med vsemi, ki
bodo v malem maratonu dosegli
čas do ene ure in šest minut, iz-
brali kandidate za svetovno
prvenstvo. Državno prvenstvo v
malem maratonu je^prvo atletsko
državno tekmovanje, ki je bilo
kdajkoli organizirano v Ptuju.
To je za Ptuj in Tekaški klub
Maraton, ki je glavni organizator
in eden najuspešnejših rekreativ-
no-tekmovalnih organizacij v
Ptuju, ki je tudi odlično izpeljal
dosedanje štiri ptujske maratone,
velik dogodek in obenem priz-
nanje za dosedanje delo, ki ga
priznavajo tudi v Atletski zvezi
Slovenije.
Stan in cilj vseh udeležencev,
ki jih bo okrog dvesto, bo pred
Šolskim centrom v Ptuju ob de-
setih. Na startu se bodo zbrali
udeleženci petega ptujskega ma-
ratona in državnega prvenstva v
malem maratonu ter udeleženci
trimskega teka na sedem oziro-
ma deset kilometrov; ta sodi v
akcijo brazde vzdržljivosti, ki jo
izvaja Športna unija Slovenije.
Proga je ravninska in poteka po
asfaltu. Za najboljše so pripravili
denarne nagrade. Predsednik
tekaškega kluba Maraton Milan
Potočnik je povedal, da na startu
pričakujejo najboljše slovenske
maratonce in maratonke, kot so
Vindiš, Kejžar, Šalamun, Grabar
in Vivodova. Pričakujejo pa tudi,
da si bodo tekmovanje Ptujčani
množično ogledali in ob progi, ki
poteka po Peršonovi, Prekomor-
ski, Župančičevi, Potrčevi, Ulici
8. avgusta, Podvincih in Zgorn-
jem Velovleku ter Levanjcih,
kjer je obrat za 21 km, tekmoval-
ce spodbujali k čim boljšim re-
zultatom.
MG
gornja radgona / SEDEM KASAŠKIH DIRK
lAsolutni slovenski rekord
Na hipodromu v Gornji Radgoni je padel dosedanji rekord slo-
venskih hipodromov, ki je bil dolgo časa v domeni Slavičevega
Dinamite Lobella. Novega s fantastičnim časom 1:14,3 je posta-
vil ameriški žrebec iz Floride Benjamin C Lee z voznikom Jan-
kom Makoterjem iz Konjeniškega kluba Ljutomer.
Rekorder v zraku
je bil sanjski start tega nepre-
■^agljivega kasača m zares izvrstna
^ožnja Janka Makoterja, ki se je na
rekord pripravljal že dalj časa
ga ob idealnih pogojih tudi pos-
tavil.
^Gornji Radgoni je bilo ob ot-
%itvi sejma sedem kasaških dirk,
Osrednji dirki domačih kasačev
® Pokal slovenske vlade pa je sla-
"a mariborska kobila Lenarta z
jOznico Nino Lovrenčič. Zas-
zeno je zmagala z novim oseb-
^ rekordom 1:16,3 in s tem
^ ""dila zmago v letošnjem slo-
kasaškem derbiju. Sicer
osebni rekordi na hipodro-
Trate v Gornji Radgoni (pred
^^^ 1500 gledalci) kar deževali,
zitiere za tekmovanje so bile
konji pa očitno zelo razpo-
kaj^^^' ^ P'^^	dveletnih
tj^^^v (vse dirke so bile z avtos-
^^fii na 1600 m) je zmagala Meri
Lobell z voznikom Mirkom
Babičem iz KK Ljutomer
11:20,2), Drugo dirko je dobil
Orka Kit z Štefanom Vrabcem iz
KK Maribor (1:19,7), tretjo pa šti-
riletni žrebec Sadam z voznikom
Janezom Hrovatom iz KK
Ljubljana (1:19,4). Tudi v četrti
dirki so padali osebni rekordi
kasačev, zmagala pa je odlična ko-
bila Lariosa Vlada Žnidariča iz
KK Ljutomer (1:19,5). Peta dirka
je bil nastop kasačev za pokal slo-
venske vlade. Spremljali smo ne-
kakšno ponovitev letošnjega der-
bija in vrhunski nastop zmagoval-
ke, mariborske kobile Lente z
Nino Lovrenčič. Mlada dama je
suvereno premagala vse nasprotni-
ke in zabeležila nov osebni rekord
kobile Lente - 1:16,3. Predzadnja
radgonska dirka je prinesla nekaj
manjših zapletov, na koncu pa so
sodniki odločili, da je zmagala
IRA MS Marka Slaviča iz KK Lju-
tomer (1:18,5). Zadnje dejanje pa
je nov absolutni rekord slovenskih
hipodromov - sanjski start ame-
riškega žrebca Benjamina C Leeja
iz hleva Janka Makoterja, ki ga je
tudi vozil in z njim postavil rekord
1:14,3. Za anale kasaškega športa!
M. Toš
MOŠKANJCI
Sreianje lefaUev
vseh genera€ij
Pred 42 leti so prvič skočili s
padali tudi na ptujskem nebu. V
nekaj letih je imel Aeroklub
Ptuj poleg padalcev tudi jadral-
ne in motorne pilote ter mode-
larje. Najstarejša fotografija ak-
tivnih članov Aerokluba je iz
leta 1956 in še danes visi v klub-
skih prostorih kot dokument iz
začetkov letalskih aktivnosti na
ptujskem območju.
Prvič v 42 letih se bodo to sobo-
to srečali na letališču letalci vseh
generacij. Organizatorji srečanja
so veterani, štirje izmed letalcev s
fotografije. Nekateri od vetera-
nov so še danes aktivni, drugi so
letalsko dejavnost že zdavnaj
opustili, vendar jim je prijetno
prihajati na letališče.
V soboto bo srečanje vseh, ki so
kadarkoli leteli, skakali ali mo-
delarili. Organizatorji upajo, da
se bodo srečali mnogi, ki so se
posvetili letenju le kratek čas, s
tistimi, ki letijo še danes. Aero-
klub je tistim, katerih naslove
ima, poslal vabila, prav tako pa
vabijo veterani in letalci v svoje
vrste tudi vse, ki vabil niso preje-
li. Letalski dan se bo pričel to so-
boto ob 10. uri, srečanje pa ob 15.
uri, ko bo kratek letalski pro-
gram, nato pa družabno srečanje.
MZ
2. slovenska liga
Rezultati 2. igralnega dneva:
Drava - Era Šmartno 5:1, Piran -
Železničar Maribor 0:0, Dravo-
grad - Nafta 0:2, Set Vevče -
Črnuče 1:0, BST Domžale - Naklo
0:1, Zagorje - Rudar Trbovlje 5:1,
Šentjur - Goriške opekarne 0:3,
Jadran-Ljubljna 2:0.
1.	GOR. OPEKARNE 2 2 O O 8:1 6
2.	DRAVA	2 2 0 O 8:3 6
3.	NAFTA	2 2 O O 4:1 6
4.	SET VEVČE	2 2 O O 3:1 6
5.	ZAGORJE	2 10 1 6:3 3
6.	NAKLO	2 1 O 1 3:3 3
7.	ČRNUČE	2 10 1 2:2 3
8.	DRAVOGRAD 2 1 O 1 1:2 3
9.	RUDAR TRBOV. 2 10 1 4:6 3
10.	JADRAN	2 1 O 1 3:5 3
11.	ŠENTJUR	2 10 1 1:3 3
12.	ŽELEZNIČAR MB 2 0 1 1 0:1 1
13.	PIRAN	2 0 1 1 1:3 1
14.	BST DOMŽALE 2 0 0 2 1:3 0
15.	LJUBLJANA 2 0 0 2 1:4 0
16.	ERA ŠMARTNO 2 0 0 2 1:6 O
Pari 3. igralnega dne: Želez-
ničar Maribor - Zagorje, Naklo -
SET Vevče, Era Šmartno - BST
Domžale, Nafta - Drava, Rudar
Trbovlje - Dravograd, Goriške
opekarne - Piran, Ljubljana -
Šentjur, Črnuče - Jadran.
drava - era
šmartno 5:1 (1:1)
Stadion Drave v Ptuju, gledal-
cev 700, sodnik Fon iz Tolmina.
Strelci: 1:0 Vesenjak (6. minuta),
LlGrobelšek (14.'iz 11 m), 2:1
Bloudek (53.') 3:1 Vesenjak (74.'),
4:1 Volk (79.'), 5:1 Volk (82.').
Drava: Jovanovič, Hotko (Zec),
Fanedl, Mlakar, Karanovič, T.
Vršič, Volk, Čeh, Emeršič, Bloudek
(Koren), Vesenjak (Vogrinec).
Po uspehu v Naklem so nogo-
metaši Drave v srečanju pred svoj-
im občinstvom tokrat pričakali
Ero Šmartno. Na stadionu se je
zbralo veliko ljubiteljev nogome-
ta, ki so pričakovali domačo zma-
go. Seveda je bil to majhen pritisk
na igralce in strokovno vodstvo,
toda niso razočarali. Takoj so
prevzeli pobudo in že v 6. minuti
povedli z zadetkom Vesenjaka.
Veselje je trajalo kratko, saj so
gostje v 14. minuti izid izenačili.
Po tem zadetku so praktično igrali
samo domači nogometaši in
močno pritisnili proti vratom
gostov. Težko je bilo prebiti
zgoščeno obrambo gostov, ki so se
nekako zadovoljili z doseženim
zadetkom. Najlepšo potezo v
prvem polčasu je naredil domači
napadalec Vesenjak, ki je na robu
kazenskega prostora gostov izred-
no lepo preigral obrambo in
močno streljal, žal pa je žoga
končala v prečniku.
V drugem polčasu se je pritisk
domačih še stopnjeval. V 53. mi-
nuti je po lepi kombinaciji Volka z
Bloudkom slednji povedel Dravo
v vodstvo. Po tem zadetku so se
vrstile še številne priložnosti, a so
žal ostale neizkoriščene. V
zadnjih 15 minutah srečanje pa
smo videli pravo kanonado stre-
lov proti vratom gostov in tri za-
detke - enega lepšega od drugega.
Zadetki Vesenjaka in dva Volka
ter še tri izjemne priložnosti so iz-
PLANINSKI
KOTIČEK
Koledar izletov za
september
PD Ptuj organizira septem-
bra tele izlete in pohode:
1. 9. Dan planincev na Are-
hu - vodi T. Purg
14. 9. Ptuj - Vurberg - v
okviru meseca športa
21. 9. Sedmi pohod na
Uršljo goro - vodi U. Vidovič
21.-22.9. Raduha-vodi B.
Kolednik
28. 9. Svečinske gorice -
vodi P. Vidovič
Odbor za Informiranje
In propagando PD Ptuf
Robert Vesenjak - dvakratni strelec.
Foto: L. Kotar
jemno navdušile številno ptujsko
občinstvo, ki že dolgo ni videlo
tako dobre igre Drave, še posebej v
drugem polčasu, ko so dobesedno
zmleli nasprotnika. V vrstah ptuj-
ske Drave so se trudili vsi igralci.
Kljub temu da ni dosegel zadetka,
je bil najboljši levi bočni igralec
Ivan Fanedl, nič ni zaostajal T.
Vršič in seveda drugi.
Zaslužena zmaga ptujske Dra-
ve, ki je s to zmago dokazala, da
uspeh v Naklem ni bil naključje.
Seveda je bil veselje nepopisno,
toda v klubu se zavedajo, da jih že
v nedeljo čaka težko gostovanje
pri Nafti iz Lendave. Trener
domačih Marin Bloudek bo
lahko na tem srečanju računal že
na enega izmed obrambnih ste-
brov Drave Andreja Vršiča, ki je v
Naklem prejel rdeči karton in ni
mogel pomagati soigralcem k vi-
soki zmagi proti Eri Šmartno.
