DRŽAVNI SVET S PRENOVLJENO DVORANO ODPRL PROSTOR CIVILNI DRUŽBI 23. decembra 2019 je bila v stavbi parlamenta slavnostna otvoritev prenovljene dvorane Državnega sveta v kateri potekajo zasedanja Državnega sveta in številni posveti, s katerimi se sliši glas civilne družbe tudi v hramu demokracije. Slavnostna govornika sta bila predsednika obeh domov parlamenta. Državni svet je prvič zasedal v prenovljeni dvorani na prvi seji v letu 2020, in sicer na 25. redni seji. stran 12 Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, stran 3 VETO USTAVIL NOVELO ZAKONA O TONAŽI Po odložilnem vetu so novelo zavrnili še v Državnem zboru in prisluhnili argumentu, da bi Slovenija dokončno izgubila svojega ladjarja. stran 4 DRŽAVNI SVET NADALJUJE S PROJEKTOM POKRAJIN Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je skupaj z ožjo skupino strokovnjakov javnosti predstavil obsežno doslej opravljeno delo. stran 14 PROSTOVOLJSTVO - POMEMBEN DRUŽBENI GRADNIK Ob svetovnem dnevu prostovoljstva je Državni svet svečano podelil plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2019. stran 21 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 1-2 / LETO XV / FEBRUAR 2020 Z RAZNOLIKOSTJO MNENJ DO SKUPNIh REšITEV 2 KAZALO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Po tem, ko je Državni svet na 9. izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o davku na tonažo, so novelo zavrnili še poslanci. stran 4 Odložilni veto na proračunsko zakonodajo je predlagala Interesna skupina lokalnih interesov, saj Vlada RS z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine. stran 4 Državni svet je na 7. izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo o socialno varstvenih prejemkih, ki ga Državni zbor na 13. seji ob ponovnem odločanju ni sprejel. stran 5 ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI Ustavno sodišče je po treh letih pritrdilo argumentom Državnega sveta in razveljavilo dva člena Zakona o medijih. stran 6 Državni svet je na 25. seji sprejel zahtevo za oceno ustavnosti posameznih členov Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. stran 6 Po izrabi vseh drugih ustavnih možnosti, je Državni svet vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele o nepremičninskem posredovanju. stran 6 ZAKONODAJNE POBUDE Poslanci so na predlog Državnega sveta potrdili dopolnitve Stanovanjskega zakona, s čimer bodo posegi v večstanovanjske stavbe lažji. stran 7 Državni svet je, s ciljem otežitve nezakonitih migracij, sprejel zakonodajni iniciativi o spremembi dveh zakonov. stran 7 Državni svet je v parlamentarno proceduro vložil zakonski predlog, ki bi rešil stisko hudo bolnih v primeru visokih stroškov zdravljenja. stran 7 S predlogom novele bi se izredna uskladitev pokojnin izvedla v odstotkih, s čimer se ne bi poseglo v razmerja med pokojninami. stran 7 MNENJA PRORAČUN IN FINANCE Predloga proračunov za leti 2020 in 2021 so Državni svetniki zavrnili kot premalo razvojna. stran 8 KULTURA Ob podpori Zakonu o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, so svetniki izrazili veliko zaskrbljenost zaradi neustreznega vlaganja sredstev v kulturne dejavnosti. stran 8 INFRASTRUKTURA Državni svet je podprl financiranje infrastrukturnih projektov in izrazil skrb za večjo prisotnost domače gradbene stroke. stran 8 ZDRAVSTVO Državni svet je na 21. seji spraševal o napredku pri učinkovitejšem izvajanju 20.a člena Zakona o zdravniški službi, ki predstavlja enega od konkretnih načinov reševanja težav pomanjkanja družinskih zdravnikov. stran 9 IZ DELA KOMISIJ Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na poziv županov občin, ki ležijo ob tej osi, razpravljala o uresničevanju načrtovanih infrastrukturnih projektov. stran 11 AKTUALNO Projekt vzpostavljanja slovenskih pokrajin je vstopil v drugo fazo. stran 14 S POSVETOV Državni svet je skupaj z Združenjem novinarjev in publicistov razpravljal o 6. členu novega Zakona o medijih. stran 16 Strokovnjaki različnih ved so strnili mnenja in predloge na posvetu o stanju okolja v Sloveniji. stran 17 V sodelovanju z Društvom filmskih producentov in Društvom avdiovizualnih producentov je v Državnem svetu tekel posvet o priložnostih, ki jih avdiovizualna industrija lahko nudi gospodarstvu in lokalnemu okolju. stran 17 CIVILNA DRUŽBA Rastoča knjiga je odprla nove liste v Prekmurju. stran 20 5. decembra 2019 je Državni svet svečano podelil plakete štirinajstim najzaslužnejšim prostovoljcem. stran 21 3 UVODNIK / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Z RAZNOLIKOSTJO MNENJ DO SKUPNIh REšITEV Spoštovani, Slovenija se je znašla, težko bi rekel, da v politični krizi, temveč bolj na novi pre- lomnici. Razpotju, v katero smer bomo peljali razvoj in z njim povezane strukturne reforme. V zadnjem času smo se od politike zgolj le še najedli praznih besed, naposlušali brezplodnih debat in bili naplahtani s strani puhlih obljub. Kot predsednik Državnega sveta sem veliko na terenu, v osrčju dogajanja bi lahko rekli, ko imam enkratno priložnost iz prve roke preveriti utrip ljudi in njihova pričakovanja, zato se ne čudim, da je stopnja politične apatije tako zelo visoka. Obdobje brezvladja, v katerega nas je pahnil odstop predsednika Vlade RS, je zgovoren sam po sebi. Medtem ko se po parlamentarnih hodnikih loputa z vrati, država izgublja dragoceni čas za sprejemanje nujnih in obveznih ukrepov. Največ zgubljamo seveda pri črpanju evropskih sredstev, velik zalogaj pred vrati pa je zagotovo predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021. A hkrati je to čas, ko nekdo mora intervenirati. Ko nekdo mora poprijeti vajeti v roke z razsodnostjo, politično neobremenjeno in odgovor- no. Ter ljudem blizu, seveda. Vesel sem, da imamo zlasti v tej sestavi Državnega sveta toliko odličnih in strokovnih državnih svetnic in svetnikov. Pa tudi zelo aktivnih. Če je v preteklosti javnost poznala Državni svet zgolj kot tisti ne bodi ga treba politični organ, ki grozi z veti in blokira delo Vlade RS in poslancev, je percepcija javnosti o tem, kakšna sta vloga in pomen Državnega sveta, danes bistveno drugačna. V prid Državnemu svetu in v prid dobrobiti ustavno določene dvodomnosti. V tem mandatu smo bili še posebej dejavni in konstruk- tivno kritični. Proaktivno smo se vključevali v proces sprejemanja in obravnavanja ključnih zakonodajnih inici- ativ. Odpravljali nepoštene prakse, opozarjali na kršitve človekovih pravic, predla- gali interventne ukrepe in sistemske zakonodajne rešitve ... Kot nadpolitični organ, ki mu je pluralnost položena v zibelko, smo, seveda usklajeno s političnim vrhom, prevzeli tudi večje družbene vloge. Uvedba pokrajin je proces širšega nacionalnega pomena, ki presega poli- tično delitev in omejenost političnih mandatov, in tega se kot njen koordinator dobro zavedamo. Mnogi so pričakovali, da se bomo spotaknili ob prvi veji, ki se je znašla ob poti. Pa se nismo. Proces se nadaljuje enako smelo in motivirano, kot je bil zastavljen. Strokovna skupina svoje delo opravlja odlično, dialog z resornimi ministrstvi, Računskim sodiš- čem in lokalnimi skupnostmi pa poteka tekoče in odprto. Odzivi so pozitivni, pomisleki pa dobronamerni in argu- mentirano utemeljeni, kar me navdaja z optimizmom, da bomo s tem procesom prišli do začrtanega cilja ter tako naredili nekaj pomembnega za Slovenijo kot državo in kot okolje ter dobrega za nas državljane. Na naslednjih straneh boste podrobneje spoznali naše minule aktivnosti. Naše delo je tako zelo kompleksno in prepleteno, da morate biti res dober in zainteresiran poznavalec slovenskega parlamentarnega ustroja, da prepoznate celotno širino Državnega sveta. Med ključnimi nalogami, ki jim posvečamo ogromno časa in energije, so tudi aktivnosti, povezane s civilno družbo. Prenovljena dvorana, kjer zaseda Državni svet in kjer ima drugi dom pravzaprav tudi civilna družba, je zdaj še bolj prijazna, tehnično podprta in javnosti odprta. Prav je, da se na tem mestu zahvalim vodstvu Državnega zbora za ta doprinos, pa ne le to, vesel sem, da je sodelovanje obeh domov v tem mandatu na najvišji ravni doslej. V Državnem svetu se bomo še naprej trudili, da to vez ohranjamo in krepimo tudi v drugi polovici našega mandata. In če sem misel začel s pomisleki, da je naše delo res zahtevno za spremljanje, vam bralcem ponujam priročno rešitev - nov mul- timedijski portal Državnega sveta. Odslej nas lahko spremljate, sledite, aktivirate, komentirate in ocenjujete na www.drzavnisvet.si. Postanimo partnerji v čim širšem procesu družbenega odločanja. Ali kot radi poudarjamo - z raznolikostjo mnenj do skupnih rešitev. