Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan -50% ■> a celodnevno vstopn.co M (gg Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si ; Podravje j Štatenberg • Dvorna ■ princesa: »Pogodbe so ! hudičevo delo!« O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 22. aprila 2016 letnik LXIX • št. 32 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski v Štajerski Ptuj • Na dražbo 15 občinskih stanovanj www.tednik.si ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik Tednikov objektiv Število otrok z avtizmom naraslo za 10- do 15-krat O Strani 4 in 5 V središču Slovenska Bistrica • Gašenje požara z izigravanjem zakonodaje?! O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Maribor sprejel darilo Kajtazoviča O Stran 11 Najcenejše stanovanje ze za 7.300 evrov Ptujska občina, ki ima v mestnem jedru v lasti 40 praznih stanovanj od skupno 637, jih bo 15 poskušala prodati na dražbi. Gre za stanovanja v Prešernovi ulici, na Slovenskem trgu, Cankarjevi ulici, Ulici Heroja Lacka, Vrazovem trgu in Dravski ulici. Izklicne cene stanovanj so nizke, saj znašajo od borih 216 do največ 444 evrov na kvadratni meter. Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Pregled poslovanja ptujskega gledališča TUdi gledališčniki prejemali dodatek za pripravljenost ... O Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 22. aprila 2016 Ptuj, Podravje • Nadzor nad poslovanjem Mestnega gledališča Ptuj razkril zanimive podatke Gledališčniki imeli tudi dodatek Še en zavod se je znašel pod drobnogledom nadzornega odbora ptujske občine: Mestno gledališče Ptuj. Ugotovljene so bile Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj je konec lanskega leta opravil nadzor v Mestnem gledališču Ptuj (MGP), v zvezi s katerim je poročilo podal v začetku tega meseca. Kot piše v uvodu, je bil namen preveriti skladnost poslovanja gledališča z zakonskimi in podzakonskimi akti ter internimi predpisi, preveriti zakonitost porabe občinskih sredstev za leto 2014, poročati o ugotovitvah ter dati priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje. „Zaradi večjega obsega poslovanja in velikega števila poslovnih dogodkov ni bilo mogoče pregledati poslovnega leta 2014 v celoti. Zato smo se v okviru nadzora omejili na nekaj področij in izbiro vzorčenja," pojasnjujejo v poročilu nadzorniki. Za vse ugotovitve je MGP podalo tudi odzivno poročilo. Uvodnik Revizij zadnja leta sploh ni bilo - ker naj ne bi bilo denarja ... Prva ugotovitev nadzornikov se nanaša na neusklajenost dveh aktov: Odloka o ustanovitvi javnega zavoda MGP in Statuta MGP. Še več: kar nekaj točk v obeh naj bi si bilo nasprotujočih. Neskladja so pri strokovnem svetu (v Odloku ta sploh ni predviden), s sindikalno organiziranostjo in številom članov sveta zavoda: Statut jih predvideva šest, Odlok pa sedem. Peter Srpčič, direktor MGP, v zvezi s tem pravi, da bodo akta uskladili do junija letos. Kot pomanjkljivost nadzorni odbor izpostavlja tudi dejstvo, da gledališče v zadnjih letih Življenjski amaterji Novorojenčka lahko iz porodnišnice odnesete samo v lupinici, ki ustrezno podpira njegovo hrbtenico. Kaj se zgodi, če zadeve nimate, se sprašujem. Najbrž dete ostane tam za vekomaj? Ko ga prinesete domov, mu k vzglavju postavite elektronsko varuško, da iz sosednjega prostora kakega zvoka ne bi preslišali, S kašicami ga lahko hranite le z anatomsko oblikovano žličko, ki pa jo je zaradi primerne velikosti na tri mesece treba menjati. In seveda ne sme biti kovinska. Oči otroku spirate s posebno