Danilo Kla{nšek
3. slovenska liga -
vzhod
Rezultati tekem 1. kroga: Po-
horje - Dravinja 3:0, Aluminij -
Kungota Broker 5:0, Crenšovci -
Pertoci Bakovci 0:3, Turnišče -
Steklar 2:2, Paloma - MM
Brunšvik 3:0, Unior : Kovinar
2:0, Goričanka - Odranci 1:1.
1.	ALUMINIJ	1 1 O O 5:0 3
2.	POHORJE	1 1 O O 3:0 3
3.	PALOMA	1 1 O O 3:0 3
4.	PERTOCI BAKOV. 1 1 O O 3:0 3
5.	UNIOR	1 1 0 0 2:0 3
6.	TURNIŠČE	10 1 O 2:2 1
7.	STEKLAR	10 1 0 2:2 1
8.	GORIČANKA 1 O 1 O 1:1 1
9.	ODRANCI	10 1 O 1:1 1
10.	KOVINAR	10 0 1 0:2 O
11.ČRENŠOVCI	10 0 1 0:3 O
12.	BRUNŠVIK 10 0 1 0:3 O
13.	DRAVINJA	10 0 1 0:3 O
14.	KUNG. BROKER 10 0 1 0:5 O
Razpored tekem 2. kroga: so-
bota, 31. avgusta, ob 16.30: Dra-
vinja-Kovinar, MM Brunšvik -
Unior, Kungota Broker -
Črenšovci, Pohorje - Aluminij;
nedelja, 1. septembra, ob 16.30:
Steklar - Goričanka, Odranci - Pa-
loma, Pertoci Bakovci - Turnišče.
aluminij - broker
kungota 5:0 (3:0)
Stadion Aluminija, gledalcev
250, sodnik Edi Kerčmar iz
Hodoša
Strelci: 1:0 Kristofič (14. minu-
ta), 2:0 Boškovič (32), 3:0 Hojnik
(39), 4:0 Hojnik (60), 5:0 Ivančič
(77)
Aluminij: L. Smigoc, Krajnc
(Ivančič), Kristofič^ Zemljič,
Emeršič, J. Smigoc (Štumberger),
Pole (Gorše), Boškovič, Hojnik,
Rozman, in Zmko.
Nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega so v uvodnem srečanju
pred svojimi gledalci v tekmovan-
ju 3. SNL - vzhod zanesljivo zma-
gali. Gostje iz Kungote so bili to-
krat preslaba ekipa, da bi lahko
ogrozili domače igralce. Ti so bili
za njih enostavno prehitri in ne-
dosegljivi. Začelo se je z oblegahji
gostujočih vrat. V 14. minuti je
Kristofič načel mrežo gostov. Z
zadetkoma Boškoviča in Hojnika
pa je Aluminij prišel do nedosegl-
jive prednosti treh zadetkov.
Tudi drugi polčas je bil v zna-
menju domačih. Gostje so se
zaprli na svoji polovici in le težko
je bilo priti v pravo priložnost.
Nato so s prenosi žoge raztegnili
obrambo gostov in dosegli še pre-
ko Hojnika in Ivančiča dva zadet-
ka. Lahko bi jih še več, vendar se je
nekajkrat izkazal gostujoči vratar.
Igralci Kungote so v vseh 90 mi-
nutah imeli samo eno priložnost,
vendar je bil domači vratar na
mestu.
Zaslužena zmaga Aluminija, ki
bo v soboto igral v Rušah proti Po-
horju.
Danilo Klainšek
1. liga mnz ptuj
Rezultati tekem 1. kroga: Haj-
dina - Dornava 0:0, Pragersko -
Videm 1:3, Središče - Slovenja vas
4:4, Stojnci - Skorba 0:4, Boč -
Gorišnica 2:1, Bistrica - Gerečja
vas 1:1.
1.	SKORBA	1 1 O O 4:0 3
2.	VIDEM	1 1 O O 3:0 3
3.	BOČ	1 1 O O 2:1 3
4.	SREDIŠČE	10 1 O 4:4 1
5.	SLOVENJA VAS 10 1 O 4:4 1
6.	BISTRICA	1 O 1 O 1:1 1
7.	GEREČJA VAS 10 1 O 1:1 1
8.	HAJDINA	10 1 O 0:0 1
9.	DORNAVA	10 1 O 0:0 1
10.	GORIŠNICA 10 0 1 1:2 O
11.	PRAGERSKO 1 O O 1 1:3 O
12.	STOJNCI	10 0 1 0:4 O
Razpored tekem 2. kroga: ne-
delja,!, septembra,ob 10.30: Dor-
nava - Gerečja vas, Skorba -Boč,
Videm - Središče; nedelja, 1. sep-
tembra, ob 16.30: Gorišnica - Bi-
strica, Slovenja vas - Stojnci, Haj-
dina - Pragersko.
2. liga mnz ptuj
Rezultati tekem 1. kroga:
Apače-Pago Leskov. l:0,Sp.Pol-
skava - Grajena 0:1, Podvinci -
Hajdoše 4:1, Ormož - Markovci
2:0, Mladinec - Rogoz. Elteh 1:1,
Tržeč-Bukovci 6:1.
1.	TRŽEČ	1 1 O O 6:1 3
2.	PODVINCI	1 1 0 0 4:1 3
3.	ORMOŽ	, 1 1 O O 2:0 3
4.	APAČE	^ 1 1 O O 1:0 3
5.	GRAJENA	1 1 O O 1:0 3
6.	MLADINEC 10 1 O 1:1 1
7.	ROGOZN. ELTEH 10 1 O 1:1 1
8.	SP. POLSKAVA 10 0 1 0:1 O
9.	PAGO LESKOVEC 10 0 1 0:1 O
10.	MARKOVCI 10 0 1 0:2 O
11.	HAJDOŠE	10 0 1 1:4 O
12.	BUKOVCI	10 0 1 1:6 O
Razpored tekem 2. kroga: ne-
delja, 1. septembra, ob 10.30:
Pago Leskovec - Bukovci, Mar-
kovci - Mladinec, Hajdoše -
Ormož; nedelja, 1. septembra, ob
16.30: Grajena-Podvinci, Apače-
Sp. Polskava, Rogoznica Elteh -
Tržeč.
mladina - vzhod
Razpored tekem L kroga: so-
bota, 31. avgusta, ob 16.30: Dor-
nava - Središče, Gorišnica - Ro-
goznica Elteh, Stojnci - Bukovci,
Videm - Skorba.
mladina - zahod
Razpored tekem 1. kroga: so-
bota, 31. avgusta, ob 16.30: Boč -
Bistrica, Gerečja vas - Unior
Zreče, Slovenja vas - Sp. Polskava,
Šentjur - Hajdina.
Branko Lešnik
18 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
29. AVGUST 1996- tednik
po vinski turistični cesti OD MAJSPERKA DO ZAVRCA
Spoznajte prijazne ljudi
Sončno jutro se je napravilo tistega julijskega četrtka,
ko smo se prvič odpravljali na popotovanje po vinski tu-
ristični cesti Haloz. Pot po vijugasti in včasih slabo pre-
vozni strmi vinski pokrajini smo imeli označeno na
manjšem zemljevidu, pa je bi bil en dan za ogled ceste od
Majšerka do Zavrča skoraj premalo.
Naše jutranje popotovanje po
VTCll se je začelo v majšperški
občini, se nadaljevalo v občinah
Videm in Gorišnica, končalo pa
veselo in že kar naporno v
završki okolici. Povsod so nas
sprejeli prijazni ljudje, spoznali
smo njihovo gostoljubnost, po-
kazali pa so se kot dobri gostitel-
ji in odlični vinogradniki. Poto-
vali smo med vinotoči, turis-
tičnimi kmetijami in zidanica-
mi, spoznavali smo dediščino
krajev, poleg pesmi pa je bila z
nami dobra volja. To je bilo prvo
organizirano popotovanje po
haloški vinski turistični cesti, na
pot pa so se podali župani, pred-
sedniki svetov in tajniki štirih
občin, pridružili so se jim pred-
stavniki kmetijskega ministrstva
in projakta celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi, Turis-
tične zveze Slovenije, turističnih
agencij, ki se ukvarjajo s promo-
cijo Haloz, ptujske kmetijske
svetovalne službe, Informe Echa
(izvajalci projekta celostne po-
dobe VTCll) in še nekaj tistih,
ki lahko pripomorejo k boljši
promociji vinskih turističnih
cest v bodoče.
Naš prvi postanek je bil v cer-
kvi na Ptujski Gori, znanem ro-
marskem svetišču. Kmalu bo
namreč eden najpomebnejših
spomenikov iz obdobja gotike
dočakal 600-letnico, pa nekako
tudi zato tokrat niso mogli
mimo nje. Pot pelje naprej po
majšperški občini, ki ima 325 ki-
lometrov lokalnih in krajevnih
cest, od katerih jih je le 55 kilo-
metrov asfaltiranih. Drugje v
Halozah je drugače, je med potjo
pripovedoval majšperški župan
Franc Bezjak in dodal, da bodo
letos nekaj kilometrov cest še
modernizirali.
Zajtrkovali smo pri Golobovih
na Kupčinjem Vrhu - na turis-
tični kmetiji, ki je le nekaj ur
hoda oddaljena od Donačke
gore. Golobovi se želijo poskusi-
ti tudi s turizmom na kmetih,
kajti živinoreja in vinograd-
ništvo jim prinašata premalo
zaslužka. Že od nekdaj je znano,
da se je zjutraj na kmetih potreb-
no dobro okrepčati; pri Golobo-
vih smo to še kako okusih. Naj-
prej s kurjo obaro in domačim
kruhom, potem pa še s sto-
perškimi štruklji, posipanimi z
ocvirki, ki so nam dobro teknili.
Z ljudsko pesmijo so nam svoje
kraje opisali tamkajšnji ljudski
pevci in pevke, mi pa smo mora-
li že na pot; pa ne na Donačko
goro, ampak na bližnji hrib Jelo-
vice. Čeprav po nekoliko slabši
in precej strmi cesti, pa je bilo
toliko lepše takrat, ko smo pris-
peli na vrh. Čudovit razgled smo
imeli na Haloze. Spoznali smo,
da tod živi le še nekaj družin, a
se je kraj spet začel prebujati;
morda tudi zato, ker se je začela
obnova cerkvica sv. Bolfenka. V
njej nas je čakal majšperški žup-
nik Janko Frangež ter dobre
volje razlagal zgodovino cekvice
in načrte v zvezi z njo. Ko bo
prenovljena, bodo ob praznikih
v njej svete maše, pa tudi kakšne
skupine obiskovalcev bi si pri
Bolfenku želeli - vsaj nekaj tis-
tih, ki vsak dan obiščejo ptujsko-
gorsko cerkev. Poleg tega smo
izvedeli, da je župnik Frangež
dober čebelar, popili smo njego-
vo okrepčilo - medeno žganje -
in se počasi poslovili od tihega
haloškega hriba.
JANŠKI VRH
POZNAN PO
RENSKEM
RIZLINGU
Cenusov avtobus nas popelje
na Janški Vrh, kjer domačini po-
vedo, da pri njih raste najboljši
renski rizling daleč naokoli. Pa
jim je verjeti, saj je vse naokoli
veliko vinogradov in dobrega
vina. Ob lepo urejenem
župnišču so nas s pesmijo spreje-
li ljudski pevci, razgledali smo se
po okoliških hribih, na mizo pa
sta prišli maUca in haloška
kapljica.
Po Dravinjski dolini smo kma-
lu v sosednji občini Videm.
Župan Franc Kirbiš pove, da se
občina razteza na 128 kvadrat-
nih kilometrih, v njej pa živi
7730 prebivalcev. "Haloškega
območja imamo kar 70 odstot-
kov, tam leži največ vinogradov,
s cestami pa nismo med najs-
labšimi. Želeli bi, da bi vinska
turistična cesta počasi prišla do
izraza in bi tudi v tem našli vir
dohodka. Imamo osem sakral-
nih spomenikov, veliko narav-
nih danosti, kot so ribniki, ribo-
gojnice, možnosti za lovski turi-
zem, odlične gostinske lokale in
seveda dobro vinsko kapljico."