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta 4 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ODLOŽILNI VETO ZAUSTAVIL NOVELO ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO Po tem, ko je Državni svet na 9. izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o davku na tonažo, so novelo zavrnili še poslanci. Na 15. seji Državni zbor ob ponovnem odločanju zakona ni sprejel, s čimer je pritrdil pomislekom Državnega sveta v zvezi z dopolnitvami zakona, ki bi lahko imele negativen vpliv na celotno primorsko regijo. S sprejetjem novele bi Slovenija dokončno izgubila svojega ladjarja. mag. Marko Zidanšek, državni svetnik Odložilni veto je zahtevala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim mag. Markom Zidanškom. Ti se niso strinjali s predlogom Vlade, ki ga je predlagala po hitrem postopku, v zvezi s po- daljšanjem sheme za državno pomoč ladjarjem za naslednje desetletje. Noveli so očitali, da nima vgrajenih varovalk, zaradi česar se ustvarjajo pogoji, ko bodo državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je slovenski ladjar od leta 2008 dalje izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem zakona. Novela tudi omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na t. i. by pass podjetja brez predhodne poravnave zapadlih davčnih obveznosti. S tem bi dokončno izgubili svojega ladjarja, kar bi imelo nepopravljive posledice za naše ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, morna- rico, pomorsko policijo in celotno primorsko regijo. DELODAJALCI Z VETOM NAD šTUDENTSKO DELO Državni svet je na predlog Interesne skupine delodajal- cev z vetom zavrnil novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je zvišal urno postavko za študentsko delo z 2020 na najmanj 5,4 evra. Zakon je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev, zaradi česar le-ti niso mogli opraviti celovite analize študentskega dela in oceniti učinkov predlaganih zakonskih sprememb na gospodarstvo in širše. Na potrebo po izvedbi celovite analize študentskega dela je v okviru zakonodajnega postop- ka opozorila tudi Študentska organizacija Slovenije. DRŽAVNI SVET PRISLUhNIL ZA hTEVAM OBČIN Odložilni veto na Zakon o izvrševanju proračunov je predlagala Interesna skupina lokalnih interesov, predlog pa je podprla tudi Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Državni svet je že med postopkom sprejemanja zakona kritično izpostavil, da Vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini pov- prečnine, ampak jo je določila sama, pri čemer je Državni svet opozoril na neustreznost ureditve, ki Vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, saj na ta način ni zagotovljena predvidljivost financiranja občin, kar otežuje načrtovanje na lokalni ravni. 5 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POSLANCI PRITRDILI SVETNIKOM GLEDE SOCIALNO VARSTVENIh PREJEMKOV Državni svet je na 7. izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga Državni zbor na 13. seji ob ponovnem odločanju ni sprejel. Ob tem so državni svetniki opozorili na spornost postopka sprejemanja zakona, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Če res prihaja do zlorab, naj se dodatek vzame tistim, ki ga zlorabljajo, ne pa kar vsem. Lidija Jerkič, državna svetnica Odložilni veto je predlagala Interesna skupina delojemalcev s prvopodpisano Lidijo Jerkič, pri čemer svetniki niso bili enotni, saj predloga ni podprla Interesna skupina lokalnih interesov. Zakon je predvidel ukinitev dodatka za delovno aktivnost kot dela denarne socialne pomoči, pri čemer je Državni svet v obrazložitvi opozoril, da spremembe ne bodo vodile v hitrejšo zaposlitveno aktivacijo upravičencev, v zagotovitev višje socialne varnosti in v zmanjševanje pasti tveganja neaktivnosti brezposelnih. Nasprotno. Novela bi še zmanjšala razpoložljiva sredstva posameznikov in družin, poslabšala njihov socialni in materialni položaj in povečala revščino in socialno izključenost. Prizadeti bi bili vsi, ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine, pa tudi tisti z najnižjimi plačami. DRŽAVNI SVET V VI. SKLICU POSPEšENO URESNIČUJE USTAVNE PRISTOJNOSTI Državni svet je v tekočem mandatu sprejel 12 odložilnih vetov, pri čemer Državni zbor ob ponovnem odločanju ni sprejel šestih zakonov, in sicer: Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F), Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-1), izobraževanja (ZOFVI-L), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-H) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo (ZDTon-B). Državni svet je v prvih dveh letih VI. mandata sprejel 9 predlogov zakonov, predlogi Državnega sveta še čakajo v parlamentarni proceduri, in sicer predlog novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-P) ter predlog novele Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021-A), en predlog zakona je Državni svet sam umaknil iz parlamentarnega postopka, trije zakoni pa so svojo pot v zakonodajnem postopku že končali, in jih Državni zbor ni sprejel. Zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-E), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in od tega je Državni zbor potrdil dva zakona, in sicer novelo Zakona o zdravstve- nem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N) ter novelo Stanovanjskega zako- na (SZ-1D). Trije zakonodajni Državni svet je v aktualnem mandatu uspešen v 50-ih odstotkih predlaganih odložilnih vetov. 6 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / OCENA USTAVNOSTI / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE USTAVNO SODIšČE PRITRDILO DRŽAVNEMU SVETU PRI ZAKONODAJI O MEDIJIh Ustavno sodišče je novembra 2019 pritrdilo argumentom Državnega sveta in razveljavilo dva člena Zakona o medijih, ki določata kvote obvezne slovenske glasbe na zasebnih radijskih in televizijskih postajah. Presodilo je, da sta v nasprotju z drugim členom Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Odločitev je utemeljilo z nejasnostjo in nedoločnostjo zakonske določbe, ki je po oceni Ustavnega sodišča »v konkretnih primerih dejansko neuresničljiva«. Državni svet je tako po treh letih od spre- jema zakona uspel uveljaviti svoje stališče šele v postopku pred Ustavnim sodiščem, čeprav je že ob sprejemanju novele zakona z vsemi pristojnostmi, tudi z odložilnim vetom, izpostavljal protiustavnost ureditve in nesorazmer- nost ukrepov zakonodajalca v tem zakonu. Državni svet je na 25. seji sprejel zahtevo za oceno ustav- nosti posameznih členov Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega zaradi odprave neustavnosti 350.a člena Zakona o bančništvu, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo v povezavi z odločbami o izrednih ukrepih Banke Slovenije leta 2013, na podlagi katerih so prenehale kvalificirane obveznosti več bank. Državni svet je že med zakonodajnim postopkom opozarjal, da predlagani zakon neustavnosti ne odpravlja in je zato podal veto. Pred tem je Državni svet neuspešno predlagal svoj predlog zakona, ki bi celovito implementiral odločbo Ustavnega sodišča z uzakonitvijo posebnega postopka sodnega varstva, ko bi Banko Slovenije tožila država in ne izbrisani imetniki. Državni svet je po odložilnem vetu na 5. izredni seji, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjem Gorenščkom, in ponovnem sprejetju v Državnem zboru, vložil zahtevo za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvajanja novele o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje tako plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu kot dodatne stroške, ki jih nepre- mičninske agencije lahko zaračunavajo strankam. Zakon se nanaša skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja in ne izboljšuje varstva potrošnikov. Ker zakonske spremembe posegajo v svobodo ravnanja na premoženjskem področju in v svobodno gospodarsko pobudo, je Državni svet Ustavnemu sodišču predlagal, naj zadevo obravnava prednostno. PO VETU šE USTAVNA PRESOJA ZAKONA O NEPREMIČNINSKEM POSREDOVANJU PRESOJA O VARSTVU NEKDANJIh IMETNIKOV KVALIFICIRANIh OBVEZNOSTI BANK 7 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POENOSTAVLJENO DO VGRADITVE DVIGAL Poslanci so na septembrski seji potrdili dopolnitve Stanovanjskega zakona, kot jih je predlagal Državni svet na pobudo državnega svetnika Bojana Kontiča. Posegi v večstanovanjske stavbe bodo bistveno lažji, kajti do sedaj je bilo treba za odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih zgradbah pridobiti gradbeno dovoljenje s 100 % soglasjem etažnih lastnikov. Nekateri pri tem niso želeli sodelovati in so bile zato tovrstne izboljšave neizvedljive. Odslej bo dovolj, da se bo za takšne posege odločilo 2/3 lastnikov, kar bo olajšalo fizično dostopnost in zvišalo kvaliteto življenja ostarelih in invalidov v večstanovanjskih objektih. PREPREČITI NASTANEK »MIGRANTSKEGA ŽEPA« Državni svet je na predlog državnega svetnika Marjana Maučeca sprejel zakonodajni iniciativi, s katerima je predlagal spremembo Kazenskega zakonika ter dopolnitve Zakona o mednarodni zaščiti. V Kazenskem zakoniku bi kot kaznivo dejanje opredelili vsak nezakonit prehod državne meje in ob tem zaostrili kazni, ki bi imele močan odvračalni učinek. V Zakonu o mednarodni zaščiti pa bi določili, da se statusa begunca in subsidiarne zaščite ne bi priznalo tistim osebam, ki so bile v varni tretji državi ali če so nezakonito vstopile na ozemlje Slovenije. Predlog zakona želi omogočiti mednaro- dno zaščito prosilcem, ki jo resnično potrebujejo. REšITEV ZA OSKRBO ZDRAVSTVENO NAJBOLJ RANLJIVIh Državni svet je na predlog državnega svetnika Franca Kanglerja na 22. seji sprejel zakonodajno iniciativo, s katero se predvideva rešitev za hudo bolne v primeru, ko je zdravilo sicer dostopno na svetovnem trgu, a je zaradi visoke cene povprečnemu državljanu nedosegljivo, čeprav je od njega odvisno človekovo življenje. Takšno zdravljenje bi skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlagal direktor zavoda. Če bi se skupščina odločila, da se otroku ali polnoletni osebi odobri zdravljenje v tujini, bi mu plačilo zdravstvenih storitev zagotovili v celoti, razliko nad ravnijo obveznega zdravstvenega zavarova- nja pa bi kril državni proračun. NESPREJEMLJIV NAČIN USKLAJEVANJA POKOJNIN Državni svet je na 24. seji na predlog državnega svetnika Branka Šumenjaka sprejel predlog novele Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Predlagal je, da se izredna uskladitev izvede v odstotkih, kar je v skladu z že ustaljenim načinom usklajevanja pokojnin, s čimer tudi ne bi posegli v razmerja med pokojninami, medtem ko je že sprejeti zakon porušil bistvo ideje o usklajevanju pokojnin, to je ohranitev njihove realne vrednosti. Državni svet je zaradi nestrinjanja z načinom usklajevanja vložil odložilni veto na zakon, a ga je Državni zbor znova potrdil. 