raztopino, kupljeno v lekarni (nikar s kamilicami!). Brez otroškega sedeža pa praktično do srednje šole tako ne gre. Ovijanje v debele plasti vate se nadaljuje: otrok se ne sme udariti, zmočiti, utruditi, jokati ali, bognedaj, pasti. Na kolo sme samo s čelado. Ščitniki. Opornicami. V takih opravah jih vidim celo na otroških igralih (no, priznam, na Ptuju to najbrž niti ni tako neumno). Otrok potrebuje še očala z ustrezno UV-zaščito, od februarja naprej pa tudi debele nanose kreme za sončenje s faktorjem od 30 navzgor. Ocen v šoli ne sme imeti, saj bi ga lahko prizadele. Če ni povabljen na prijateljev rojstni dan, posredujejo starši. Živali se ne dotika, to so bakterije, poleg tega pa so stvori nepredvidljivi in lahko otroka prestrašijo. Sprašujem se, kako je kar velik delež moje generacije, ene zadnjih brez avtosedežev in čelad, sploh dočakal odraslo dobo. Čez toliko tveganj smo šli, ne da bi naši neodgovorni starši trenili z očesom ... Pa so mul-tinacionalke načele tudi nas. V brezšivnem perilu, ne-premočljivih oblačilih in čevljih, ki prepuščajo zrak, vode seveda ne, sedimo v klimatiziranih pisarnah, kjer temperatura med decembrom in julijem zaniha le med 22 in 20 stopinjami - v tem vrstnem redu. Še nikdar v zgodovini človeštva ni bilo tolikšnega udobja. In še nikoli niso potrebovali toliko pripomočkov, da bi se pred življenjem zaščitili. Naj sklenem z besedami pisatelja Moma Kaporja: »Oh, ljudje, kako sovražim te življenjske amaterje. Kakor hitro vidijo kaj živega, takoj vprašajo, ali grize.« Eva Milošič ni opravljalo notranje revizije poslovanja, zelo redko pa se je izvajal tudi zunanji nadzor. Po mnenju nadzornikov pomeni to tudi manj povratnih informacij za gledališče, ki bi jim lahko pomagale izboljšati ustreznost poslovanja. Argumenta, da za revizijo ni bilo denarja, pa niso sprejeli kot ustrezno pojasnilo. Posledica te ugotovitve je, da bo za leto 2015 izvedena notranja revizija poslovanja. „V prihodnje bomo redno in skladno z zakonom izvajali notranjo revizijo v obdobju treh let," je odgovoril Srpčič. Pri nadzoru doseganja zastavljenih ciljev so nadzorniki pregledovali le kvantitativne dejavnike, ki so bili v primerjavi z letnim planom v večini preseženi. O kakovosti dela se niso opredeljevali, so pa vseeno izpostavili nekatere pomembne nagrade, ki si jih je gledališče v letu 2014 prislužilo in pričajo o kakovosti dela. Kako so (zraven plač) služili zaposleni To, o čemer smo v našem časopisu poročali že lani: da so zaposleni in njihovi družinski člani nekatere storitve za gledališče opravljali preko svojih podjetij, pa je kot neustrezno prepoznal tudi nadzorni odbor MO Ptuj. Občina se je od tega ogradila rekoč, da so izplačila iz teh pogodb financirana izključno iz lastnega vira in da zato niso imeli pregleda nad izplačili. Pogodbo sam s seboj oz. kot direktor zavoda, ki ga vodi, s svojim lastnim podjetjem je podpisal Srpčič. To po mnenju nadzornikov predstavlja izrazito tveganje, pa čeprav dela, ki jih je v skladu s pogodbo opravljal, niso navedena med delovnimi obveznostmi direktorja. Ob tem je sicer poudarjeno, da je sodeč po podatkih iz Supervizorja to praksa več direktorjev javnih zavodov. „Nadzornemu odboru se praksa umetniškega udejstvovanja v času vodenja ne zdi sporna. Zelo problematično pa je podpisovanje pogodb brez dodatnega zunanjega nadzora," piše v poročilu. Omenjena sta še dva zaposlena, ki sta preko svojih podjetij opravljala storitve za gledališče, v katerem sta redno zaposlena: Simon Puhar in Ana Strelec Bombek. A Srpčič vztraja: „Primerjalna analiza za druge storitve, ki so jih za gledališče opravili naši zaposleni, jasno kaže, da na Mestni občini Ptuj in v drugih javnih institucijah plačujejo za iste storitve več. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da smo ves čas poslovali gospodarno in v dobro gledališča. Glede nedoslednosti pri postopkih izbire smo priporočila upoštevali in jih izvajamo natančno v skladu s pravili, dosledno in transpa-rentno. Mestno gledališče Ptuj zdaj tudi ne posluje z nobenim od zaposlenih ne preko avtorskih, ne preko podjemnih pogodb, je pa to prineslo, da so se nam stroški določenih storitev povečali, saj izvajalci na trgu niso pripravljenih opravljati teh storitev za ceno kot prej zaposleni in posledično je na škodi gledališče. Tako zdaj za nekatere storitve plačujemo enkrat več, kot smo pred tem. Zato lahko z mirno vestjo zatrdim, da smo v gledališču ves čas in tudi sedaj delali v dobro gledališča, kar se kaže tudi na naših rezultatih in kar potrjuje primerjava z drugimi gledališči, zavodi, javnimi institucijami." / /r y . , V\ \v-: : >«• ') ■ n ' ..¡ 7/ V ifli mM •.' Mj f t/A S>U d v v : '. m Nadzor je pokazal številne zanimive ugotovitve, ki jih direktor dojema kot Kar 240 tisočakov gre le za „najemnino"! V poslovnem letu 2014 je imelo ptujsko gledališče 809.074 evrov prihodkov in 808.409 evrov odhodkov. Prihodki: Mestna občina Ptuj 499.787 evrov (61,7 %), Ministrstvo za kulturo RS 123.000 evrov (15,2 %), refundacije RZZZ 553 evrov (0,1 %) in lastni prihodek 185.733 evrov (23 %). Zanimiv pa je tudi podatek, da je šlo v letu 2014 za najemnino kar 233.388 evrov. Po pogodbi med trenutnim lastnikom in občino naj bi čez 16 let lastnica stavbe sicer postala ptujska občina. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 22. aprila 2016 Aktualno Štajerski 3 za pripravljenost ... nekatere nepravilnosti, pomanjkljivosti, poslovna tveganja... stimulacijo za izboljšanje določenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. Dodatek za stalno pripravljenost (20 % plače) in dodatek za povečan obseg dela (20 % plače) dva zaposlena prejemala celo leto Kar nekaj zanimivih ugotovitev nadzornikov se nanaša na plače zaposlenih in sklepanje avtorskih pogodb. Nekateri dodatki, ki so jih zaposleni prejemali, so navedeni v sistemizaciji delovnih mest (dodatek za neenakomerno razporejen delovni čas), številni pa ne. Pri dveh zaposlenih - vodji tehničnega oddelka in dejavnosti ter koordinatorju in organizatorju kulturnega programa - se je izplačeval 20-odstotni dodatek za povečan obseg dela, ki izhaja iz nezadostne zasedenosti delovnih mest. „Od 17 sistemiziranih delovnih mest je zasedenih 7. Načeloma, teoretično bi lahko še koga zaposlili, ampak za to enostavno nimamo denarja. Za dodatna sredstva bi morala poskrbeti občina," nam je odločitev, da izplačujejo dodatek za povečan obseg dela, pojasnil Srpčič. A nadzorniki so jasni: dodatek se ni izplačeval glede na resnične potrebe dela in ne glede na izvajanje predstav. Ravno omenjena zaposlena pa sta prejemala tudi dodatek za stalno pripravljenost. „Dodatek ni v nasprotju z ZUJF in kolektivno pogodbo, vendar sta sklepa v neskladju s sistemizacijo delovnih mest, kjer dodatek za stalno pripravljenost ni naveden. Prejemanje dodatkov za celo leto kot dodatek k plači ne glede na delovni proces je po našem mnenju neupravičeno," piše v poročilu nadzornega odbora MO Ptuj. Sistemizacijo naj bi z dejanskim stanjem v gledališču uskladili do junija letos. V morebitnih sklepih o stalni