Pot nas je vodila mimo viničar-
skega muzeja in Gorce; nismo se
utegnili ustavljati, temveč smo
se napotili v dolino Podlehnika
in naprej proti Majskemu Vrhu.
Pri Jožetu Milošiču je bila
pokušnja njegovih najboljših
vin, seveda tudi traminca, jagod-
ni izbor, za katerega vinograd-
nik pove, da je letos dobil šam-
piona na ocenjevanju na Ptuju.
Njegovo sladko vince nam^e do-
bro teklo po grlu in dogovorimo
se, da se bomo v Jožetovo klet še
vrnili.
Ko se je dan že prevesil v po-
poldan, so nam pri Cafutovih v
Sovičah pripravili "obed" - od
juhe do sladice. Vmes sta po
domače zaigrali sestri Bedrač iz
Dravcev - Janja s harmoniko in
Jelka s trobento. Pridružili sta se
nam na naši poti naprej, ko smo
se iz Sovič in Dravcev že vzpen-
jali v Gradišče. "Brez potnih lis-
tov," kot je v šali povedal
gorišniški župan Slavko Visen-
jak, smo lahko prestopili mejo
med videmsko in gorišniško
občino, čakalo pa nas je prese-
nečenje - "šranga". Domačini so
nam pokazali kako se s "cepci"
omlati žito, zapela je harmonika
in postregli so nam še z vincem.
DO BORLANI
VEČ DALEČ
Po deželi klopotcev smo se pel-
jali do borlskega gradu, vmes pa
smo se ustavili še pri
Emeršičevih, ki se s kmečkim
turizmom ukvarjajo že od leta
1992. Gospodar je povedal, da so
pred leti preuredili kmečko hišo.
a je niso veliko spreminjali. Da-
nes imajo gostom kaj ponuditi!
Tokrat nas je poleg pevcev poz-
dravil še nedokončan klopotec,
ki te dni že vabi v trgatev.
Spotoma smo se ustavili pri
Amečičevih - na domačiji, kjer
skoraj vsak dan zadiši po
domačem kruhu, gospodinja pa
zna pripraviti slastne gibanice.
Bili smo tako tudi pri Zvonku
Arnečiču,	predsedniku
haloškega vinograniško-sadjar-
skega društva in dobitniku mno-
gih vinskih priznanj.
Že od daleč smo opazili borls-
ki grad - "biser na skali", kjer
smo pa na grajskem dvorišču
srečali Miho Pogačnika, virtuo-
za in človeka, ki je v zadnjih le-
tih grajsko okolje ponovno zbu-
dil. Z navdušenjem pripoveduje
o uspehih Idriarta in o prijaz-
nosti domačinov, ki že živijo z
mednarodnim taborom.
Gorišniški župan pove, da ima
tudi občina z gradom nekaj
načrtov, saj bi želeli v njem ure-
diti občinske prostore in
poročno dvorano, prvo občinsko
proslavo so tam že imeli, našli pa
naj bi še nekoga, ki bi skrbel za
spodnje, gostinske prostore. V
letošnji poletni sezoni pri tem
ravno niso bili uspešni.
TURISTIČNI
NAČRTI V
ZAVRČU
Počasi se je naše popotovanje iz
občine Gorišnica nadaljevalo v
sosednjo, završko. Pravijo, da je
ta mala obmejna občina
"okrašena" z žlahtno vinsko trto,
saj so že pred stoletji sad vinske
trte v leseni sodih prevažali v
Gradec in na Dunaj. Pa
Zavrčanom vinska kapljica le
malo koristi takrat, ko jim
zmanjkuje vode. Obe sosednji
občini sta za to že našli rešitev,
saj od lani gradita skupno vodo-
vodno omrežje, za katerega je
vodohram na Vrbanjšaku že
zgrajen. Čeprav župana Franca
Majcenoviča najprej med pot-
niki ni bilo, pridružil se nam je
kasneje, pa so o vodovodu in
značilnostih občine govorili ne-
kateri drugi Zavrčani, ki so bili v
naši družbi.
Ustavili smo se na Švabovem,
kjer je gostišče ponovno dobilo
najemnike in kjer se človek
lahko resnično odpočije. Med
potjo smo slišali, da je v teh kraj-
ih še danes mogoče videti grob
turške babice, ki naj bi umrla
med turškim obleganjem. Krat-
ka neasfaltirana in za avtobus
skoraj neprimerna cesta nas je
pozneje pripeljala še do Budiga-
movega, kjer je svoje mesto našel
vinogradnik Janžekovič. Njego-
va vina so poznana daleč naokoli
in o tem smo se lahko prepričali
tudi mi na degustaciji v stari
obokani kleti.
Še preden se je dan, ki smo ga
preživeli na vinski turistični ces-
ti, končal na turistični kmetiji
Pungračič v Drenovcu, so nas
seznanili, da smo uspeli prevozi,
ti le nekaj več kot 50 kilometrov
ceste, a da zdaleč nismo videli
vsega, kar smo imeli v načnu,
Pri Pungračičevih so nam post-
regli s kislo juho in hladnim pri-
grizkom, teknila sta nam ja-
bolčni in sirov zavitek, vmes pa
so se snovalci vinske turistične
ceste in ponudbe ob njej pogovo-
rili, kako pripomoči k celostni
podobi ceste v prihodnje.
Tokrat smo se ustavili le pone-
kod, zato naj popotnike le spom-
nimo, da vinske ceste v Halozah
vabijo tudi zaradi haloške pla-
ninske poti in evropske pešpoti,
pa še mnogih zanimivosti, ki jih
mi tokrat nismo uspeli videti.
Vabijo tudi ljudje, ki tam živijo,
prijazno bodo sprejeli vsakega
popotnika in ta bo pri njih spoz-
nal, da je tudi v Halozah življen-
je lahko prav prijetno in lepo.
Besedilo in posnetki:
Tatjana Mohorko
Na vinski turistični cesti v Halozah se ljudska pesem in har-
monika slišata daleč naokoli
Pri Amečičevih znajo speči prave haloške gibanice
V Gradiščah so domačini pokazali, kako so nekoč s cepci om-
latili žito
Virtuoz Miha Pogačnik in Stanislav Gole, letošnji predsednik
projektnega sveta VTC11, sta govorila o vinski turistični cest/
Zaspani jež
Kako bi reagirali, če v
gluhi tišini noči nenadoma
prične na dvorišču ropotati
posoda, v kateri je hrana,
namenjena mačkom, ob
tem pa 'nekaj' lomasti sem
ter tja, sopiha in godrnja?
Verjetno bi vas bilo malce
strah. Vendar pa vam rado-
vednost le ne bi dala miru
in bi tiho, pod plaščem
noči le šli skrivaj pogledat,
kakšen zlomek neki to je.
Seveda bi si potem vidno
oddahnili, ko bi ugotovili,
da je tisto bučno bitje na
dvorišču samo miroljubni
ježek, ki na svojem teren-
skem odhodu prihaja na
večerjo. Rad pospravi vse,
kar ostane od kuhe, še pose-
bej če hrana diši po mesu. Z
mlekom, ki je ponavadi na
drugem krožniku, pa potem
svojo nočno pojedino pri-
merno 'zalije'. Ob zori sta
krožnika ponavadi prazna,
samo malce nereda naokoli
priča o nočni pojedini.
Na našega nočnega gosta
smo se že navadili, bojimo
se samo, da v svoji razisko-
valni vnemi ne zaide na
bližnjo cesto, kjer
možnost njegovega preživet-
ja ob dirkajočih vozilih bol)
majhna.
Vida Topolov««
Po obilni večerji je jež kar zaspal in niti fotoaparat ga ni
motil
fCDNIK - 29. AVGUST 1996
NASVETI - 19
Jt Kuharski nasveti
Oslic
v uvodu bi se najprej rada zahvalila vsem, ki ste poslali
jvoj recept na temo oslič. Tisti, ki ste tokrat napisali samo
jgstavine, v bodoče pripišite tudi kratek potek dela.
panes bo oddaja še enkrat na-
jnenjena osliču in osličevem fi-
leju. Iz njiju lahko pripravimo
judi hladne jedi. Najpogostejši
hladni jedi iz osliča sta osličeva
jolata, ki jo ponudimo kot hlad-
no začetno jed, in kuhan oslič v
marinadi.
Solato pripravimo tako, da
osliča skuhamo v slani vodi, ki ji
dodamo zrnate in listnate
začimbe, kot so celi poper, lov-
orjev list, brinove jagode in
rožmarin. Pazimo, da mesa ribe
ne skuhamo preveč. Če želimo,
da je meso močno prevzelo vonj
po začimbah, ribo odstavimo, ko
meso še ni popolnoma
zmehčano, in osliča ohladimo v
vodi. Medtem ko se hladi, se rib-
je meso tudi dovolj zmehča.
Ohlajeno meso osliča nato
raztrgamo na majhne koščke, ga
damo v primerno skledo, lahko
tudi stekleno, dodamo majonezo
in kislo smetano, po okusu pa
dodamo še sol, poper in limonin
sok ali vino. Solato bi lahko po-
pestrili še z na rezance ali na
kocke narezano zelenjavo, kot so
sveže ali kisle kumarice in sveža
paprika. S papriko lahko pope-
strimo tudi videz. Lahko pa bi
dodali tudi poljubni sir.
Za pripravo v omakah pa je
primernejši osličev file. Pripra-
vimo ga lahko v smetanovi oma-
ki, ki smo ji dodali gobice, ter v
roquefort omaki oziroma omaki,
ki jo pripravljamo z zelo znanim
sirom roquefort, za katerega je
značilno, da zori s plemenito
plesnijo.
Osličev file v smetanovi omaki
in z gobicami pripravimo tako,
da fileje osliča narahlo solimo in
popopramo ter povaljamo v
moki. Nato jih na vroči maščobi
z obeh strani zlato rumeno
zapečemo, dodamo narezane in
na maslu soltirane gobice ter za-
lijemo s sladko tekočo smetano
in počakamo, da začne omaka
vreti. Temperaturo zmanjšamo
na minimalno. Dodamo
začimbe po potrebi: sol, poper
in limonin sok. Pustimo, da vre
približno 2 do 3 minute, in od-
stavimo. Zraven ponudimo raz-
lično pripravljen kuhan krom-
pir. Čas priprave celotne jedi
traja le deset minut, in če ste se
naveličali ocvrtega fileja, posku-
site osličev file v omaki. Gobice,
ki so najpogosteje šampinjoni,
lahko tudi izpustite.
Če pripravljate omako s sirom
roquefort, jo pripravite tako, da
osličev file prav tako primerno
začinite, povaljate v moki in v
primerno vroči maščobi opečete
z obeh strani. Dodate na kocke
narezan sir in počakate toliko
časa, da se stali, nato zalijete s
sladko smetano. Te omake za
tiste, ki nimate radi močno
začinjenih jedi, ni potrebno po-
sebej soliti, dodajte le malo po-
pra. Prav tako kot za osličev file
v smetanovi omaki velja tudi za
tega, da potrebujemo izredno
malo časa za pripravo, le dobrih
deset minut.