8 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PREDLOG ZAKONA OMOGOČA POKLICNO KVALIFIKACIJO Državni svetniki so na 25. seji obravnavali zakonodajno iniciativo kot odgovor na večletno brezizhodno stanje diplomantov fizioterapije, ki so študij pri nas končali v tujem jeziku, zaradi spremembe zakonodaje pa ne morejo opraviti strokovnega izpita kot pogoja za pridobitev poklicne kvalifikacije in tudi ne zaključiti izobraževanja za želeni poklic. Predlog zakona se dopolnjuje s 63.a členom tako, da bodo lahko tuji diplomanti fizioterapije, ki so pri nas zaključili študij v tujem jeziku, opravili strokovni izpit s pomočjo tolmača, si pridobili poklicno kvalifikacijo in jo nato predložili v priznanje v tujini oziroma v svoji matični državi. PRORAČUNA ZA 2020 IN 2021 PREMALO RAZVOJNA Predloga proračunov za leti 2020 in 2021 na 22. seji Državni svet ni podprl. Izpostavil je njuno premajhno razvojno naravnanost, saj so investicije v infrastrukturo na področju šolstva, sociale ali državnih cest podhranjene. V občinah se pojavljajo nove potrebe po gradnji objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, pri tem pa se občine soočajo s težavami njihovega financiranja, saj lastnih sredstev za to nimajo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport gradnje tovrstnih objektov že več let ne sofinancira. Prav tako je premalo sredstev za gradnjo domov za starejše, kar je z vidika starajoče se družbe nerazumljivo. ZASKRBLJUJOČ ODNOS DO KULTURNE DEDIšČINE Državni svet je na 22. seji podprl predlog Zakona o zago- tavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ob tem pa izrazil veliko zaskrbljenost zaradi neustreznega vlaganja sredstev v kulturne dejavnosti, kot posledice neodgovornega odnosa države do kulturne dediščine. Izpostavil je, da so zakonski ukrepi smiselni in učinkoviti le z uresničevanjem sprejetih zavez, ki so v tem primeru korektno dolgoročno finančno načrtovane, zato mora postati sprejeti zakon pravna obveznost in integralen del vseh prihodnjih proračunskih dokumentov. Državni zbor je, ob upoštevanju pripombe Državnega sveta, zakon sprejel. PODPORA POROšTVU ZA 2. TIR IN 3. RAZVOJNO OS Državni svet je predlog poroštva za financiranje projektov na 24. seji podprl, v zvezi s potencialno obveznostjo države, ki iz tega naslova izhaja, pa zastavil vprašanja o vplivu poroštva na zahteve, ki izhajajo iz zapisanega fiskalnega pravila. Državni svet je med drugim menil, da se ugodne multiplikativne učinke gradnje zastavljenih infrastrukturnih projektov za slovensko gospodarstvo lahko pričakuje le ob večji prisotnosti domače gradbene stroke, ki ji je treba kot partnerki in podizvajalki večjih gradbenih podjetij z ustrezni- mi referencami, ki jih naša podjetja nimajo, v čim večji meri omogočiti sodelovanje pri teh projektih. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 9 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE O NAPREDKU PRI RAZBREMENITVI ZDRAVNIKOV Državni svet je na 21. seji na Vlado in Ministrstvo za zdravje naslovil vprašanja glede napredka pri učinkovitejšem izvaja- nju 20.a člena Zakona o zdravniški službi. Gre za možnost, ki jo dopušča zakon, da bi specializantom s področja družinske medicine omogočili lažji prehod iz statusa specializanta v status specialista. V regijah, kjer osebnih zdravnikov primanjkuje, bi na podlagi tega člena lahko zagotovili potreben specialistični kader s področja družinske medicine. Učinkovito izvajanje 20.a člena po mnenju Državnega sveta lahko predstavlja enega od konkretnih načinov reševanja težav, s katerimi se sooča primarna raven zdravstva. OBČINAM PRISTOJNOST DOLOČANJA DAVČNIh STOPENJ Državni svet je na 21. seji podprl predlog novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in izrazil pričakovanje, da bo Ministrstvo za finance sledilo želji, da se še pred javno razpravo o predlogu Zakona o davku na nepremičnine in končnim besedilom predloga zakona občine seznanili z delovnimi predlogi zakonskih rešitev o davku na nepremič- nine in finančnimi posledicami za vsako občino posebej. Občine pričakujejo, da jim bodo pripadli prihodki iz davka na nepremičnine, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo prvi Zakon o davku na nepremičnine in si želijo pristojnost pri določanju davčnih stopenj. IZJAVA O VARNOSTI LE BIROKRATSKA OBVEZA ? Ob seznanitvi s Poročilom o delu Inšpektorata za delo za 2018 je na 21. seji Državni svet kot pomembno vprašanje glede varnosti in zdravja pri delu izpostavil izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki ne izpolnjuje ciljev, danih ob njeni vpeljavi, in pogosto pomeni le birokratsko obvezo namesto oprijemljive podlage za razločevanje med vestnimi in nevestnimi deloda- jalci. Z vidika zaščite zdravja je pozval k zaostritvi regulative v zvezi z zgornjo mejo še sprejemljivih fizičnih obremenitev delavcev, kar bi preprečilo mnogo poškodb pri delu. V zvezi s predlogom sprememb zakonske ureditve evidenc o delov- nem času, pa bodo te predmet dejavnega socialnega dialoga. SVETNIKI POGREšAJO UKREPE ZA ZAGON INVESTICIJ Letno poročilo Banke Slovenije za 2018 z letnim obračunom in finančni načrt za 2019 je Državni svet obravnaval na 23. seji in med drugim vpraševal o nujnosti in primernosti novih kreditnih pravil, ki otežujejo dostop do potrošniških kreditov in zmanjšujejo kreditno sposobnost prebivalstva ter bistveno skrajšujejo povprečno ročnost najetih kreditov, kar ima zaradi zmanjšanja potrošnje lahko negativne posledice na gospodarsko rast. Državni svet je pogrešal oceno o možnostih zagotavljanja učinkovitejših ukrepov, ki bi monetarno politiko dopolnili tako, da bi pripomogli k ponovnemu zagonu investicij in ohranili gospodarsko rast. 10 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE EMISIJSKI KUPONI ZAhTEVAJO NOVA POGAJANJA Ob obravnavi Poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v 2018 je na 23. seji Državni svet med drugim opozoril na neustrezno obračunavanje cene emisijskih kuponov, ko se iz fosilnega goriva ob proizvodnji električne energije istočasno proizvaja tudi toplotna energija za daljinsko ogrevanje. Z EU bi se morali izpogajati za izjemo, saj je nerazumno, da se plačujejo emisijski kuponi prek cene za daljinsko ogrevanje kot načinom ogrevanja, ki izboljšuje kakovost bivanja. Emisijski kuponi višajo ceno toplotnega ogrevanja, kar spodbuja večjo rabo individualnih kurišč, v katerih pogosto kurijo okoljsko nesprejemljive materiale. ZA VZDRŽEVANJE VODOTOKOV VEČ DENARJA Državni svet je ob obravnavi Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja do 2030 v zvezi z vzdrževanjem vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč izpostavil, da je za preprečevanje nastanka narav- nih nesreč oz. omilitev tovrstne škode v prihodnje treba nameniti najmanj 25 mio evrov proračunskih sredstev letno. Glede na prepletenost ukrepov varstva okolja in ohranjanja narave z ukrepi na področju kmetijstva in gozdarstva pa bi bilo treba uvrstiti javno službo kmetijskega svetovanja, ki jo zagotavlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, med nosilce izvajanja ukrepov v skladu s predlogom resolucije. DRŽAVNI SVET NA TERENSKI SEJI V POSOČJU TUDI O CESTNI INFRASTRUKTURI IN DOLGOTRAJNI OSKRBI Med točkami 22. seje Državnega sveta, ki je potekala v Kanalu ob Soči, je bil poudarek na proračunskih dokumentih države za prihodnji dve leti, na dnevnem redu pa je bila tudi lokalna oziroma regijska problematika. Izgradnja obvoznice je nujna za kanalsko in celotno soško dolino. T omaž Horvat, državni svetnik Skozi Kanal je vedno več prometa, tudi tovornega. Tina Gerbec, županja občine Kanal ob Soči Projekt obvoznice Kanal v srednji Soški dolini se vleče že desetletje, zato je državni svetnik Tomaž Horvat, predstavnik lokalnih interesov 12. volilne enote s sedežem v Novi Gorici, pozval pristojno ministrstvo in Direkcijo za infrastrukturo, naj nemudoma pričneta uresničevati naložbo in jo vključita v državni proračun za prihodnji dve leti. Prav tako je pozval k posodablja- nju krakov soške regionalke med Plavami ni Doblarjem, ter k ureditvi kolesarske poti Kanal - Tolmin, občina pa si želi obnove cestnih odsekov, ki Soško dolino povezujejo z Italijo. Skozi Kanal je vedno več prometa, tudi tovornega, poleti pa se čuti tudi povečan obisk turistov v Zgornjem Posočju, zato si ni moč predstavljati nadaljnjega razvoja samega naselja Kanal brez kanalske obvoznice. Tomaž Horvat se je zavzel tudi za sistemsko rešitev težav dolgotrajne oskrbe starejših, ki je pereča v celotni regiji, in izpostavil potrebo po financiranju in izgradnji namestitvenih kapa- citet za osebe z demenco. 11 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / DELO KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Evropsko komisijo pozvala k zmanjšanju števila velikih zveri v Sloveniji. Državni svet že dlje časa opozarja na nujnost čimprejšnjih intenzivnih po- segov v populacijo medveda in volka, saj njuna številčnost povzroča vse več konfliktnih situacij in spodbuja strah med kmeti in ostalimi prebivalci na podeželju. Glede na stanje na terenu je velikih zveri preveč in na določenih območjih kmetje že razmišljajo o prenehanju kmetovanja, ob nakazanih trendih pa je mogoče pričako- vati tudi nadaljnje praznjenje in zaraščanje podeželja. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podprla predlagani Zakon o računskem sodišču in ocenila, da je treba določbo 17. člena, ki določa, da funk- cija na Računskem sodišču ni združljiva s funkcijo v sindikatih, ponovno razmisliti ter jo uskladiti s Komisijo za preprečevanje korupcije. Omejitev je nepotrebna, saj sindikati niso uporabniki javnih sredstev, številčni sindikalni funkcionarji pa opravljajo funkcijo volontersko. Komisija za državno ureditev je na predlog državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa obravnavala Resolucijo Evropskega parlamenta o avtonomnih orožnih sistemih glede katerih se pojavljajo trditve, da je to orožje 3. revolucije, naslednje po odkritju smodnika in jedrski oborožitvi. Kombinacija uporabe umetne inteligence, robotike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko predstavlja zelo veliko nevarnost za razvoj samostojnega napadalnega orožja. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je Državnemu svetu predlagala, da pozove Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost naslovita pobudo, naj ta nameni izredna finančna sredstva iz infrastrukturnih programov za ohranitev in revitalizacijo etnografske dediščine akad. dr. Milka Matičetovega. Folklorne pripovedi so eden stebrov kulturne dediščine vsakega naroda, njihovo ohranjanje pa je odvisno predvsem od posameznikov, ki to prepoz- navajo, kot je bil to folklorist akad. dr. Milko Matičetov. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je zavzela za preprečitev ukinitve študijskega programa ekološkega kmetijstva. Z ukinitvijo tega študijskega programa bi se zastavljeni cilji razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji še bolj odmaknili v prihodnost, zaostajanje ekološke pridela- ve za ostalimi članicami EU pa bi se povečala. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je seznanila s poročilom o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 za obdobje 2015- 2017 in opozorila, da sloven- ska politika nima primernega odnosa do znanosti, ki je bila v času krize marginalizirana in prizadeta bistveno bolj kot v drugih evropskih državah. Kljub velikim mednarodnim uspehom znanstvenikov odločevalci znanosti ne sprejemajo kot tistega podsistema, s pomočjo katerega bi se Slovenija lahko povzpela v razvoju. Ob obravnavi poročila o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost, spre- jetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 za 2018 se je Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport zavzela za kontinuirano široko strokovno in javno razpravo o jezikovni politiki in podprla predlog za kontinuira- no razpravo na temo položaja in razvoja slovenskega jezika v Državnem svetu. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob obravnavi novele Zakona o enakih možnostih žensk in moških ocenila, da v praksi na področju enakosti spolov pri nas še vedno ostaja veliko manevrskega prostora za napredek, pri čemer gre za zelo kompleksno področje, ob tem pa moramo okrepiti aktivnosti za uveljavljanje enakih možnos- ti spolov v gospodarstvu. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob obravnavi Predloga zakona o izplačilu neizplačanega do- datka za nego otroka posebej opozorila na nujnost ustrezne implementacije predlaganih rešitev (dorečenost postopkov uveljavljanja pravice) ter obveščanja upravičencev do navedene pravice glede možnosti njene uveljavitve, pri čemer je prejela zagotovilo pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo za to ustrezno poskrbljeno. INFRASTRUKTURNI PROJEKTI NA 3A RAZVOJNI OSI O uresničevanju infrastruktur- nih projektov na 3a razvojni osi je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj razpravljala na poziv županov občin, ki ležijo ob tej osi. Pozvala je k spoštovanju že podpisanih dokumentov z občinami ter k podpisu posodobljenega protokola o nadaljnji uresničitvi projektov. Vladi in resornim ministrstvom je z vidika trajnostne mobil- nosti predlagala, naj storijo vse potrebno za čim prejšnjo uresničitev načrtovanih infrastrukturnih projektov, kar pomeni izgradnjo obvoznice Škofljica, preureditev ceste skozi Škofljico v štiripasovnico in modernizacijo železniške postaje Grosuplje. 12 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Prenova dvorane se je pričela sredi leta 2019, delo državnih svetnikov pa je kljub gradbenim delom potekalo nemoteno, saj so seje Državnega sveta gostile občine Pivka (Park vojaške zgodovine) in Kanal ob Soči ter Kmetijsko- gozdarska zbornica in Zveza svobodnih sindikatov S PRENOVLJENO DVORANO ODPRTA VRATA CIVILNI DRUŽBI 23. decembra 2019 je bila v stavbi parlamenta slavnostna otvoritev prenovljene dvorane v kateri potekajo zasedanja Državnega sveta in številni posveti, s katerimi se sliši glas civilne družbe tudi v hramu demokracije. Slavnostna govornika sta bila predsednika obeh domov parlamenta, dogodek pa so s kulturnim programom popestrili parlamentarni pevski zbor Kvorum, Policijski orkester, ženska vokalna skupina Zarja in ansambel Parlament Dixie band. Dvorana je slovesno odprta prav na dan, ko zaznamujemo obletnico plebiscita, ki je prinesel slovensko samostojnost. mag. dejan Židan, predsednik Državnega zbora Prenova dvorane v slovenskem parlamentu odpira novo poglavje. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Slovenije. Dvorana, njeno preddverje, oba balkona ter spremljajoči hodniki in prostori, ki skupaj merijo 690 kvadratnih metrov, so prenovljeni prvič po 60-ih letih. O prenovi so sicer začeli razmišljati že leta 2007, a od takrat izvedbo večkrat preložili. Prenova je bila nujna zavoljo dotrajane in nefunkcionalne notranje opreme. Mize, stoli in govorniški pult so bili stari 60 let, manjkali so priključki za sodobne elektronske naprave. Pri prenovi so v največji možni meri ohra- nili originalne elemente opreme, ki so ustrezno restavrirani, uporabili pa so izključno slovenske materiale. Obnovljeni so strop, talne obloge, pohištvo, luči, instalacije, ozvočenje in videokamere. Vgrajena je nova informacij- sko-komunikacijska oprema ter nameščene nove kabine za prevajalce. Državni svet je prvič zasedal v prenovljeni dvorani na prvi seji v letu 2020, in sicer na 25. redni seji. 13 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE NA SREČANJU šTIRIh PREDSEDNIKOV O AKTUALNIh ZADEVAh DRŽAVE Decembra 2019 so se v predsedniški palači srečali predsedniki države, Vlade, Državnega zbora in Državnega sveta in izmenjali stališča o temah, ki terjajo široko politično podporo, med drugim o aktualnih spremembah volilne zakonodaje, ustanavljanju pokrajin in podnebni politiki. Namen srečanj, ki jih je enkrat letno uvedel predsednik Pahor leta 2014, je izmenjava stališč o tistih zadevah države, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo. Treba je pokazati dovolj potrpežljivosti, vztrajnosti in politične modrosti, da bo meja med Slovenijo in Hrvaško določena kot jo je določilo arbitražno sodišče. Borut Pahor, predsednik republike Nereševanje vprašanja meje je slab signal za reševanje podobnih težav držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v Evropsko unijo. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Spremembe volilne zakonodaje Sprememba volilne zakonodaje je, skladno z odločbo Ustavnega sodišča, osrednje politično vprašanje v strateškem smislu. Predsedniki so se dogovorili, da bodo pozvali vodje poslanskih skupin k dokončni uskladitvi predlo- ga za ukinitev meja volilnih okrajev in uvedbo relativ- nega prednostnega glasu. V Državnem zboru bodo najprej poskušali zbrati 60 podpisov in če to ne uspe, se bo zbirala podpora za drugi predlog, ki predvideva spremembo volilnih okrajev in ki za sprejetje potrebuje navadno večino glasov. Predsednik Državnega sveta je ob tem spomnil na odločitev Ustavnega sodišča, da je tudi Zakon o državnem svetu ustavno sporen v točki, ki govori o možnosti pritožbe na izvolitev v Državni svet in ga želi Državni svet spremeniti. Okoljska in podnebna politika Predsedniki so prvič skupaj spregovorili o podnebni politiki in se dogovorili, da je treba dokumentom o podnebni in energetski politiki nameniti veliko po- zornost ter omogočiti širok politični ter družbeni dialog. Velik problem Slovenije je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki nam daje 25 % električne energije in vse dokler ga ne bomo zaprli, se bomo le stežka pogo- varjali o bolj zeleni okoljski politiki. Uresničitev ambici- oznih načrtov terja konsenz celotne slovenske politike. Vendarle pa je pri okoljskih rešitvah treba upoštevati tudi svoje ekonomske in tehnološke danosti, je menil predsednik Državnega sveta. Arbitražna sodba Vrh slovenske politike je izrazil enotnost, da arbitražna sodba velja, ne glede na odločitev sodišča EU. Za Slovenijo merodajna sodba arbitražnega sodišča pomeni, da dvostranski pogovori ne pridejo v poštev. Predsedniki so Hrvaški s posebno noto že četrtič predlagali oblikovanje posebne komisije za demarkacijo, ki bi po odločitvi sodišča odločala o implementaciji meje na kopnem. Slovenija je enotna in neomajna pri tem vprašanju, »vrnitev na točko nič« ne pride v poštev. Ob tem je pred- sednik Državnega sveta Kovšca opozoril na širše razsežnosti mejnega spora, kajti nereševanje vprašanja meje je slab signal za reševanje podobnih težav držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v EU. Ta namreč zagotovo ne bo storila iste napake in dovolila, da članice, ki vstopajo v EU, s seboj nosijo takšne težave. Ustanavljanje pokrajin Pod pokroviteljstvom Državnega sveta je posebna delovna skupina že pripravila okvir nove pokrajinske zakonodaje. Predsedniki so pohvalili do sedaj opravljeno delo in se dogovorili, da bo v času priprave pokrajinske zakonodaje pri delu delovne skupine sodeloval tudi mini- ster za finance. Kar pomeni, da bi lahko delovna skupina kmalu pripravila tudi enega najbolj zahtevnih zakonov, to je Zakon o financiranju pokrajin. Po načelnem soglasju lokalnih skupnosti, bo po ocenah Alojza Kovšce delo Državnega sveta zaključeno, aktivnosti pa bodo prešle v tretjo fazo, v kateri bo o pokrajinah odločal Državni zbor. 14 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAKORAKALI V DRUGO FAZO PRIPRAVE POKRAJINSKE ZAKONODAJE V središču slovenske politike je po več letih znova vprašanje ustanovitve pokrajin. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je skupaj z ožjo skupino strokovnjakov decembra 2019 javnosti predstavil doslej opravljeno delo. Do konca februarja 2020 bo o nalogah in pristojnostih pokrajin potekala odprta javna razprava, sočasno skupina v okviru Državnega sveta, ki jo koordinirata državna svetnika Milan Ozimič in Dušan Strnad, pripravlja oceno fiskalne kapacitete pokrajin. Stvar političnega usklajevanja je, kako modri bomo pri predstavljanju vsebine dela pokrajin. Nekateri dvomi in argumenti so povezani z nepoznavanjem vsebine prenosa pristojnosti na pokrajine. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Za pokrajine obstaja politična volja Politika in javnost sta ustanovitvi pokrajin v Sloveniji naklonjena in tudi lokalne skupnosti so mnenja, da jih potrebujemo. Politični boj, identifikacija interesov v državnih podsistemih in lokalnih skupnostih, ki jih je treba politično uskladiti, je po mnenju predsednika Državnega sveta najtežji del projekta ustanovitve pokrajin. Vpogled v osnutek kataloga Ožja strokovna skupina je po šestih mesecih dela v katalogu podala pristojnosti in naloge organov posebej za pokrajinski svet, predsednika pokrajine, nadzorni odbor pokrajine, svet občin, pokra- jinsko upravo in druga telesa v pokrajini. Vse predpise, ki bodo določali pristojnosti in naloge, so razdelili na 10 osnovnih poglavij, ti pa temeljijo na 154 zakonih, ki zadevajo državno ureditev, pravosodje, upravno, civilno in kazensko pravo, gospo- darskopravno ureditev, javne finance, gospodarske dejavnosti, negospodarske dejavnosti ter delovno pravo, zdravstveno in socialno varstvo. Ob navedenem je strokovna skupina pripravila tudi razmejitev med pristoj- nostmi ter nalogami pokrajin in pristojnostmi ter nalogami občin. Pri določitvi teh nalog in pristojnosti so sicer izhajali iz vsebine predloga Zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, ki ga je pripravila Vlada med 2006 in 2008. Razvid nalog in pristojnosti Pokrajine bi tako po novem izvrševale naloge iz državne pristojnosti, ki jih danes izvršujejo upravne enote in se nanašajo na upravne naloge s področja gospodarstva, turizma in gostinstva, kmetij- stva, razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za poseganje v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stano- vanjskem področju. Pokrajine bi opravljale tudi naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti. Predlog predvideva teritori- alno členitev na 10 pokrajin - Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino. Poseben status bi pri tej delitvi imeli dve mestni občini, in sicer Maribor ter Ljubljana. Predsednik Državnega sveta Kovšca je predsednika Vlade že pozval, naj pripravi oceno finančnih posledic ustanavljanja pokrajin ter jasno pove, katerim pristojnostim se je država pripravljena odreči. Strokovna skupina sicer pričakuje oceno finančnih posledic ustanavljanja pokrajin, ki ne bo nižja od 1,4 milijarde evrov. Pokrajine do 2030? Delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje bo še naprej aktivna in bo obiskovala tiste dele Slovenije, kjer so še vedno določeni pomisleki glede predvidenih pokrajinskih mej. Kot opozarjajo strokovnjaki, bi preveliko drobljenje pokrajin pripeljalo do drobljenja moči, kar bi slabilo moč pokrajin v odnosu do države. Ker na pokrajine ni mogoče že ob ustanovitvi prenesti vseh nalog, predlagajo postopen prenos do leta 2030, za kar bi moral obstajati celovit in podroben načrt. Napovedi so optimistične tudi zato, ker so občine že sedaj dobro samoorganizirane in dobro sodelujejo na širšem območju. V tej fazi se v projekt vključuje Vlada, in sicer z ugotavljanjem finančnih posledic ustanovitve pokrajin. V trenutku, ko bo prišlo do načelnega soglasja lokalnih skupnosti, pa bo projekt prešel v tretjo fazo, v kateri bodo politični odločevalci v Državnem zboru odločili o tem, ali pokrajine dokončno bodo ali ne bodo. Državljani lahko s svojimi mnenji, predlogi, pripombami in pobudami prispevajo k razpravi, in sicer na elektron- skem naslovu info@pokrajine.si. 15 MEDNARODNO SODELOVANJE / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE OBISK DELEGACIJE ODBORA POLITIČNE POSVETOVALNE KONFERENCE KITAJSKE Na povabilo Državnega sveta se je septembra 2019 na uradnem obisku v Sloveniji mudil podpredsednik Nacionalnega odbora Politične posvetovalne konference LR Kitajske Yang Chuantang. Poleg predsednika Alojza Kovšce in državnih svetnikov sta visokega gosta sprejela predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in podpredsednica Vlade ter ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Državni svet je gostil obisk predstavnika visoke politične institucije, ki ju povezuje že tradicionalno prijateljsko sodelovanje. Teme pogo- vorov so se nanašale na krepitev parlamentarnega sodelovanja ter izmenjavo pogledov na različna vprašanja, kjer imata državi skupni interes. V pogovorih je Yang Chuantang predstavil vlogo Kitajske ljudske politične posvetovalne konference, ki je nekakšen most med številčnim kitajskim ljudstvom in Vlado Ljudske republike Kitajske. Sicer je Kitajska najpo- membnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji. Vodja kitajske delegacije je ob tem med drugim izpostavil tudi izjemno geografsko lego Slovenije in dobro razvit kopenski in pomorski promet. Ker na Kitajskem poznajo velike slovenske infrastrukturne projekte se je ob tem zavzel, da bi pri njihovi graditvi sodelovala tudi kitajska državna grad- bena podjetja. Za Kitajsko je prav tako zelo pomembno poglobljeno in partnersko sodelovanje z Evropsko unijo, Slovenijo pa Kitajska vidi kot njeno pomembno članico in partnerico na nekdaj skupnih trgih Zahodnega Balkana. Slovenija igra pomembno vlogo tudi pri kitajskem projektu En pas ena cesta in projektu Mehanizem 16 + 1. Politična posvetovalna konferenca ima pri sprejemanju in izvajanju zakonodaje, podobno kot Državni svet, posvetovalno in nadzorno vlogo. Pri svojem delu lahko poda predloge glede politik, ki so v središču pozornosti kitajske družbe. Prav tako ima pomembno vlogo na področju mednarodnega medparlamentarnega sodelovanja. DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA OBISKALA SENAT FRANCOSKE REPUBLIKE V prvem delu obiska so potekala bilateralna sre- čanja v Parizu. Predstavniki Državnega sveta so se srečali s predstavnikom Centralne čebelarske zveze, Thierryjem Durosellom, ter razpravljali o pomenu čebelarstva v obeh državah, poseben poudarek pa so namenili izobraževanju na tem področju. Sestali so se tudi s senatorjem Danielom Gremilletom, poročevalcem sprejetega energetskega in podnebnega zakona, Jeanom Bizetom, predsedni- kom Komisije za evropske zadeve, in Laurentom Albertijem, poddirektorjem sektorja za Nemčijo, alpsko in jadransko Evropo. V mestu Melun pa so se državni svetniki sestali tudi s predstavniki lokalnih interesov. Na povabilo predsednice skupine prijateljstva med Francosko republiko in Slovenijo v francoskem Senatu senatorke Colette Mélot so državni svetniki oktobra 2019 obiskali Senat Francoske republike. Delegacijo so sestavljali predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec, predstavnik delodajalcev Mitja Gorenšček in predstavnik lokalnih interesov Davorin Terčon. 16 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA MEDIJSKA NOVELA – PRO ET CONTRA Državni svet je skupaj z Združenjem novinarjev in publicistov organiziral okroglo mizo, na kateri je bila osrednja pozornost namenjena 6. členu novega Zakona o medijih, ki naj bi sankcioniral sovražni govor. Razprava je tekla o tem, kako vzpostaviti ravnotežje med svobodo izražanja na eni strani, ter spoštovanjem dostojanstva posameznikov in skupin na drugi, ni pa podala jasnih odgovorov na vprašanje, ali je zakon sploh potreben. Sovražnega govora ne vidim kot omejitev pravice do svobode izražanja, ampak kot zlorabo te pravice. Jasna Zakonjšek, odvetnica Stara zakonodaja je prestara, nova je še preslaba. Luka Dekleva, urednik in novinar Zakon bo, če bo sprejet v tej obliki, padel. dr. Boštjan M. Zupančič, pravnik, filozof in publicist Več odprtih vprašanj S prenovo Zakona o medijih se želi odgovoriti na specifične razmere majhnega slovenskega medijskega trga, a se ob tem zastavlja vpraša- nje, ali medijski zakon lahko pripomore k svobodi, če to svobodo omejuje. Razprava je pokazala, da obstaja glede medijske zakonodaje še veliko odprtih vprašanj. Čeprav je za nekatere novela korak v pravo smer, drugi opozarjajo, da je določba o medijskem inšpektorju in o pregonu sovražnega govora nepotrebna in anahronistič- na. Tudi glede finančnega položaja medijev zakon ne daje odgovorov; v zvezi s tem se je ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak zavzel za medijem prijaznejše davčno okolje. Opozoril je na naraščajočo moč spletnih velikanov, kot sta Google in Facebook, kar vse bolj načenja klasično medijsko krajino, še zlasti tiskane medije. Ob tem je opozoril na nevarnost, da bi t. i. digitalni davek padel le na ramena slovenskih medijev. Med razpravljavci je bil tudi dr. Žiga Turk, ki je med drugim opozoril, da je široka uporaba interneta sicer odprla številna vrata mnogim, ki se do tedaj niso mogli pojaviti v medijih. Izziv sovražnega govora Zakon o medijih že sedaj prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrp- nosti, a brez predvidenih