pripravljenosti pa bodo, zagotavljajo, v prihodnje opredelili čas in namen stalne pripravljenosti, saj doslej tega niso imeli. Netransparentno povpraševanje: vredno skoraj sto tisočakov Veliko nejasnosti je bilo izpostavljenih tudi pri sodelovanju s podjetjem Vasje Strelca, sina Ane Strelec Bombek, zaposlene v ptujskem gledališču. Po mnenju nadzornikov je bilo povpraševanje za izvajanje storitev oblikovanja za MGP ne-transparentno. Strelec je po podatkih iz Supervizorja, o čemer smo prav tako že poročali, v času od marca 2009 do decembra 2015 za svoje storitve prejel od MGP kar 93.280 evrov. Ponudba tiskarne Ekart, ki so si jo ogledali nadzorniki, naj bi bila dražja od Strelčeve. Prva naj bi za urno postavko podala ponudbo 38,4 evra, Strelec pa 25 evrov na uro. A nadzor ugotavlja, da ni jasno, kdaj so ponudbe prispele ter da gre za veliko nevarnost notranjega poznavanja informacij. Logično: tudi če so si pridobili druge ponudbe, je Vasja Strelec pri tem seveda imel veliko prednost, saj je lahko podal nižjo ceno od drugih. „Naročanje storitev je potekalo netransparentno. Javno naročilo ni bilo dostopno," je jasna ugotovitev v zvezi z izvajanjem storitve preko podjetij zaposlenih. To poslovno tveganje pa je po trditvah Srpčiča že odpravljeno, saj je bil lani sprejet zakon, ki omejuje sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb zaposlenih z institucijami, v katerih so zaposleni. Kar pa seveda ne velja za njihove družinske člane. Tako Strelec ostaja kot izbrani izvajalec, saj je po trditvah Srpčiča bistveno cenejši od drugih ponudb, ki naj bi jih imeli v svoji dokumentaciji. Bodo pa, kot pravi direktor, za sklepanje avtorskih in podje-mnih pogodb do junija letos imeli izdelan interni pravilnik. Gledališče le kot kanal za odkup stavbe -za 3,7 milijona evrov! •z tvi «a; s < O ^ ■ >l/I Mestno gledališče Ptuj deluje v stavbi, ki je v lasti Hypo bank Heta Asset resolution. S plačevanjem najemnine naj bi po izteku 14-letnega obdobja občina postala lastnica stavbe. Kot piše v poročilu nadzornega odbora, je bila pogodba podpisana leta 2006 in se izteče leta 2021. Najemnina se prilagaja euribo-ru, ni pa v pogodbi formule, ki omogoča preverjanje pravilnosti izračuna. Za leto 2014 je znašala skupaj kar 233.388 evrov. Srpčič pojasnjuje, da je to v bistvu posel med občino in tre- Foto:čG nutnim lastnikom stavbe, zato predlaga, da se financiranje opravi neposredno: „Ustvarja se vtis, da ima gledališče skoraj 240.000 evrov letno na razpolago, ki pa samo tečejo skozi gledališče." Tudi v predlogih nadzornega odbora je izpostavljeno, da bi bilo treba preučiti smiselnost neposrednega sklepanja pogodbe med občino in lastnico stavbe kot tudi, da se pridobi formula, po kateri se omogoča preverjanje pravilnosti izračuna najemnine. Če bi vsako leto plačevali enak znesek najemnine (ta se prilagaja euriboru), bi jih ta stala več kot 3,7 milijona evrov. Če bi Prevca izbirali na podlagi najcenejše ponudbe ... Srpčič pregled Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj jemlje kot koristnega, delo nadzornikov pa ocenjuje kot korektno in konstruktivno. „Dalo nam je koristne povratne informacije, ki nam bodo pomagale, da odpravimo pomanjkljivosti. Sistem dela v javnem sektorju je zelo zapleten, pravila se ves čas spreminjajo in v tako majhnem in kadrovsko podhranje-nem kolektivu je ob izjemno velikem obsegu rednega dela težko slediti vsem novostim in pravilom, zato nam tovrstne povratne informacije zelo pomagajo. Velik del priporočil smo že upoštevali in