•> Nada Pignar,
učitelfica kuharstva
Krvodajalci
13. avgust: Srečko Dečko, Vo-
dranci 17, Janko Murat, Skoli-
brova 8, Andrej Žuran, Mihovci
76, Stanko Marinič, Placerovci
29, Franc Vilčnik, Muretinci
20/a, Peter Markež, Placar 5,
Boštjan Zajšek, Skorba 71, Zlat-
ko Novak, Stoperce 67, Andrej
Vindiš, Zg. Leskovec 12/b, Va-
lerija Tekmec, Hajdoše 42,
Srečko Letonja, Sp. Velovlek
9/a, Milan Železnik, Čermožiše
80/a, Ciril Predikaka, Majšperk
51, Franc Paj, Pongrce 4, Žarko
Jovanovič, Kvedrova 1, Cirila
Purg, Lešje 21/a, Edi Dre-
venšek, Sedlašek 20, Marjan
Bezjak, Bukovci 126/a, Marjan
Brenholc, Mezgovci 70, Konrad
Visočnik, Placar 54, Leopold
Vodušek, Župečja vas 6/a, Mar-
tin Brec, Volkmerjeva 7, Ruj,
Zvonko Črešnik, Borovci 23,
Franc Vaupotič, Popovci 15,
Leopold Rodošek, Sela 31/a,
Marija Arnuš, Rimska pl. 3,
Srečko Marin, Podgorci 101,
Vinko Gorjup, Dragonja vas 12,
Drago Furek, Hajdoše 39, Dra-
go Vrtič, Dornava 136, Jože Le-
vak, Rimska pl.
19. avgust: Slavko Mar, Strelci
13/a.
pripravua mag. bojan sinko, spec. klin. psih. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 83. NAD.
Izbiro partneria
9. nad.
Nevrotiini izbor partner ja
Vzrokov za nesoglasje med mladima človekoma pred
zakonom ali v zakonu je več. Eden med njimi, ki ga pona-
vadi premalo upoštevamo, je podzavestno pogojen izbor
partnerja.
Zanj so značilna nekatera
nevrotična pričakovanja enega
od partnerjev ter njihovo sil-
jenje drugega pannerja, da jih
zadovolji. Lep primer je vrsta
nevrotične potrebe po ljubezni,
ki je danes silno pogosta. Kaže
se v tem,da hoče imeti vsako,
še tako mlado dekle "svojega
fanta" in obratno, in to za vsa-
ko ceno. Tako vedenje razkriva
svojo nevrotično osnovo, ker
služi v prvi vrsti dokazovanju
lastne vrednosti. Zato ni
Čudno, da taki mladi ljudje ne
čutijo ob partnerju posebne
sreče, pač pa strah in pripravl-
jenost storiti vse, da bi zvezo
obdržali. Če jim to kljub vse-
niu ne uspe, se brezglavo zaple-
tejo v nove zveze ali pa se
počutijo obupane ali razvred-
'lotene. Veliko poskusov samo-
niorov pri mladih ljudeh je raz-
ložljivih prav s tem.
Pa si poglejmo še nekatere
značilne podzavestne izbore
partnerjev:
- partner sili svojega partner-
da prevzame vlogo nekega
drugega partnerja (npr. ko mož
Pričakuje od žene, da bo v
^sem taka kot njegova mati -
. ...
da bo tako kuhala, se oblačila,
skrbela zanj);
-	partner sili svojega partner-
ja, da zakrije njegove slabosti
(ekstremni primeri so, ko se
nekateri bolj ali manj izraziti
homoseksualci poročijo, ker
upajo, da bodo s tem prikrili
pred ljudmi svoje prave nagi-
be);
-	partner sili partnerja k
občudovanju (marsikateri
moški hrepeni po občudovanju
in ni redko, da to celo vpliva na
njegov izbor partnerja. V tem
primeru si izbere mlajšo, manj
izkušeno ali negotovo dekle.
Seveda velja isto za ženske: ne-
redko vidimo, da si izbere sebi
podrejenega partnerja ali pa se
trudi, da bi mož neprestano
občudoval njeno lepoto);
-	partner sili partnerja, da bo
natačno tak kot on (taka
pričakovanja srečamo zlasti pri
negotovih ljudeh. S tem, ko ne
dovolijo partnerju ničesar last-
nega, se izognejo občutkom
manjvrednosti);
-	partner sili partnerja, da iz-
polni njegov ideal (nekateri
ljudje imajo povsem izdelane, a
večkrat povsem nerealistične
predstave o tem, kakšen naj bi
bil partner, kako naj bi se ve-
del, kakšna stališča in poglede
naj bi imel ipd. Posebno pogos-
ta so pričakovanja, da je naloga
partnerja brezpogojno zadovol-
jiti vse njegove želje);
-	partner sili partnerja k
temu, česar sam ni dosegel
(npr. ko si žene, ki v življenju
niso ničesar dosegle, skušajo
pridobiti ugled tako, da silijo
moža k ambicioznosti, storit-
vam, ugledu ali prestižu);
-	partner sili partnerja v poo-
sebljanje negativnih potez (to
se na prvi pogled sliši sila
čudno. V resnici pa poznamo
celo dve taki možnosti. Partner
pričakuje od partnerja, da kaže
negativne osebne poteze, in
drugič, da naj kaže partner
navzven neko nemoč. V prvem
primeru se partner podzavest-
no hrani ob "hudobnem in sla-
bem" partnerju z občutkom, da
je on sam boljši, dober, milos-
ten in popustljiv, v drugem
primeru pa si ob "slabotnem"
partnerju krepi iluzijo, da je
sam sposobnejši in močnejši);
-	partner sili partnerja v za-
vezništvo (ni redko, da prvi
partner vodi stalno borbo z
drugimi ljudmi in pričakuje od
partnerja, da ga bo pri tem
podpiral in mu stal ob strani).
Nekateri strokovnjaki misli-
jo, da je izbor partnerja v veliki
meri podzavestno pogojen. Če
je res tako, potem moramo biti
toliko bolj kritični do svojega
izbora!
Naslednjič pa odgovor na
vprašanje: Ali ljubim?
mag. Befan Sinke
4. nadaljevanje
II.
#	Dedovanje na podlagi opo-
roke (21. čl.)
Medtem ko sme sme opo-
ročitelj z oporoko razpolagati s
kmetijskimi zemljišči in gozdovi
ter drugim nepremičnim in pre-
mičnim premoženjem, če ni v
sestavi zaščitene kmetije, po svo-
ji volji v skladu s predpisi zako-
na o dedovanju, pa sme z oporo-
ko zaščiteno kmetijo zapustiti:
a) le enemu dediču - fizični ose-
bi, izjemoma pa tudi več
dedičem, če jo zapusti: b) zakon-
cema oz. izvenzakonskima part-
nerjema ali c) enemu staršu in
otroku ali posvojencu oziroma
njegovemu potomcu, vendar se v
tem primeru zaščitena kmetija
ne sme deliti po fizičnih delih.
Če oporočitelj razpolaga z
zaščiteno kmetijo v nasprotju z
zgornjimi določbami, pride do
dedovanja na podlagi zakona,
kot sem to že prikazal.
Potrebno je opozoriti, da ima
sedaj oporočitelj dosti večjo svo-
bodo razpolagati z zaščiteno
kmetijo, kot pa jo je imel po
bivšem ZDKZZKG, ki je
določal, da oporočitelj lahko z
oporoko zapusti kmetijo le ose-
bi, ki izpolnjuje pogoje iz 11. čl.
ZDKZZKG, ki se je glasil:
"Kmetijo deduje tisti zakoniti
dedič po splošnih predpisih o
dedovanju, ki ima namen obde-
lovati kmetijsko zemljišče z
osebnim delom, pri tem ima
prednost tisti, ki je ta svoj na-
men izkazal tako, da je bodisi na
kmetiji delal oziroma se usposo-
bil za obdelovanje kmetijskih
zemljišč bodisi je s svojim tru-
dom, zaslužkom ali kako dru-
gače prispeval k ohranitvi oziro-
ma zboljšanju proizvodnih
zmogljivosti kmetije.
Če noben od zakonitih dedičev
iz dednega reda, ki je po
splošnih predpisih o dedovanju
pozvan k dedovanju, ne izpoln-
juje pogojev iz prejšnjega od-
stavka, lahko deduje dedič iz
dednega reda, ki sicer ni bil poz-
van k dedovanju, če izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka."
#	Oporočna volila (22. čl.)
Oporočitelj sme nakloniti voli-
lo, katerega predmet je del
zaščitene kmetije, če se s tem
znatno ne prizadene gospodar-
ske sposobnosti zaščitne kmeti-
je. Šteje se, da gre za znatno pri-
zadetost, če je predmet volila
kmetijska obdelovalna zemlja
(njive, vrtovi itd.). Če pa so pred-
met volil: a) neobdelovalna
zemljišča, pri čemer posamezno
volilo ne presega dveh odstot-
kov, vsa volila skupaj pa ne pre-
segajo 10 odstotkov skupnih
kmetijskih površin, b) stavbna
zemljišča ali druge stvari ali pra-
vice, ki spadajo v zaščiteno kme-
tijo, pri čemer vrednost posa-
meznega volila ne presega dveh
odstotkov, vsa volila skupaj pa
ne presegajo 10 odstotkov celot-
ne vrednosti zapuščine, se sma-
tra, da gospodarska sposobnost
zaščitene kmetije ni znatno pri-
zadeta.
Denarna in druga volila, ki bi
dediča zaščitene kmetije preveč
obremenjevala, sme sodišče na
njegovo zahtevo zmanjšati.
#	V oporoki prezrti dediči
(23 čl.)
Zakonec oz. izvenzakonski
partner, zapustnikovi starši, za-
pustnikovi otroci in posvojenci
ter njihovi potomci, ki jih je
oporočitelj v oporoki prezrl ali
jim je naklonil manj, kot bi do-
bili, če bi prišlo do dedovanja na
podlagi zakona, lahko zahtevajo,
da se jim dodeli nujni delež po
ZDKG.
0 Tudi z nekaterimi pogod-
bami ni mogoče razpolagati z
zaščiteno kmetijo v nasprotju z
določbami ZDKG
V 24. čl. ZDKG je določeno, da
ni mogoče razpolagati v nasprot-
ju z določbami tega zakona s
temi pogodbami: s pogodbo o
izročitvi in razdelitvi pre-
moženja za življenja, s pogodbo
o dosmrtnem preživljanju in z
darilno pogodbo za primer
smrti.
Opozorim naj, da morajo biti
omenjene pogodbe, ki jih zlasti
kmečke stranke dobro poznajo,
sedaj glede na zakon o notariatu
(Ur. list RS ŠT. 13/94) sestavlje-
ne v obliki notarskega zapisa in
to pred notarjem ali pa tudi n.pr.
pred odvetnikom, vendar jih
mora v vsakem primeru potrditi
notar, sicer so neveljavne.
#	Preverba kmetij, ki imajo
status zaščitenih kmetij po
bivšem ZDKZZKG (25. čl.)
Upravne enote morajo v petih
letih od uveljavitve ZDKG, to je
od 9. XII. 1995, po uradni
dolžnosti preveriti, ali kmetije,
ki so bile z odloki občinskih
skupščin ali z odločbami uprav-
nega organa, pristojnega za kme-
tijstvo, po določbah ZDKZZKG
proglašene za zaščitene, izpoln-
jujejo pogoje iz 2. čl. ZDKG in o
tem v upravnem postopku izdati
ustrezno odločbo.
#	Preprečevanje drobitve
zaščitene kmetije po zakonu o
kmetijskih zemljiščih
Prvo je potrebno povedati, da
je zakon o kmetijskih zemljiščih
(skrajšano ZKZ - Ur. list SRS,
št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur. list RS
št. 9/90, 5/91, 46/92 - odi. Ustav-
nega sodišča in 58/95 - Odi. Us-
tavnega sodišča) v celoti razvel-
javljen z odločbo ustavnega
sodišča št. U-I-184/94-9 z dne
14/9-1995, vendar pa razveljavi-
tev cit. odločbe začne učinkovati
po poteku 1 leta od objave v
Uradnem listu RS št. 58/95 z dne
13. X. 1995.
Glede na 27. čl. ZDKG za
zaščiteno kmetijo, ki izpolnjuje
pogoje po ZDKG, velja 3. odst.
21. čl. ZKZ, ki določa, da se
zaščitena kmetija s pravnimi
posli med živimi, n.pr. s pogod-
bami, ki sem jih naštel že prej, in
še z drugimi, n.pr. s kupno ali
darilno pogodbo, ne sme deliti
razen v primeru, če se na ta
način povečujejo, zaokrožujejo
ali nastajajo druge kmetije oziro-
ma kompleksi zemljišč kmetij-
skih kombinatov. V drugih pri-
merih se tako kmetijo lahko od-
tuji le kot celoto. Kljub pravkar
povedanemu pa gre po mojem
mnenju za neke vrste dovoljeno
delitev zaščitene kmetije v pri-
meru uporabe 2. odst. 29 čl.