sankcij. V predlogu medijske novele je zapisano, da sme v primeru širjenja sovražnega govora inšpektor pristojen za medije odrediti izdajatelju, da to medijsko vsebino odstrani, ali preneha z njenim razširjanjem preko medija, ter da lahko zaprosi za mnenje reprezentativna strokovna združenja novinarjev in medijev. Predvidene so tudi globe za izdajatelja, ki bi kršil ta člen, od tisoč do deset tisoč evrov. Javnost se je na predlog tega člena burno odzvala, nihče nad njim ni bil navdušen, veliko je bilo izra- ženih najrazličnejših dvomov in nasprotovanj Po mnenju novinarja Nenada Glücksa bi lahko kazen za morebitno objavo »sovražnega govora«, pomenila izjemno velike težave za majhne medijske hiše, sicer pa nova zakonodaja v ničemer ne bo prispevala k izboljšanju položaja novinarjev, saj so z izjemo RTV Slovenija vsi odvisni od razmer na trgu. Po mnenju predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce pa gre v tem primeru za nedorečen mehanizem, s katerim bi se poskušalo »z ogromno gorjačo ubiti muho«, saj Slovenija nikakor ne sodi med države »na robu izrednih razmer«. Pravica do popravka Odvetnica Jasna Zakonjšek, ki se ukvarja z medijskim pra- vom, je bila kritična do dela predloga novele, ki se nanaša na pravico do popravka, saj je Ministrstvo za kulturo prezrlo dosežke sodne prakse na tem področju in jih v zakonski predlog ni zapisalo. Sicer pa je glavna dilema do popravka o tem, ali gre za popravek na zapisana dejstva ali na mnenje nekega medija, denimo o tem, ali vlada dela dobro ali slabo. Dr. Boštjan M. Zupančič je izpostavil izkušnje iz pravne prakse ZDA in Evrope - v ZDA je bolj poudarjena svoboda, v Evropi pa predvsem odgovornost, ki je tem večja, kolikor večja je moč, ki jo ima nekdo v medi- jih. Kritičen do načina, kako se je ministrstvo lotilo vprašanja pravice do popravka, je bil novinar Nenad Glücks, ki je menil, da so pristojni bolj kot ne pozabili na izkušnje in predloge novinarskih orga- nizacij. Ob tem je izrazil željo, da bi ministrstvo povečalo sklad za pluralizacijo medijev in okrepilo spodbude za zaposlovanje novinarjev, ki so žrtve prekarizacije poklica. več na http://www.ds-rs. si/?q=novice/okrogla-miza -nova-medijska-novela-pro -et-contra 17 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Državni svet je septembra 2019 na Institutu Jožef Stefan organiziral posvet Znanost o okolju. Strokovnjaki različnih ved so predstavili strokovne anali- ze in poročila o stanju okolja v Sloveniji in predloge za rešitev nekaterih ključnih segmentov okoljske pro- blematike. Poleg strokovnih pregledov na upravljanje z okoljem ter večplastnostjo onesnaževanja okolja in naravnih dobrin ter primer- nostjo izrabe energetskih Februarja 2020 je v sodelo- vanju z Društvom filmskih producentov in Društvom avdiovizualnih producentov v Državnem svetu tekel posvet o priložnostih, ki jih avdiovizualna industrija nudi gospodarstvu in lokalnemu okolju. Razpravljavci so iskali odgovore na vprašanje katere so te priložnosti, kako jih udejanjiti, kakšna je vloga države in kako vzpostaviti dialog med avdiovizualnimi ustvarjalci in lokalnimi Na posvetu, ki so ga januarja 2020 v Državnem svetu pripravili Zveza društev grad- benih inženirjev in tehnikov, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, so predstavili pogled na zadrževanje vode kot nuje oz. možnosti v procesu prilagajanja podnebnim spremembam. Najpogosteje izpostavljeni zadržek pri gradnji in umeščanju pregrad in zadrževalnikov je vpliv na POSVETOVANJE O ZNANOSTI IN OKOLJU NA INSTITUTU JOŽEF STEFAN GOSPODARSKI IZZIVI IN NOVE PRILOŽNOSTI ZA AVDIOVIZUALNO INDUSTRIJO SLOVENIJA PRIhODNOSTI V LUČI PRIhAJAJOČIh PODNEBNIh SPREMEMB virov, so bili predstavljeni tudi nekateri konkretni problemi negativnega vpliva na okolje, ki ogro- žajo rodovitno prst, zrak in vode ter ogrožajo našo samopreskrbo in kmetijstvo kot panogo. Cilj posveta je bil pripraviti strokovne in konkretne predloge ter jih predati državnemu vodstvu s pričakovanjem, da se realizirajo. Državni svet se je na 24. redni seji, 11. decembra 2019, seznanil z zaključki s posveta. skupnostmi. Novi trendi v avdiovizualni industriji terjajo spremembe politike, koristi od tega pa bi imelo malo go- spodarstvo in lokalno okolje. Mnogi ustvarjalci opozarjajo na nezadostno odzivnost inštitucij, ki so nepovezane in neusklajene. Avdiovizualna industrija ima velik poten- cial rasti, zdaj je na potezi Slovenija, ki namerava v času predsedovanja EU dati večji poudarek prav spodbujanju kreativnih panog. okolje, ki je praviloma opre- deljen kot uničujoč poseg z nepovratnimi posledicami za okolje in prostor. Pri tem so pogosto prezrta stališča sektorskih in strokovnih organizacij, ki temu ne pritrjujejo. Le malo verjetno je, da bo politika nasprotovanja gradnji pregrad in zadrževal- nikov dala pozitivne rezultate, naloga države pa je, da se usmeri v iskanje skupnih točk in v usklajevanje med različnimi stališči. 18 POBUDE IN VPRAšANJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Pobude, vprašanja in zahteve so v 2. polovici leta 2019 na pristojne institucije naslovili Igor Antauer in dr. Matjaž Gams glede stroškov varuhov in zagovornikov na vseh ravneh delovanja države; dr. Matjaž Gams o ureditvi prostega dostopa do sanitarij na počivališčih oz. bencinskih servisih; dr. Matjaž Gams in Danijel Kastelic o nadstan- dardnih ter visokotehnoloških naprednih medicinskih in tehničnih pripomočkih ter raziskavah in razvoju le-teh; dr. Matjaž Gams in mag. Peter Požun glede pisanja receptov za osebno rabo; Franc Golob o vnosu podatkov v aplikacijo »AJDA« pri prijavi škode ob naravnih nesrečah, o neizpolnjenih obveznostih Ministrstva za okolje in prostor pri projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Drave ter o gradnji kirurškega bloka SB Slovenj Gradec; Tomaž Horvat o postopkih za skrbništvo otrok s posebnimi potrebami po 18. letu starosti, sistem- skem reševanju problema starajočega se prebivalstva in financiranja programov ter nastanitvenih zmogljivostih za osebe z demenco, pobudo za ureditev cestne in kolesarske infrastrukture na območju občine Kanal ob Soči ter pobudo za dvig odstotka za odmero starostne pokojnine; Tomaž Horvat in Bojan Režun o sanacijskem programu SB dr. Franca Derganca Nova Gorica; Lidija Jerkič o zako- nodajni pobudi, ki bi FURS-u omogočila neposreden nadzor in sankcioniranje neizplačil in zamikov pri izplačilih regresa za letni dopust; Danijel Kastelic o številu in strukturi preje- mnikov invalidskih pokojnin POBUDE IN VPRAšANJA DRŽAVNIh SVETNIC IN SVETNIKOV ter o spremembi sklepa o cenah zaposlitev storitvene rehabilitacije in podpornih storitev; Samer Khalil o podaljšanju odpiralnega časa pisarne FURS-a v Črnomlju; mag. Marija Lah o pridobitvi otroci na dvojezičnih območjih ter o umestitvi geotermalne energije v energetski in podnebni načrt; Srečko Ocvirk pobudi glede statusa večnamenskih poti ob hidro- elektrarnah na Spodnji Savi; objektov; Branko Tomažič o monitoringu nad uvoženo hrano, označevanjem in sledljivostjo, sanaciji regional- ne ceste na Rebrnicah med Razdrtim in Podnanosom, možnosti pojasnila ponudbe v postopkih javnega naročanja, izreka stranskih sankcij in vzpostavitve seznamov ponudnikov, o sežigalnici za živalske stranske proizvode, pobudo o poimenovanju Velikega salona v Državnem zboru ter vprašanje o uporabi poljskih poti; Bogomir Vnučec o postavitvi manež na kmetijskih zemljiščih; mag. Marko Zidanšek o razvoju avtomatskega prevajalnika govorjene slovenščine v znakovni jezik; Cveto Zupančič o predkupni pravici države za gozdne komplekse nad 30 ha; Komisija za državno o stališču države do vsebine Resolucije Evropskega parlamenta o avtonomnih orožnih sistemih; Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance o proračunskih sredstvih za investicije ter učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev za gradnjo cest, šol in vrtcev ter odpravljanje posledic naravnih nesreč; Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o preprečitvi ukinitve študij- skega programa ekološkega kmetijstva; Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport o etnografski dediščini akad. dr. Milka Matičetovega; Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj o uresničeva- nju infrastrukturnih projektov na 3a razvojni osi; Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov o vključitvi v proces priprave pokrajinske zakonodaje. V letu 2019 je Državni svet na Vlado RS, ministrstva in druge pristojne institucije naslovil skupaj 83 vprašanj in pobud. mag. Peter Požun o cepljenju proti okužbam s človeškimi papilomavirusi, javni razpravi o osnutku Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, o hitrejši neposredni preskrbi s cepivi ter o izvajanju 20.a člena Zakona o zdravniški službi; Franci Rokavec o omejevanju porabe alkohola in tobaka na funkcionalnih zemljiščih vzgojno-izobraževalnih pisnega mnenja pristojnega organa EK o imenovanju zunanjega nadzornega organa za nadzor nad izvajanjem kodeksov ravnanja po 40. členu Splošne uredbe EK o varstvu podatkov v zasebnem sektorju; Marjan Maučec o afriški prašičji kugi in praši- čereji ter ustavitvi postopkov sprejemanja podzakonskih aktov v zvezi z šoloobveznimi Boris Oblak, 2020 19 IZJAVE / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVETNIKI O DRŽAVNEM SVETU Kot član Državnega sveta sem drugi mandat predstavnik lokalnih skupnosti, torej občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kočevje, Osilnica in Kostel. Zavedam se odgovornosti, ki mi je naložena in skušam svoje delo oz. poslanstvo opravljati odgovorno in strokovno. Pri tem mi pomagajo županske izkušnje in dobro poznavanje