ZKZ, ki ga omenja tudi 27. čl.
ZDKG. Omenjeni člen ZKZ
namreč določa, da lastnik
zaščitene kmetije sme podariti
svojemu zakoncu oz. izvenza-
konskemu partnerju, svojim po-
tomcem (otrokom, posvojen-
cem, njihovim potomcem), svoj-
im staršem, bratom oz. sestram
samo taka zemljišča, ki bi jih si-
cer smel z oporoko zapustiti kot
volilo po 22. čl. ZDKG, o čemer
sem že pisal prej.
Mirko Kestanfevec
20 - ZA RAZVEDRILO
29. AVGUST 1996- TEDNIH
fEDNIK
- 29. AVGUST 1996
ZA KRATEK CAS - 21
Potencialni kupci glasbe smo vsi
ljudje in ta kotiček je namenjen
predstavitvam novih pesmi, ki
vam bodo nekatere bolj, nekatere
manj všeč ter si boste mogoče
tudi kupili kakšno ploščo.
Španski dou Los del Rio je posnel
že kar 31 albumov in plesni komad
Macarena je njun prvi hit, ki sta ga
producirala fanta pod imenom
Bayside Boys. Studijska mojstra
pod imenom BAVSIDE BOYS sta
ustanovila omenjeno skupino in
predstavila nov, podoben komad
CALIENTE, ki se zgleduje po ko-
madu Macarena.
Leta 1995 se je uradno razšel dou
TWENTY 4 SEVEN, ki je v
začetku 90. v diskoteke prinesel su-
per uspešnico I can't stand it. V
novi postavi z novo vokalistko se
vrača skupina TWENTY 4 SE-
VEN s komadom WE ARE THE
WORLD
Ameriška ročk zasedba BLACK
CROWES je v juliju izdala album
Three Snakes and one Charm in
malo ploščo One mirror too Many.
Posebej za ZDA pa so BLACK
CROWES pripravili pesem GOOD
FRIDAV	ki je dobra ročk
balada s prizvokom bluesa.
Pred nekaj tedni sem že zapisal, da
je v Veliki Britaniji izredno popu-
larna indie glasba, ki jo promovira-
jo manjše neodvisne založbe. Indie
glasba pri nas še ni preveč popular-
na, vendar bodo čez čas tudi pri nas
velike zvezde tile glasbeniki: Baby-
lon Zoo - The Boy with X Ray Eye,
Wannadies - Someone Somewhere,
Shed Seven - On Standby, Divine
Comedy - Becoming more Like Al-
tie, Manswear - We Love you,
Crush - Luv D'up, Ricky Ross -
Good evening Philadelphia, Boo
Radleys - What's in the Box, Wed-
ding Present - Tba, Ween - Vou
were the Fool.
Gordon Summer je pravo ime bri-
tanskega pevca STING-a, ki je svo-
jo glasbeno pot začel pri skupini
The Police. Policaj STING je z
zadnjega studijskega albuma Mer-
cury Falling snel že tretjo prijetno
skladbo z naslovom I WAS BRO-
UGHT TO MY SENSES
Legendarni soul pevec STEVIE
WONDER mame najbolj razveseli
s popevko I j ust Call to Say I Love
you. STEVIE pripravlja novi al-
bum in kot prva prihaja pesem z
naslovom KISS LONELY GO-
ODBYE	ki je solidna soul
balada z dolgim klavirskim uvo-
dom!
GEORGE MICHAEL je podpisal
bajno pogodbo z založbo Virgin in
zanjo izdal odličen pop album 01-
der. GEORGE tako letos že beleži
lepe uspehe s skladbama Jesus to a
Child in Fast Love, ki jima sledi
zanimiva zabavna skladba SPIN-
NING THE WHEEL
Ameriška pevka GLORIA ESTE-
FAN je v 80. še prepevala pri sku-
pini Miami Sound Machine, katere
šef je bil njen zdajšnji mož Emilio
Estafan. GLORIA je zapela tudi
eno od himn olimpijskih iger
Reach, z albuma Destiny pa je pri-
pravila vroči plesni komad YOU'-
LL BE MINE
CHER je na zadnji studijski album
It's a Man's World uvrstila same
priredbe, ki jo spremljajo skozi
življenje. CHER se je tokrat lotila
evergreena iz leta 1966 z naslovom
THE SUN AINT GONNA SHI-
NE ANYMORE	ki so ga
v originalu izvajali člani skupine
The Walker Brothers.
Kanadska pevka CELINE DION
je po mojem mnenju izdala naj-
boljši letošnji album Falling into
you, ki sta ga v glavnem producira-
la John Doelp in Vito Luprano ter
vsebuje 16 izvrstnih skladb. Poseb-
ni glas ter občutek do petja je CE-
LINE DION pokazala v izvrstni
ljubezenski pop/rock baladi IT'S
ALL COMING BACK TO ME
NOW	ki jo je napisal
in produciral Jim Steiman, sicer
producent Meat Loafa!
David Breznik
c^Mladi dopisniki
PES
Doma imamo psa in ga imam rad.
.Moj pes je črne in bele barve. Psa
imamo zato, da nam čuva hišo. Ime
mu je Argo. Moj pes ima lepo hišico.
Če kdo pride k nam, pes laja.
Matej Pal,
OŠSela
NEVIHTA
Grmenja sem se že od nekdaj malce
bala. Vreme je bilo pusto in otožno,
lilo je kot iz škafa, bliskalo se je in
grmelo. Seveda sta mi oče in mama
hitela razlagati, da je grmenje in bli-
slcanje čisto naraven pojav. Ampak
strah ne izgine kar tako! Spominjam
se, da je oma, kadar je grmelo, imela
navado reči: "Glej, glej, Bog se krega,
ker vidi, kako nepravičen in
nepošten je svet! Toliko zavrglih si-
rot, pa revežev, ki umirajo od lakote!
In toliko vojn!" Jaz sem se le čudila
in radovedno opazovala razbesnele
in podivjane črne oblake. Oma ima
okoli hiše posajene topole. Menda je
tako zaradi varnosti. Strela bi zadela
najvišji topol in ne hišo, ker je topol
višji. Vem, da oma ni edina, ki ima
okoli hiše topole. Večina v vasi jih
ima. Vem, da v naravi, na poljani ali
ttavniku ne smeš, kadar dežuje grmi
in se bliska, teči pod drevo, ki je edi-
no v okolici, ker je mogoče, da bo
strela izbrala prav to točko za svojo
sprostitev. Grmenja in bliskanja me
ni več tako strah, kot me je bilo še
pred leti, a vedno se slabo počutim,
kadar je grdo vreme.
Barbara Jurša, 4. r.
OŠ Lenart
DOŽIVETJE ŠOLE V
NARAVI
v šoli v naravi je bilo zelo lepo. Ko
smo se prvi dan šli kopat v morje, se
mi je voda zdela zelo slana in slana je
tudi bila. Prvi dan sem poskusil glo-
bino, kako daleč se lahko kopam in
uživam v morski vodi. Iskali smo
školjke, se kopali in uživali. Našel
sem samo eno školjko. Voda je bila
kar precej mrzla, toda vseeno smo se
kopali. Ko smo prišli iz vode, smo se
obrisali in še malo sončili. Jedli smo
zelo dobre jedi. Drugi dan, v nedeljo,
smo se kopali v bazenu. Tedaj smo se
že učili plavati žabico z rokami.
Tretji dan pa smo se kopali v zelo to-
pli vodi v zdravilišču Krka. Tam
smo bili zelo dolgo in veliko smo se
naučili. Tedaj sem že vedel plavati
kravi, žabice pa še ne. Preplaval sem
bazen sem in tja. Tam mi je od vode
zelo pekio grlo. Ko smo se vrnili,
smo imeli kosilo. Potem smo se šli
kopat v morje. Tam sem že vedel
mlinčka. Tedaj sem našel tri školjke.
Imel sem se zelo lepo. V torek pa smo
se peljali z ladje Svetko v Piran, kjer
smo si ogledali cerkev svetega Jurija,
muzej, akvarij in dobili smo slado-
led, ki nam ga je podarila učiteljica.
Bil je zelo dober. Na ladji me je bilo
strah tedaj, ko se je zibala. Popoldne
smo se kopali in seveda uživali v
morju. V torek sem našel kar sedem
školjk. V sredo pa smo plavali za del-
finček - bronastega in srebrnega. Do-
bil sem delfmček. Plaval sem kravi
in sem komaj preplaval.
Denis Ivančič, 4. r.,
OŠ Trnovska vas
OBISK PRI
ZOBOZDRAVNIKU
Ko me boli zob, sem zelo nestrpen.
Enkrat me je zob bolel cel dan in celo
noč. Bolel me je, ker sem pojedel pre-
več sladkega. Mamica me je zjutraj
poslala k zobozdravniku.
Ko sem vstopil v ordinacijo, sem
najprej pozdravil. Oddal sem
zdravstveno izkaznico in sedel v
čakalnici na stol. Že v čakalnici sem
vedel, kako me bo bolelo. Ko me je
zobozdravnik poklical v ordinacijo,
mi je srce hitreje razbijalo. Moral
sem sesti na stol, ki je bil zelo gibljiv.
Zobozdravnik je naredil tekočino, ki
sem jo moral imeti v ustih. Čez nekaj
časa sem izpljunil. Zbrusil mi je zob
in lahko sem vstal. Dobil sem
zdravstveno izkaznico in odšel. Ko
sem zapustil ordinacijo, sem bil zelo
vesel, saj sem vedel, da me zob ne bo
več bolel.
Marko Korpič, 3. b,
OŠ Boris Kidrič, Kidričevo
SPOZNAVALI SMO
KOZJANSKO
čas hitro beži in že smo se znašli
pred koncem šolskega leta. Za ene
uspešnega, za druge malo manj. Bilo,
kakor bilo, vsi smo si zaslužili en do-
ber končni izlet. Letos smo jo šesti
razredi odromali na Kozjansko. Zra-
ven obilice zabave smo videli tudi
mnogo poučnih stvari.
Začelo se je v Rogatcu, kjer smo si
ogledali muzej na prostem in se sez-
nanili s tipično štajersko hišo. Poz-
neje nas je pot vodila do Atomskih
toplic, kjer nam je prikupno dekle
razkazalo Atomsko vas in nekaj ba-
zenov. Malo zatem so nam pripravili
kosilo. Ko smo se okrepčali, smo pot
nadaljevali proti Olimju. Tam nas je
naprej prijazen gospod seznanil s
preteklostjo tega območja in nam
razkazal svojo zbirko starin. Ogleda-
li smo si domačo pivovarno in spoz-
nali, kako se prideluje pivo. Tudi
poizkusili smo ga in zelo nam je bilo
všeč. Obiskali smo tudi cerkev v
Olimju in tretjo najstarejšo lekarno v
Evropi. Gospod redovnik nam je oba
znamenita prostora razkazal in pove-
dal nekaj besed o zgodovini in delo-
vanju lekarne. Zatem smo obiskali
pravi kraj za sladkosnede - to je bil
čokoladni butik. Gospa nam je raz-
ložila postopek izdelave čokolade in
nam obljubila, da nam bo dala poku-
siti njihovo čokolado. Ker obljuba
dela dolg, smo se pozneje zares pos-
ladkali s čokolado.
Čas nas je že prehiteval, zato smo
hitro odšli proti farmi jelenov in za-
tem v kraljestvo čarovnic. Ekskurzi-
jo smo zaključili na majhni kmetiji,
kjer smo si ogledali ribnik in po želji
tudi jahali. Zatem smo se poslovili
od gospoda in s tem od celotnega
Kozjanskega, kajti pot nas je vodila
proti Gorišnici.
Priznati moram, da smo imeli lep
izlet, saj smo videli in spoznali veli-
ko novih stvari. Mislim pa tudi, da s
svojim vedenjem nismo razočarali
svojih učiteljev in da nam bodo dru-
go leto pripravili spet tako lep in za-
nimiv izlet.
David Sok, 6. a,
OS Gorišnica
NA POŠTI
Po šolski nalici smo se napotili na
obisk naše pošte na Bregu. Stoji ob
Mariborski cesti in je pisane barve.
Spoznali smo delavce pošte. To so
uslužbenci, direktor in pismonoše.
Gospa, ki nas je vljudno sprejela, nas
je popeljala v delo delavcev na pošti.
Pokazala nam je različne znamke, pi-
sma, uradne pošiljke, poštne nakaz-
nice, pisma za mjino in povedala, da
imamo nove poštne številke, tako na
pišemo več šestice. Če napišemo pi-
smo, moramo napisati točen naslov
in prilepiti znamko.
Na pošti smo videli še vreče, v ka-
terih pripeljejo pošto. Zvedeli smo,
kaj pomeni kratica PBS - Poštna
banka Slovenije. Pošta je varovana s
svedobnimi senzorji.
Vljudna pošma uslužbenka nam je
podarila mnogo poštnih tiskovin, ki
jih imamo na panoju v razredu. Z
novimi znanji smo se vrnili v šolo.
Evelin Čuček, 2. a,
OŠ Breg
22 - OD TOD IN TAM
29. AVGUST 1996 -
TEDNilt
ptuj / SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI GASILCEV
Ustanovili gasilsko
zvezo mestne obiine
Potem ko so v občini Majšperk sredi julija gasilska društva
s svojega območja prvi povezali v občinsko gasilsko zvezo,
so v soboto, 24. avgusta, to storili tudi v mestni občini Ptuj.
Na dobro pripravljenem ustanovnem občnem zboru so iz-
volili 9-člansko predsedstvo Gasilske zveze mestne občine
Ptuj, ki združuje 22 gasilskih društev, in za predsednika iz-
volili Edvarda Kozela ter 11-člansko poveljstvo in za po-
veljnika izvolili Janeza Liponika. Poleg tega so izvolili še 5-
članski nadzorni odbor ter prav tako 5-člansko častno raz-
sodišče. Po krajši razpravi so sprejeli novi statut zveze,
okvirni program aktivnosti in finančni plan.
Med gosti so bili še posebej ve-
seli Marjana Zavirška s pred-
sedstva Gasilske zveze Slovenije,
ki je pohvalil dobro predpripra-
vo in izvedbo zbora ter poudaril,
da gasilske zveze niso same sebi
namen, ampak potreba po pove-
zovanju gasilskih društev k
skupnemu cilju - varovanju in
reševanju ljudi in premoženja
pred ognjem.
Ptujski župan dr. Miroslav
Luci je ugotovil, da je zagotav-
ljanje varnosti in požarne var-
nosti občanov ena ključnih na-
log županstva, zato je obljubil
vso svojo podporo tako v moral-
nem kot v mejah možnosti tudi
gmotnem pogledu. Izrazil je
željo, da bi gasilska zveza mestne
občine postala center vseh doga-
janj v gasilstvu, ter ob koncu de-
jal, da v bližnji prihodnosti vidi
možnost preselitve utesnjene
reševalne postaje v prostore ob
gasilskem domu.
Novoustanovljena Gasilska
zveza mestne občine Ptuj
združuje 19 prostovoljnih in tri
industrijska gasilska društva.
Med prostovoljnimi gasilskimi
društvi so PGD Ptuj, Hajdina,
Markovci, Nova vas, Bukovci,
Stojnci, Grajena, Podvinci, Pa-
cinje, Hajdoše, Slovenja vas,
Spuhlja, Prvenci - Strelci, Za-
bovci, Kicar, Gerečja vas, Velov-
lek, Draženci in Turnišče, indu-
strijska GD pa Agis, Delta in
Železničar.
Ob vsem tem je treba dodati,
da še vedno legalno deluje tudi
Gasilska zveza Ptuj, ki so jo prei-
menovali iz nekdanje Zveze ga-
silskih društev občine Ptuj in ki
je do nedavnega združevala ozi-
roma tako ali drugače povezova-
la vseh 63 gasilskih društev s ce-
lotnega območja nekdanje ptuj-
ske občine. Kot je povedal pred-
sednik te zveze Franc Simeo-
nov, bo v naslednjih mesecih po-
trebno še kar nekaj sestankov in
predvsem veliko dobre volje,
kajti treba bo doreči in razdeliti
vse obveznosti, pristojnosti in
navsezadnje tudi premoženje te
zveze.
-OM
Na čelu 11-članskega
poveljstva je poveljnik Ja-
nez Liponik iz PGD Mar-
kovci v njem pa so še Ivan
Grahl, Jože Pavlinek,
Rudi Topolovec, Jože
Vaupotič, Branko Lah,
Janko Zumer, Ivo Pahole,
Alojz Klemen, Branko
Kostanjevec in Maijan
Meglič.
V 9-člansko predsedstvo
Gasilske zveze mestne
občine Ptuj so izvolili:
Edvarda Kozela iz PGD
Ptuj, ki bo opravljal pred-
sedniško funkcijo, ter
Francija Vogrinca, Franca
Panikvaija, Matjana Ha-
meršaka, Marjana Bezja-
ka, Jožeta Pihletja, Jožeta
Majhoferja in Janeza
Markoviča.
Župan mestne občine Ptuj, dr. Miroslav Luci je gasilcem
obljubil moralno in finančno podporo.	Foto: M. Ozmec
ptuj / PLESNI KLUB MAMBO
Jernei in Maja uspešno
v novo plesno sezono
24 in 25. avgusta je v Ljubljani potekal mednarodni plesni
turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih Ljubljana
open. Sodelovalo je okrog 180 plesnih parov iz 15 držav.
V kategoriji mladincev je sodelo-
val tudi plesni par ptujskega plesne-
ga kluba Mambo Jernej Slejko in
Maja Petek. V standardnih plesih
sta se pomerila s 37 plesnimi pari in
z odličnim plesanjem Sloveniji pri-
plesala pokalno tretje mesto. Prvo
mesto je osvojil slovenski par Miha
Žveglič in Mojca Kodela, drugo
mesto pa je pripadlo plesnemu paru
iz Ukrajine.
Maja in Jernej sta s plesalcema
Jernejem Brenholcem in Mojco
Mahorič, ki jima je bil nastop kljub
dobri pripravi zaradi bolezni one-
mogočen, večino počitnic preživela
na aktivnih pripravah na novo ple-
sno sezono. Plesni pari bodo pod
vodstvom trenerja Pranja Kožarja v
plesnem klubu Mambo, ki ga vodi
Metod Peklar, gotovo nadaljevali
plesne uspehe.
Darfa Petek
I ljubljana / PATER EMILIEN TARDIF SPET V SLOVENIJI
Kolikor pretresljiv je ta naslov, toliko resnice je v njem.
Slepi so spregledali, hromi shodili, gluhim so se odprla
ušesa, nemi so spregovorili in ubogim se je tako oznanila
blagovest. Nešteto čudežev in nešteto pričevanj ljudi - ver-
nih ali nevernih - se je že od leta 1973 dogajal v navzočnosti
patra Emiliena Tardifa, ki sodi v vrh svetovnih karizmati-
Kot provincial kongregacije Mi-
siomrjev presvetega srca je deloval v
Dominikanski republiki. Veliko je
delal in si v 16 letih misionarjenja
v tej deželi uničil zdravje. Večino
časa je posvečal materialnim zade-
vam - gradil je kapele, semenišča,
vzgojne in katehetske centre itd. -
in iskanju denarja za gradnjo hiš
in preživljanje semeniščnikov.
Pretirano delo mu je spodjedlo
zdravje in nekega dne se je počutil
zelo slabo. Morali so ga nemudo-
ma odpeljati v državni medicinski
center. Mislil je, da ne bo dočakal
jutra. Prepričan je bil, da bo kmalu
umrl. K temu doda še to, da je po-
gosto premišljeval o smrti, nikoli
pa se ni z njo soočil. Takrat pa ji je
pogledal v oči, kar mu je vzbujalo
neprijeme občutke.
Zdravniki so ga skrbno pregleda-
li in ugotovili akumo pljučno mb-
erkulozo. Ko je občutil in videl,
kako je bolan, se je želel vmiu v
domovino Kanado, v Quebec, kjer
so živeli njegovi domači. Bil pa je
tako slab, da za potovanje ni bil
sposoben. Po 14 dneh si je nekoli-
ko le opomogel in v Kanadi so ga
sprejeli v poseben medicinski cen-
ter. Dnevi so minevali v preiska-
vah, biopsijah, radioskopijah itd.
Ugotovili so, da je akuma pljučna
mberkuloza močna načela obe
strani pljuč. Da bi mu vlili vsaj
malo pogtuna, so mu rekli, da bo
po enolemem zdravljenju in
počitku morda le lahko zapustil
bolnišnico.
Nekega dne pa je bil deležen
dveh različnih obiskov. Najprej je
prišel duhovnik, urednik neke re-
vije, ter ga prosil za objavo njegove
fotografije in članka z naslovom
Kako živeti s svojo boleznijo? Ko-
maj je za seboj zaprl vrata, je vsto-
pilo pet laikov, ki so bili člani mo-
litvenega občestva Karizmatične
prenove. Pater Tardif rad pove, da
se je v Dominikanski republiki iz
Prenove zelo norčeval in trdil, da
Latinska Amerika ne potrebuje
daru molitve ali petja v jezikih,
ampak človeški napredek. In sedaj
so prišli prav k njemu. Kot duhov-
niku misijonarju mu je bilo neu-
godno odkloniti njihove molitve.
Tako se je odločil, da jih bo sprejel
bolj iz vljudnosti kot iz pre-
pričanja. Ni veroval, da bi mogel
po preprosti molitvi ozdraveti. Re-
kli so mu, globoko prepričani:
"Storili bomo to, kar pravi evange-
lij: 'Na bolnike so položili roke in
ti so ozdraveli.' Tako bomo molili
in Gospod te bo ozdravil."
Približali so se stolu, kjer je se-
del, in nanj položili roke. Še nikoli
ni videl česa podobnega in vse sku-
paj mu ni prav nič ugajalo. Počutil
se je smešnega pod njihovimi ro-
kami. Bil je v zadregi, kajti ljudje,
ki so hodili mimo po hodniku, so
jih lahko videli skozi vrata, ki so
ostala odprta. Emilien Tardif je
prekinil molitev in predlagal, da
zaprejo vrata. Takoj so mu ugodili.
Sam se sedaj spominja tistih tren-
utkov in pravi, da so vrata res
zaprli, toda Jezus je že vstopil.
Med molitvijo je namreč začutil
močno toplino v pljučih. Mislil je,
da se je znova pojavila tuberkuloz-
na kriza in da bo imirl. "Toda ta to-
plina je bila Jezusova ljubezen, s
katero se me je dotaknil in oz-
dravljal moja bolna pljuča," pove
pater Tardif. Med molitvijo se je
zgodila tudi prerokba. Slišal je be-
sede: "Postal boš priča moje lju-
bezni."
Tri ali štiri dni po tem dogodku
se je počutil izredno dobro. Dobil
je apetit, dobro je spal in bolečine
so popolnoma izginile. Zdravniki
so bili takoj pripravljeni začeti
zdravljenje. Toda nobeno zdravilo
ni učinkovalo na bolezen, ki so jo
bili odkrili. Zato so poskusili s po-
sebnimi zdravili, pa tudi ta so bila
neučinkovita.