delovanja lokalne samouprave. Predstavniki lokalnih skupnosti v Državnem svetu smo praktično edini glas in za- govornik lokalnih interesov v državni politiki. Ne znam si predstavljati zakonodaje, od katere je odvisno delovanje lokalne samouprave, če pri njenem oblikovanju ne bi sodeloval Državni svet. Kot predsednika Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj me veseli, da 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v veliki večini deluje enotno v korist občin, kljub morda različnim političnim prepričanjem. Trenutno se vneto posvečamo pripravi predlogov zakonodaje za ponovni poskus uvedbe pokrajin. Ob tem pa veliko dela in energije posvečamo problemom financiranja občin, izgradnji potrebne infrastrukture in tudi skrbi za okolje. Dušan Strnad, predstavnik lokalnih interesov 22. volilne enote - Grosuplje Še preden sem bil izvoljen v Državni svet sem veliko razmišljal o pomenu in vlogi Državnega sveta. A dlje časa kot sedim v državnosvetniških klopeh, bolj sem prepričan, da Državni svet ima svoj vpliv. Ta izhaja iz njegove nadzorne funkcije, zaradi česar si lahko dovoli, da občasno pogleda našo zakonodajo in ugotovi, ali so zakoni dobri za vse nas. Državni svet je zelo pomemben tudi zaradi funkcije, ki jo ima predsednik Državnega sveta, kajti bolj kot je ta verodostojen, bolj je verodostojen tudi Državni svet. In v tem trenutku imamo predsednika, ki je verodostojen. Odraz teh prizadevanj je, da se je Državni svet v tem mandatu pričel ukvarjati tudi z vprašanjem uvajanja pokrajin. To je priložnost za Državni svet in s tem lahko pride do izraza tudi naša apolitičnost. Kajti v Državnem zboru sedijo politiki, v Državnem svetu pa sedimo predstavniki različnih interesnih skupin in strokovnjaki. V Državnem svetu se sliši glas gospodarstva, lokalnih skupnosti in drugih skupin in na ta način lahko Državni svet sooblikuje dobre rešitve. Pokrajine naj uvede stroka, Državni svet pa naj bo koordinator vseh teh aktivnosti. Mag. Miran Ribič, predstavnik lokalnih interesov 17 . volilne enote - Logatec Zastopanje raznolikih interesov v Državnem svetu ima poseben pomen. To velja tudi za interese slovenskega kmetijstva. S tega vidika se zelo dobro zavedam, da je zastopstvo in predstavljanje interesov kmetijstva in kmetijskih problemov, ki jih je v naši družbi veliko, v Državnem svetu ključnega pomena. V Državnem svetu imamo državni svetniki kot zastopniki funkcionalnih in lokalnih interesov možnosti podajanja zakonodajnih pobud, obravnavanja zakonodaje, sprejemanja odložilnega veta ter seznanjanja s številnimi aktualnimi vprašanji, ki zadevajo kmetijstvo in tudi širše. V Državnem svetu se v okviru dobrih razprav lahko razčisti marsikatera še tako kompleksna problematika. Na tej osnovi je velikokrat mogoče priti do veliko boljših in kvalitetnejših vsebin kot jih v obliki zakonodajnih rešitev predlaga predlagatelj, to je Vlada Republike Slovenije ali posamezna ministrstva. Državni svet ima zato zelo pomembno institucionalno vlogo. V Državnem svetu smo zastopani tipični predstavniki kmetijstva, to pomembno zastopstvo pa nam omogoča, da delujemo v okviru zakonodajne veje oblasti. Cveto Zupančič, predstavnik poklicnih organizacij kmetov 20 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PO 170 LETIh LJUBEZEN, VEČNA KOT KAMEN Preddverje dvorane Državnega sveta je gostilo slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo pripravila Državni svet in novomeško društvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte iz Novega mesta. Razstava je bila posvečena 170. obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna in spominu na njegovo veliko pesniško muzo Julijo Primic, katere življenjska pot se je zaključila v Novem mestu. Dvanajst ustvarjalcev je razstavilo sedemnajst kamnitih skulptur, ki s svojo motiviko ustvarjajo stik z brezčasno zapuščino pesnika in njegove muze. V okviru kulturnega dogodka je bila predpremiero izvedena arije iz opere večne ljubezni Julija, avtorjev ddr. Igorja Grdine in prof. Aleša Makovca, ki je tudi predstavil novo glasbeno stvaritev. Na odprtju razstave so sodelo- vali igralec in recitator Pavle Ravnohrib ter mezosopranistka Irena Yebuah Tiran in sopranist- ka Kristina Kastelic. RASTOČA KNJIGA ODPRLA LISTE V PREKMURJU Rastoča knjiga je vseslovenski kulturni in izobraževalni projekt, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti naših ljudi. Vanj se vključujejo različne ustanove, ki ga nadgrajujejo z razstavami, obeležji in pomniki. Državni svet je častni pokrovitelj projekta že od leta 2000. Od decembra je država bogatejša za dve skulpturi v Prekmurju, katerega 100-letnico priključitve smo praznovali leta 2019. Poklon priključitvi Prekmurja matici Veseli dan kulture v mursko- soboški knjižnici so obeležili z odkritjem obeležja Rastoča knjiga, ki je postavljeno kot pomnik slovenstva v Prekmurju in simbol ob stoletnici priključitve matičnemu narodu. Rastoča knjiga Murska Sobota pa je tudi poklon slovenski knjigi v prekmurskem jeziku, tako prvi doslej znani tiskani knjigi v prekmurskem jeziku, ki je »Mali katekizem« Franca Temlina iz leta 1715, kot tudi poklon vsem piscem, ki so prispevali k razvoju in ohra- nitvi slovenstva v Prekmurju, ter poklon ustvarjalnemu duhu in vrednotam sloven- stva, kar ponazarja napis na obeležju: »V počastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju«. Kip je zasnovan kot vertikalna struktura, kjer je polnoplastično upodobljena pripoved Rastoče knjige skrčena na bistvo obstoja človeka v Prekmurju - to sta zlasti negovanje slovenskega jezika in tesna povezanost z razvojem naravnih značilnosti panonske pokrajine. Lovke in priseski v obliki črt asociirajo potrebo po pris- vajanju novega, neznanega. Obeležje se na vrhu zaključuje s krožnim posvetilom na nizkem valju, ki deluje kot valj tiskarskega stroja. V Šalovcih obeležje s Ferijem Lainščkom Na Goričkem, v občini Šalovci, je skupina domačih in tujih umetnikov postavila skulpturo, ki simbolizira človeka, kako izstopa iz knjige drugačen, kot je vstopil vanjo. Občina ima bogato preteklost, zato je toliko bolj pomembno ohranjati pisno besedo, kulturno dediščino in ljudske običaje. Na dogodku je spregovoril Feri Lainšček, ki je kot prvi s svojimi verzi iz pesmi Samota prispeval k nastanku obeležja, zbranim pa je prebral tudi nekaj svojih umetniških pesmi v prekmurskem jeziku. Projektu sta se pridružili tudi obe šoli v občini, Osnovna šola Šalovci in Podružnična osnovna šola Domanjševci, želja vseh pa je, da bi poslanstvo Rastoče knjige v prihodnje še nadgrajevali. 21 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PROSTOVOLJSTVO - POMEMBEN GRADNIK DRUŽBE Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je 5. decembra 2019 ob svetovnem dnevu prostovoljstva v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije svečano podelil plakete Državnega sveta Republike Slovenije štirinajstim najzaslužnejšim slovenskim prostovoljkam in prostovoljcem. Združeni narodi so mednarodni dan prostovoljstva razglasili leta 1985, namenjen pa je predvsem promociji prostovoljnega dela. Vedno pravim: če ne moreš pomagati, prispevaj evro in podpri dobre projekte ter ljudi v stiski. Franjo Čretnik, prostovoljec na področju prometne varnosti Mislim, da nisem naredil nič kaj pretirano velikega. To je moj način življenja ... Otokar (Oto) Vačovnik, prostovoljec na področju dobrodelnosti V Sloveniji je bilo prosto- voljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo, lani skupno 244.304, opravili pa so skoraj deset milijonov ur prostovoljskega dela. Država je leta 2011 sprejela Zakon o prostovoljstvu, ki ima pozitiven vpliv na njegov razvoj. Vendar je prostovoljstvo še vedno podcenjeno z vidika, da njegove širše družbene in socialne razsežnosti ostajajo spregledane. In kot je poudaril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca »država lahko težave rešuje sistemsko, a človek človeku roko in člo- vek človeku kruh, to ni več v domeni države, to je v do- meni ljudi«. Udejstvovanje v prostovoljnih organizacijah je tako izjemna spodbuda za številne posameznike, da svet aktivno spreminjajo na bolje, da skozi participacijo v prostovoljstvu razvijajo svoje skrite in manj skrite potenciale. Dobro zname- nje je, da je prostovoljcev iz leta v leto več, ter da se tudi na način prostovoljstva krepimo kot odgovorna in sočutna družba. Plaketo za leto 2019 so prejeli Cvetka Belc (predla- gatelj Smučarski klub Brdo), Franjo Čretnik (predlagatelj ZŠAM Slovenije), Jože Drobež (predlagatelj Gasilska zveza Slovenije), Mirjam Frankovič Franetič (predlagatelj Planinska zveza Slovenije), Albina Karmuzel (predlagatelj Zveza prijateljev mladine Slovenije), Darko Markovič (predlagatelj Judo Zveza Slovenije), Jože Ograjenšek (predlagatelj Smučarska zveza Slovenije), Ema Perkovič (predlagatelj Društvo šola zdravja),Tone Simončič (predlagatelj Olimpijski komite Slovenije), Jure Sodja (predlagatelj Turistična zveza Slovenije), Mojca Stopar (pre- dlagatelj Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje), Bela Szomi Kralj (predlagatelj Zveza za tehnično kulturo Slovenije), Otokar Vačovnik (predlagatelj državni svetnik Franc Golob), Darko Zavrtanik (predlagatelj državni svetnik Tomaž Horvat). OD GOREČEGA SRCA DO hLADNEGA RAZUMA Januarja 2020 je Državni svet gostil razstavo akademske slikarke Maje Cerar, ki se kot koloristka v svojih likovnih delih ukvarja s prepletom barv, ki izžarevajo energijo. Pri tem se zgleduje po ame- riškem sodobnem slikarstvu Jacksona Pollocka, izraziti so tudi elementi impresio- nizma, ki zasledujejo lirično impresionistično podobo Jakopiča in Groharja. Njena dela upodabljajo krajino na poseben, lirično barvit način. Opazni so letni časi in vsi naravni elementi: vodni element, ognjeni element in zračni element. Rdeča nit, ki se razprostira skozi vse razstavljene slike, so »utrinki, ki simbolizirajo doživljanje vsakdanjosti sveta skozi govorico barv«. 