Počutil se je dobro in hotel se je
vrniti domov, toda prisilili so ga,
naj ostane v bolnišnici, da bi
zdravniki mogli poiskati tuberku-
lozo, ki se jim je izmuznila in je ni-
kjer niso mogli najti. Po številnih
preiskavah mu je glavni zdravnik
rekel: "Pater, pojdite domov. Po-
polnoma zdravi ste. To je v na-
sprotju z vsemi zdravniškimi teza-
mi. Ne vemo, kaj se je zgodilo."
Nato je skomignil z rameni in do-
dal: "Pater, vi ste edinstven primer
v tej bolnišnici."
Zapustil je bolnišnico brez
zdravniških napotkov in zdravil.
Tehtal je petdeset kilogramov. V
bolnišnici, kjer bi moral ozdraveti
od tuberkuloze, je skoraj imu:l od
lakote. "Gospod me je ozdravil.
Res je bila moja vera majhna, mor-
da ni bila večja od gorčičnega zma,
toda Gospod je tako velik, da se ni
ozrl na rnojo majhnost. Takšen je
naš Bog. Če bi bil odvisen samo od
nas, bi ne bil Bog. Tako sem na
svojem telesu prejel prvi temeljni
poduk za sltižbo ozdravljanja: Go-
spod nas ozdravlja s tisto vero, ki
jo pač imamo. Ne zahteva več.
Samo to," še pove pater Tardif.
Po tem dogodku ga je pot vodila
s kovčkom po vsem svem. Prepo-
toval je mnogoštevilne dežele, kjer
so ga pričakali tisoči ljudi, prešte-
vilni so med njegovimi molitvami
in po njih čudežno ozdraveli. Tar-
dif trdi, da Jezus Kristus tako do-
kazuje, da je njegovo ime edino, ki
more rešiti ljudi, in da ne smemo
čakati drugega mesije, kajti Jezus
je edini Odrešenik. Ne potrebuje-
mo novega evangelija, ampak novo
evangelizacijo, v moči sv. Duha, ki
jo spremljajo ozdravljenja in
čudeži, razodevajoč zmago Kristu-
sa nad grehom, boleznijo in
smrtjo. Za to evangelizacijo se pa-
ter Emilien tako močno trudi p^
vsem svem.
Leta 1983 je obiskal Medugorj^^
Zatrjuje, da je na tem kraju bilo
čutiti posebno božjo navzočnojj^
Po maši je bila molitev za ozdravi,
jenje. Pripoveduje, da je Gospo(jj
razodel svojo slavo, ko je ozdravi]
veliko ljudi, ki so še isti večej
pričevali, da so ozdraveli in da ne
čutijo več bolečin v kolenih, rame.
nih, hrbtenici. Naslednji dan se je
število vernikov podvojilo, tretji
dan je množoca še bolj rasla, toda
on je ni mogel videti, ker so ga
priprti z obtožbo, da je motil javni
mir v Jugoslaviji. Naslednji dan so
ga izgnali iz države prek Jadran-
skega morja v Italijo...
Sedem let pozneje, leta 1990, je
bil povabljen v Slovenijo, da bi vo-
dil tridnevni seminar v Ljubljani z
naslovom Evangelizacija 2000,
Pridigal je na stadionu za Bežigra-
dom, kjer se je prvi dan zbralo
okoli štiri tisoč, drugi dan šest
tisoč in zadnji dan približno dva-
najst tisoč ljudi. Ko se je srečanje
začelo, ga je prišel pozdravit mest-
ni župan in mu zaželel dobro-
došlico v imenu vseh navzočih.
Zbralo se je veliko število bolnikov
na invalidskih vozičkih in nosilih,
s palicami in berglami. Ko je
nadškof videl toliko bolnikov, je
rekel patru Tardifu: "Pater, lju-
dem ste obljubili, da bo med tem
duhovnim srečanjem veliko bolni-
kov ozdravelo. Toda če ne bo
nihče ozdravel, bodo ti ljudje odšli j
zelo razočarani." Pater je odgovo-'
ril: "Ne skrbite, gospod nadškof,
Bog je zvest svojim obljubam in
danes bomo videli, kako jih bo iz-
polnil!" Resnično, med zbrano
množico so se nato zgodila številna
ozdravljenja, priče katerih živijo
med nami.
Ponovno nas razveseljuje dejst-
vo, da bomo patra Tardifa Sloven-
ci spet gostili, in to od 5. do 8. sep-
tembra, ko bo imel seminar za
evangelizacijo - spet na stadionu za
Bežigradom v Ljubljani - pod nas-
lovom: Pridi, Gospod Jezus! I
močjo svojega duha penovi obličji
Zemlje. V petek, 6. septembra, bo
somaševanje vodil mariborski škof
dr. Franc Kramberger, v soboto,?,
septembra, ljubljanski pomožni
škof msgr. Alojz Uran, v nedeljo,
8. septembra, pa ljubljanski
pomožni škof msgr. Jožef Kvas. b
Pmja bo vsak dan odpeljal avto-
bus, ki ga organizira Turistična
agencija Anka. Cena prevoza tja in
nazaj je 700 tolarjev. Zaključek se-
minarja je vse dni predviden ob
uri, zbiranje zjutraj pa bo med 6.30
in 7.30 minut. Ob 10. in 14.30 bo
nagovor p. Emiliena Tardifa, Ka-
nadčana, ki deluje v Dominikan-
ski republiki in oznanja po vsem
svetu, da Jezus živi in odrešuje.
FrenkMuiek
fEDNIK - 29. AVGUST 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
pODLEHNIK / NAGRAJENEC RADGONSKEGA SEJMA ALOJZ GRABROVEC
fazvoi kmetiiske meh0nlza€iie - izziv
obratovalnica Kmetijska meahnizacija Grabrovec ima
jedež v Podlehniku 3 E. Pri delu nosilcu dejavnosti Alojzu
(jrabrovcu pomagajo trije delavci in pripravnik, pred krat-
l^jm pa se jim je pridružila tudi žena Anica.
^\o]Z Grabrovec pravi, da jim
■g cilj razviti uspešno družinsko
podjetje, v katerem bodo zapos-
litev našli tudi trije njegovi otro-
po možnosti pa tudi otroci
delavcev. Osnovna dejavnost je
izdelava kmetijske mehanizacije
(ielni traktorski nakladalci in
traktorske plužne in planirne
jeske, traktorski viličarji ter se-
(jaj nov izdelek - traktorski
priključek za postavljanje in pul-
jenje vinogradniških in sadjar-
jlcih stebričkov) in tudi njeno
jervisiranje za okoliške kmete.
Na letošnjem 34. mednarod-
nem kmetijsko-živilskem sejmu
v Gornji Radgoni je njihovo
podjetje prejelo zlato medaljo za
traktorski priključek za postavl-
janje in puljenje vinogradniških
in sadjarskih stebričkov. Gre za
novost v industriji kmetijske
mehanizacije, ki bo bistveno
olajšala delo v vinogradništvu in
sadjarstvu ter v pašništvu. Ta
nagrada pa ni edina, ki jo je pod-
jetje Kmetijska mehanizacija Gra-
brovec prejelo na letošnjem sej-
mu v Gornji Radgoni. S srebrno
medaljo je bila nagrajena njiho-
va čelna traktorska planirna de-
ska z vzmetno sklopko in hi-
dravličnim obračalnikom ČD
2500 VS.
Z inovatorskim delom se Alojz
Grabrovec in njegovi delavci
ukvarjajo že zelo dolgo. Že v
bivšem podjetju Olga Meglič, ki
je šlo v stečaj, so Grabrovca do-
bro poznali kot inovatorja. V
svojem podjetju to delo uspešno
nadaljuje in tako tudi posredno
nadaljuje delo iz bivšega podjet-
ja. Stečaj podjetja ga je v bistvu
spodbudil, da je začel na svoje, k
sodelovanju je ob začetku dela
obratovalnice leta 1991 povabil
tudi dva nekdanja sodelavca.
Začetki so bili vse prej kot lahki,
pomagali so si tudi s krediti za
demografsko ogrožena območja.
V petletnem obdobju jim je
uspelo razviti že tri popolnoma
lastne izdelke, za katere so
sprožili postopke zaščite, ki pa
so dolgi in dragi.
"Ideje in predloge za nove iz-
delke dobivamo največkrat od
traktoristov in kmetov ter dru-
gih, ki delajo s kmetijsko meha-
nizacijo in ki si tudi zelo želijo
konkretnih izboljšav. Njihovim
predlogom zelo rad prisluhnem,
in kot se vidi, se mi je to že
obrestovalo. Načrtov je še veli-
ko, res pa je, da vsi, ki se želimo
uveljaviti v proizvodnji kmetij-
ske mehanizacije, veliko vlaga-
mo v razvoj in napredek, pri tem
pa uporabljajo predvsem lastna
sredstva. Novi izzivi nas v glav-
nem čakajo na področju vino-
gradniške mehanizacije. Predlo-
gov imamo veliko, nekaj izdel-
kov že pripravljamo za naslednje
leto; z njimi ne bomo samo kon-
kurirali za priznanja, temveč
našim kupcem, kmetom, poka-
zali nekaj novega, kar jim bo
omogočilo lažje in kvalitetnejše
delo. V svojem delu smo tudi
uspešni zato, ker se v nastanek
novega izdelka v delavnici v pol-
ni meri vključujemo vsi."
Kmetijska mehanizacija Gra-
brovec proda osemdeset odstot-
kov svoje proizvodnje v Sloveni-
ji, dvajset odstotkov je izvozijo v
Avstrijo in na Hrvaško, želijo pa
tudi na nemški in madžarski trg.
Največ izdelkov prodajo
končnim kupcem, zato tudi ni-
majo velikih težav s plačili.
Priznanja na radgonskem sej-
mu so jih presenetila. "Zelo sem
zadovoljen, saj je na radgonskem
sejmu na ogled veliko mehaniza-
cije. Srečen pa, ker je tudi nam
uspelo izdelati izdelek, ki so ga
strokovnjaki tako visoko oceni-
li," je povedal Alojz Grabrovec.
Majda Goznik
Traktorski priključek za postavijanje in puljenje vi-
nogradniških In sadjarskih stebričkov, za katerega je Alojz
Grabrovec prejel zlato medaljo
Alojz Grabrovec se z inova-
torstvom ukvarja že vrsto let.
Foto: M. Ozmec
26 - POSLOVNA SPOROČILA
29. AVGUST 1996- TEDNlk
f CDNIK - 29. AVGUST 1996
OGLASI IN OBJAVE-27
PTUJ / DELO PRI PODVOZU POTEKA NEMOTENO
Da novembra pod proga
Dela pri gradnji ptujskega podvoza, ki bo veljal več kot 706
milijonov tolarjev, so trenutno najintenzivnejša ob želez-
niški progi med športno dvorano Center in Zdravstvenim do-
mom (Čučkovo hišo).
Kot je povedal vodja projekta
dipl. ing. Anton Brodnjak iz
Družbe za državne ceste Slove-
nije, so delavci italijanskega
gradbenega podjetja Coopssette,
med katerimi je tudi nekaj
domačih podizvajalcev, najprej
zgradili okoli osem metrov glo-
boko in čez 60 metrov dolgo ter
z betonsko diafragmo utrjeno
gradbeno jamo. Vanjo so že
položili podbeton in jo oblekli v
folijo. Nad to bodo še ta mesec v
celoti izdelali armiranobetonsko
kesonsko konstrukcijo celotne-
ga podvoza, dolgo 42 m. Tega
bodo s pomočjo hidravličnih
preš predvidoma v oktobru cele-
ga podrivali pod železniško pro-
go in med tem sproti opravljali
še notranji zemeljski izkop.
Zaščita gradbene jame z be-
tonsko diafragmo je potrebna
tudi zaradi podtalnice, ki jo že
sedaj s pomočjo črpalk in natege
prečrpavajo v odtočne jaške.
Gradbena jama tako ostaja po-
polnoma suha, kar omogoča hi-
trejšo in varnejšo izvedbo del.
Medtem ko so nekatere premos-
titvene povezave infrastrukture
in priključke opravili s pomočjo
slovenskih podizvajalcev, bodo
sam preboj pod železniško pro-
go opravljali le strokovnjaki in
specialni delavci glavnega izva-
jalca iz Italije, firme Coopsette.
Glavni nadzor nad deli
opravlja dipl. ing Rade Zeljko-
vič iz Družbe za državne ceste
Ljubljana, ki je dodal, da vsi
gradbinci pričakujejo, da jim bo
vreme naklonjeno in da bo po
terminskem planu do 1. novem-
bra podvoz že pod železniško
progo.
-OM
Humot in dobra volfu
|u 4elu mludosinu
Minulo soboto sta se v knji-
go zlatoporočencev občine
Ormož vpisala Slavica in Bran-
ko Dogša iz Grab 22 pri Sre-
dišču ob Dravi. Poročila sta se
17. avgusta 1946. leta na
matičnem uradu v Ptuju, cer-
kveno pa v središki župni cer-
kvi na Grabab.
Oba sta domačina iz Grab.
Branko je rojen 21. decembra
1921, Slavica, ki se je pred poro-
ko pisala Kolarič, pa 15. junija
1926.
Zlati ženin Branko je bil
sprva zaposlen na Ptuju pri tam-
kajšnji vinski kleti kot nakupo-
valec, največji del službenih let
pa je bil direktor oljarne v Sre-
dišču ob Dravi. Sedaj je upoko-
jenec, vendar še vedno rad dela
v svojem vinogradu, na njivah
ter ureja okolico hiše. Zlata ne-
vesta Slavica je bila gospodinja,
vendar ji dela pri hiši, na njivah
in pri vzgoji treh otrok ni nikoli
zmanjkalo. Še posebej sta oba
zelo ponosna na svoje tri otroke,
dveh hčerki in sina, saj so vsi
trije v življenju nekaj dosegli.
Ena od hčera živi v Avstraliji,
druga v Mariboru, sin pa je
doma. Njuno jesen življenja raz-
veseljuje pet vnukov.
Oba zlatoporočenca sta že v
letih, ko zdravje načnejo razne
bolezni. Vendar pravita, da ko-
priva pač ne pozebe in bolezni,
četudi pridejo, lažje premagata z
dobro voljo in humorjem.
Vida Topoiovec
Zlatoporočenca Dogša v ormoški poročni dvorani.
Foto: Štefan Hozyan
Petdeset skupnih fof
v soboto sta imela zlato poro-
ko Franc in Marija Sluga iz Po-
brežja 19 v občini Videm.
Obred zlate poroke so na njuno
željo opravili v poročni dvorani
v Ptuju. Franc Sluga se je rodil
1. januarja 1923 v Spodnjem Ve-
lovleku, žena Marija (z de-
kliškim priimkom Kramberger)
pa 5. februarja 1927 na Mest-
nem Vrhu pri Ptuju. Zlati ženin
je upokojeni tesar, žena pa go-
spodinja. V zakonu se jima je
rodilo pet otrok, na jesen živl-
jenja pa ju razveseljuje dvanajst
vnukov in pet pravnukov.
Čestitkam ob zlatem jubileju
se pridružuje tudi naše ured-
ništvo!
MG
Zlatoporočenca Franc in Marija Sluga. Foto: Langerholc
OBETAVEN KONEC,
ČRN ZAČETEK
TEDNA
Minuli konec tedna je v naši
državi minil brez tragičnih
nesreč na cestah, kar je pri
nekaterih spodbudilo varljivo
upanje, da bomo v Sloveniji
končno le uspeli v prizade-
vanjih za večjo prometno var-
nost. Žal je to upanje
splahnelo že naslednji dan, v
ponedeljek, 26. avgusta, ko
so v dveh prometnih nes-
rečah ugasnila štiri človeška
življenja, dva ponesrečenca
pa sta še vedno v hudo kri-
tičnem stanju. Nesreči sta se
pripetili dopoldne na magi-
stralni cesti med Ajdovščino
in Vipavo, popoldne pa na
dolenjski magistrali pri
Krškem. Na območju, za ka-
terega poročamo, na srečo ni
bilo večjih prometnih nesreč.
OB PREHITEVANJU
ČELNO TRČIl
Po regionalni cesti skozi
naselje Zgornji Duplek je v
ponedeljek, 19. avgusta, ob
21.45 vozil osebni avto 24-let-
ni Robert R. iz Ptuja. Med pre-
hitevanjem osebnega avto-
mobila mu je nasproti pripel-
jala voznica osebnega avto-
mobila, 48-letna Marija L. iz
Maribora. Osebna avtomobi-
la sta čelno trčila, oba vozni-
ka pa sta se hudo ranila.
KOLESAR IZ PTUJA
HUDO RANJEN PRI
IZOLI
V sredo, 21. avgusta, okoli
18. ure je 46-letni Franc R iz
Ruja vozil gorsko kolo po
cesti med Tinjanom in
Spodnjimi Škofijami v občini
Koper. Kolesar je zapeljal na
levo stran cestišča v trenutku,
ko je nasproti pripeljal voznik
osebnega avtomobila L.D.
Trčil je v kolesarja in ga zbil
po cestišču, kjer je obležal
nezavesten. Brž so ga prepel-
jali v izolsko bolnišnico. Pri
sebi ni imel nobenih doku-
mentov, zato sprva ni bilo
znano, za koga sploh gre.
Šele v operativno-komunika-
cijskem centru v Kopru so
ugotovili, da gre za Ptujčana.
Franc R leži v bolnišnici še
vedno v kritičnem stanju.
z AVTOM V
STANOVANJSKO
HIŠO
Po regionalni cesti skozi
naselje Bukovci pri Markov-
cih je v soboto, 24. avgusta,
ob 6.45 vozila osebni avto 29-
letna Lidija B. iz Ptuja. V ne-
preglednem ovinku je avto
začel drseti, najprej je trčil v
betonski steber, kjer ga je od-
DUNAJ # Sindikat učitel-
jev Srednješolskega cen-
tra Ptuj organizira 8. sep-
tembra v Dunajski državni
operi ogled Verdijeve
opere Rigoletto. Ker je še
nekaj prostih mest, dobijo
interesenti informacije po
telefonu 772-868 (Ludvik
Trop).
PTUJ # V dvorani na gra-
du do 30. septembra raz-
tavlja motive Ruja Vlado
Žnidarič.
bilo čez cesto in je trčil v zid
stanovanjske hiše. Voznica
se je v nezgodi hudo ranila.
PRETEP Z
NEVARNIM
ORODJEM
V	četrtek, 22. avgusta,
zvečer je prišlo pred gos-
tiščem v Oplotnici, občina
Slovenska Bistrica, do prepi-
ra in pretepa med lastnikom
lokala Aleksandrom R in so-
sedom Ferdinandom G. Med
njima se je že več let vlekel
spor, ki so ga spremljali pre-
piri in medsebojno nagajan-
je. Aleksander R naj bi bil imel
v roki večji izvijač, s katerim je
nasprotnika poškodoval po
glavi, Ferdinand G. pa je ma-
hal z zagnano motorno žago
in z njo Aleksandra porezal
po roki. Oba sta zaradi
poškodb iskala zdravnišdko
pomoč. O začetku pretepa in
o številu udeležencev v prepi-
ru vsaka stran navaja svojo
verzijo, zato so bistriški poli-
cisti raziskali okoliščine spora
in po vsej verjetnosti bodo
državnemu tožilstvu ovadili
oba udeleženca.
RIBE NAJ BI SE
BILE ZASTRUPILE S
PŠENICO
V	prejšnji številki smo
poročali o nezgodi, ko je pri
Benediktu v Slovenskih gori-
cah tovornjak, naložen s
pšenico, s ceste zapeljal v
potok. Izteklo je tudi nekaj
nafte, mastne madeže pa so
domači gasilci brž odstranili.
Nekaj dni za tem so v potoku
Drvanja, občina Lenart, opa-
zili poginule ribe. Delavci
Vodnogospodarskega pod-
jetja Ruj, inšpektorica repu-
bliškega inšpektorata za ok-
olje in prostor in delavci Za-
voda za zdravstveno varstvo
Maribor domnevajo, da je do
pogina rib najverjetneje prišlo
zaradi zastrupitve vode s
pšenico, ki se je pri dvigovan-
ju tovornjaka deloma razsula
v potok.
z NABOJI ČEZ
MEJNI PREHOD
Na mejnem prehodu v Sre-
dišču ob Dravi so policisti
prejšnji teden pregledali itali-
janska državljana, ki sta na-
meravala vstopiti v Slovenijo.
Pri preiskavi njunega avto-
mobila so na zadnjem
sedežu našli 284 nabojev za
lovske puške, ki jih nista prija-
vila. Zaradi tega so ju napotili
k sodniku za prekrške.
FF
RODILE SO - ČESTi.
TAMO: Veronika
man, Dobrina 56, Žetale
dečka; Tanja Janžekovič
Polenci 11, Polenšak '
dečka; Dragica Gorjup
Bresnica 67, Podgorci
deklico; Sonja Zamuda
Placarovci 14, Gorišnica.
Nejca; Marija Zupančič
Strmec 3/a, Destrnik .
Urško; Silvestra Ogrinc
Skorba 45, Ptuj - Nino;
Nataša Ilijevec, Lovrenc
na Dr. polju 24 d - Lino;
Milica Svenšek, Kvedrova
3, Ptuj - Uroša; Marija Pe.
trovič, Ločki Vrh 56,
Destrnik - deklico; Ivan-
ka Fric, Sp. Velovlek 30,
Ptuj - dečka; Dušanka
Belšak, Lovrenc 98 a,
Lovrenc - Izidora; Dragi-
ca Vajda, Dravska 19, Ptuj
- deklico; Edita-Natalija
Kostanjevec, Bukovci 100
C, Markovci - Žiga; Alek-
sandra Vuletič, Nova vas
27 b, Ptuj - Matija.
POROKE - PTUJ: Ro-
bert Šilak, Belšakova ul.
23, Ptuj, in Renata Mesa-
ric, Starošince 14; Roman
Vorih in Marija Sluga, Ki-
car 118/a; Franc Horvat in
Slavica Simonič, Volk-
merjeva c. 27, Ptuj; Sta-
nislav Horvat in Danica
Goričan, Kicar 140/a; Sta-
nislav Sitar in Irena
Svenšek, Lancova vas 80;
Peter Jevšenak, Tavčarjeva
c. 3, Velenje, in Silvestra
Podhostnik, Gabrnik 6/a;
Robert Šacer, Placerovci
15, in Mateja Korpar,
Mezgovci ob Pesnici 5 3/a;
Viktor Fideršek, Rado-
merje 14/b, in Tatjana
Janžekovič, Bukovci
105/a.
UMRLI SO: Janez Do-
minko, Ločič 16, 1923,
115. avgusta 1996, Fran jo
Škrinjar, Kajuhova ul. 8,
Ptuj,1940, t 15. avgusta
1996, Alojz Haladeja, Vi-
dem pri Ptuju 3, 1935, t
14. avgusta 1996, Alojzija
Kolenko, Mala vas 36,
1930,	t 15. avgusta 1996,
Franc Kandrič, Trgovišče
49, Jji 1916, t 15. avgusta
1996, Štefka Golob, roj.
Cafuta, Pobrežje 120,
1914, t 16. avgusta 1996,
Adalbert Slekovec, Pa-
nonska ul. 5, Ptuj,^ic 1910,
t 18. avgusta 1996, Stanis-
lav Golob, Poštna ul. 3,
Ormož, 1927, t 19. av-
gusta 1996, Branko To-
plak, Rogozniška c.33,
Ptuj, 1948, t 1. julija
1996, Janez Kukovec,
Dravska ul. 10, Ptuj
1929, t 17. avgusta 1996,
Martin Majcen, Gra-
jenščak 6, 1932, t 20.
avgust 1996, Jožica Šuen,
roj. Filipič, Lahonci 27,
1931,	t 21.avgusta 1996,
Alojzija Simonič, r®''
Sužnik, Gočova 56,
1921, t 22. avgusta 1996.