22 STIKI IN SODELOVANJE / SLOVENIJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZMAGOVALCI SLOVENIASKILLS Z IZJEMNIMI VEšČINAMI Predsednik Državnega sveta se je januarja 2020 udeležil zaključka tekmovanja SleveniaSkills 2020 v organizaciji Centra za poklicno iz- obraževanje Slovenije, ki je del širše mreže tekmovanja Worldskills. Ključno za tekmovalce je pridobivanje samozavesti, zelo pomembna pa je tudi vloga mentorjev, je v svojem nagovoru izpostavil predse- dnik Kovšca in izpostavil, da moramo kot država bolje poskrbeti za dober ugled poklicev v javnosti, globalizacija pa nas sili tudi v vse večje preizkušnje v tekmi s svetom. ZA PREKMURSKO »REJČ NA DOMAČOJ GRUDI« V Mlajtincih je na slovesnosti ob 23. prazniku Občine Moravske Toplice prisotne nagovoril predsednik Državnega sveta, ki je med drugim spomnil, da je občina tista, ki mora poskrbeti za vzvode, s ka - terimi občanom zagotavlja optimalne možnosti za vsestranski razvoj. Pred sejo sta župan Glavač in predsednik Kovšca pri kančevskem Domu duhovnosti položila venec k spomeniku Franca Ivanocyja in izkazala čast duhovniku in narodnemu buditelju, ki je pomembno prispeval k temu, da je leta 1919 Prekmurje pripadlo Sloveniji. SIMPOZIJ O BOLEČINI, TIhI EPIDEMIJI SODOBNEGA ČASA Državni svetnik mag. Peter Požun, ki v Državnem svetu zastopa interese zdravstva, se je decembra 2019 v Kadetnici na Studencih v Mariboru udeležil 3. simpozija Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, ki je potekala na temo bolečine. Pristopi za razumevanje, sprejemanje in obvladovanje bolečine zahtevajo celostni pristop, saj je človek telesno, duševno in duhovno bitje. Ocena in zdravljenje bolečine naj temeljita na spoznanju, da bolečina ni le fizično občutenje, temveč fenomen, ki ta vidik presega. VZGOJA ZA LJUBEZEN DO DOMOVINE IN DRŽAVE Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je 23. novembra 2019 v osnovni šoli Radlje ob Dravi, udeležil mednarodne konference na temo Vzgoja za ljubezen do domovine in države, kjer je bil tudi slavnostni govornik in med drugim spregovoril o narodni identiteti. Slovenci smo lahko Evropejci in tudi državljani sveta, a če izgubimo narodno identiteto, bomo postali zgolj skupina posameznikov, ki svoje mesto pripadnosti išče v skupinah prijateljstva na socialnih omrežjih. In to se ne sme zgoditi. 78. LET OD ZBORA OF ZA KANALSKO OBMOČJE Državni svetnik Tomaž Horvat, ki v Državnem svetu zastopa lokalne interese volilne enote Nova Gorica, je bil novembra 2019 slavnostni govornik v Kulturnem domu Mihaela Gabrijelčiča na Srednjem ob 78. obletnici ustavnega zbora OF slovenskega naroda za Kanalsko območje. Zbor OF slovenskega naroda je bil za Kanalsko območje organiziran 25. novembra 1941 v zaselku Kračice. Prek mreže odborov OF je bila v težkih razmerah okupacije vzpostavljena ljudska oblast, edinstvena v okupirani Evropi. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23 STIKI IN SODELOVANJE / SVET / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PARLAMENTI EU O ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI Državni svetnik Bojan Kekec se je septembra 2019 udeležil medpar- lamentarne konference o skupni zunanji, varnostni ter obrambni politiki v Helsinkih na Finskem in ob obravnavi podnebnih sprememb z vidika varnosti opozoril na zaslepljenost Zahoda v tehnološko in vojaško moč, ki lahko postane neučinkovita ob večjih okoljskih katastrofah. V nagovoru je izpostavil tudi, da se glede podnebja preveč govori o negativnem vplivu industrije in prometa, premalo pa o učinkih skokovite rasti prebivalstva in industrijske pridelave hrane. 4. SREČANJE EVRAZIJSKIh PARLAMENTOV Konec septembra 2019 je mesto Nur-Sultan gostilo četrto srečanje predsednikov parlamentov evroazijskih držav z naslovom »Večja Evroazija: Dialog. Zaupanje. Partnerstvo.« Srečanja se je udeležil dr- žavni svetnik Miroslav Ribič. Naslovno temo je predlagal Kazahstan, glavno sporočilo srečanja pa je bilo, da se Evrazijo postavi kot platformo za preizkušanje novega modela partnerstva in krepitve interakcije med državami Evrope in Azije, in sicer v kontekstu varnega in trajnostnega razvoja Evrazije, ki je največja celina. OBISK DELEGACIJE KRASNOJARSKEGA KRAJA Člani Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so se novembra 2019 srečali z delegacijo Krasnojarskega kraja na temo možnosti sodelovanja. Pred srečanjem v Državnem svetu je delegacijo gostil novomeški center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, ki ga vodi državni svetnik Tone Hrovat in ki je za delegacijo iz Rusije pripravil program s ciljem spoznavanja gospodarskega potenciala Slovenije na področju kmetijstva, živilstva in turizma. Kot so ocenili udeleženci, gre za stike na področju izobraževanja, znanosti in gospodarstva. LXII. PLENARNO ZASEDANJE COSAC V Helsinkih je v začetku decembra 2019 potekalo LXII. plenarno zasedanje konference parlamentarnih odborov za evropske zadeve (COSAC), ki sta se ga udeležila državna svetnika Davorin Terčon in Bogomir Vnučec. Ob predsedovanju finskega predsedstva svetu EU je bilo govora o zaščiti državljanov in svoboščin z vidika zagotavlja- nja vladavine prava ter učinkovitega boja zoper hibridne grožnje, o trajnostni rasti kot temelja za vzpostavitev močnega in dinamičnega gospodarstva ter večji konkurenčnosti in socialni pravičnosti EU. O TRGOVINSKEM SPORAZUMU MED EU IN VIETNAMOM Sredi septembra 2019 se je v Državnem svetu mudil vietnamski veleposlanik, ki je državnim svetnikom predstavil Sporazum o prosti trgovini med EU in Socialistično republiko Vietnam ter bilateralno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Cilj sporazuma je ustvariti spodbudno okolje za nadaljnji razvoj naložb med državama pogodbenicama, pomembni pa so zlasti ekonomski učinki sporazuma. Sporazum o zaščiti naložb, skupaj s sporazumom o prosti trgovini, izboljšuje bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Vietnamom. PREGLED DOGODKOV 6. 2. 2020 ODPRTJE RAZSTAVE: LJUBEZEN, VEČNA KOT KAMEN 5. 2. 2020 POSVET: GOSPODARSKI POMEN AVDIOVIZUALNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI 30. 1. 2020 POSVET: SLOVENIJA PRIHODNOSTI V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB - JE ZADRŽEVANJE VODE NUJA ALI MOŽNOST V PROCESU PRILAGAJANJA PODNEBNIM SPREMEMBAM 28. 1. 2020 SLAVNOSTNA AKADEMIJA ZAHVALNEGA DNE SLOVENSKE ZNANSTVENE FUNDACIJE 22. 1. 2020 25. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 21. 1. 2020 POSVET: PREDSTAVITEV BELE KNJIGE O OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE 20. 1. 2020 DELOVNI OBISK PREDSTAVNIKOV VODSTVA OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE V DRŽAVNEM SVETU 19. - 20.1. 2020 SREČANJE PREDSEDNIKOV ODBOROV PARLAMENTOV EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE (COSAC) 9. 1. 2020 OTVORITEV RAZSTAVE: OD GOREČEGA SRCA DO HLADNEGA RAZUMA 24. 12. 2019 9. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 23. 12. 2019 ODPRTJE PRENOVLJENE DVORANE DRŽAVNEGA SVETA 11. 12. 2019 24. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 10. 12. 2019 DRŽAVNI SVET IN STROKOVNA EKIPA PREDSTAVILA PREDLOG PRISTOJNOSTI IN NALOG POKRAJIN 5. 12. 2019 SLAVNOSTNA PODELITEV PLAKET DRŽAVNEGA SVETA NAJZASLUŽNEJŠIM PROSTOVOLJKAM IN PROSTOVOLJCEM ZA LETO 2019 2. 12. 2019 ČLANA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE NA KONFERENCI COSAC 28. 11. 2019 8. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 25. 11. 2019 SPREJEM DELEGACIJE PARLAMENTA SEVERNE MAKEDONIJE V DRŽAVNEM SVETU 22. 11. 2019 19. MEDPARLAMENTARNO SREČANJE O OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE IN ENERGETSKI UČINKOVITOSTI 13. 11. 2019 23. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 8. 11. 2019 SREČANJE ČLANOV KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE IN EVROPSKE ZADEVE Z DELEGACIJO KRASNOJARSKEGA KRAJA 6. 11. 2019 14. ŠIRITEV ZDRUŽENIH RASTOČIH KNJIG SVETA 5. 11. 2019 7. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 28. 10. 2019 6. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 24. 10. 2019 PREDSEDNIK ZADRUŽNE ZVEZE SIBIRIJE NA OBISKU V DRŽAVNEM SVETU 17. 10. 2019 POSVET: POKRAJINE V SLOVENIJI 16. 10. 2019 22. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 15. 10. 2019 IZROČITEV LETNIH POROČIL EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA LETO 2018 8. 10. 2019 NEODLOČENO O PREDLOGU ZAKONA O RAZMERJIH MED DAJALCI IN PREJEMNIKIH KREDITOV V ŠVICARSKIH FRANKIH 2. 10. 2019 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA NA DELOVNEM OBISKU V FRANCIJI 23. 9. 2019 4. SREČANJE PREDSEDNIKOV EVRAZIJSKIH PARLAMENTOV 23. 9. 2019 5. SREČANJE SKUPINE ZA SKUPNI PARLAMENTARNI NADZOR EUROPOLA 18. 9. 2019 21. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 16. 9. 2019 OKROGLA MIZA: NOVA MEDIJSKA NOVELA – PRO ET CONTRA 12. 9. 2019 URADNI OBISK PODPREDSEDNIKA NACIONALNEGA ODBORA POLITIČNE POSVETOVALNE KONFERENCE LRK 11. 9. 2019 MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI TER VARNOSTNI IN OBRAMBNI POLITIKI NA FINSKEM 10. 9. 2019 POSVET: ZNANOST O OKOLJU 6. 9. 2019 SKUPNA NOVINARSKA KONFERENCA ZDRUŽENJA FRANK IN DRŽAVNEGA SVETA več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si in na omrežju publishwall izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredili: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Patricija Šašek, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 500 izvodov