uresničili, druga bomo do konca junija, ko bomo uskladili statut in Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest ter sprejeli Pravilnik o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb. Je pa pregled tudi ponovno pokazal, da so pravila, ki so postavljena generalno za javni sektor, za delo v gledališču v mnogih pogledih zelo neživljenjska in bo treba čim prej sprejeti področno zakonodajo za področje gledališča, ki bo to uredila. Primer tega je pripomba, zakaj umetniških sodelavcev ne izbiramo z razpisi in iščemo najcenejšega ponudnika, ki je z vidika delovanja gledališča absurdna, saj sta pri izbiri umetniških sodelavcev prva kriterija njihova kakovost in umetniška vrednost. To je tako, kot če bi našo skakalno reprezentanco izbirali na način iskanja najcenejšega ponudnika. V tem primeru nas brata Prevc in drugi šampioni ne bi razveseljevali z izjemnimi uspehi. Da glede izbire in nagrajevanja umetniških sodelavcev delujemo zelo dobro in tudi ekonomično in učinkovito, pokaže komparativna analiza z drugimi gledališči, ki zaostajajo za našimi uspehi, prejemajo manj nagrad, imajo manj premier, ponovitev in gledalcev, za iste umetniške sodelavce pa plačujejo več," o ugotovitvah pravi Srpčič. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: MV 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. aprila 2016 Slovenija, Podravje • Premalo znanja o avtizmu, čeprav se z njim rodi vsak 68. otrok v državi V zadnjem desetletju je število otrok Po zadnjih ocenah naj bi se v Sloveniji na vsakega izmed 68 otrok rodil en z avtizmom, so povedali na Pediatrični jajo, da je pri nas še vedno premalo znanja o tej bolezni, je bilo slišati na okrogli mizi o avtizmu, ki je potekala pod »Prej ko začneš z otrokom, ki ima avtizem, delati vaje, večji je napredek. Vendar pa je znanja o avtizmu v Sloveniji premalo,« je ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu povedala Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami - Školjke. In ker je tega znanja premalo, morajo biti starši še toliko močnejši. »Bistveno je, da otroka naučimo, da pove osnovne zadeve; od tega, da je lačen, žejen ali da mora na stranišče.« Ob tem pa je poudarila, da ni problem samo primanjkljaj informacij o avtizmu, temveč tudi strokovna podhranjenost pedagogov. »Strokovnim delavcem je težko, saj nimajo dovolj znanja, vendar za ta primanjkljaj niso krivi oni, temveč tisti, ki jim znanja ne ponudijo.« Tako je ena izmed ptujskih učiteljic dejala: »Da smo vsi dokaj bosi na tem področju, je res. V Sloveniji na sploh premalo pozornosti posvečamo usposabljanju za posamezna specifična področja. Znanj, ki jih posamezniki pridobijo na usposabljanjih v tujini, ne znamo spraviti v življenje. Ne vem, česa se bojimo!?« Kaj je avtizem? Otroci oziroma osebe z av-tizmom vizualno ne kažejo posebnosti, vedenje je tisto, ki jih razlikuje od drugih. In kaj je avtizem? »Gre za spektroavtistič-ne motnje (SAM), to so razvojne motnje z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo oziroma nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Poleg teh glavnih značilnosti imajo otroci z avtizmom pogosto pomembne vedenjske (nemir, agresija, izbruhi) in čustvene (depresija, anksioznost) motnje ter motnjo v duševnem razvoju, kar vse zmanjšuje njihovo zdravje, sposobnost za učinkovito in uspešno šolanje ter socialno vključevanje,« je pojasnila Marta Macedoni Lukšič z Inštituta za avtizem in druge motnje. Ana Bezenšek, prav tako iz tega inštituta, pa je na okrogli mizi v Kidričevem še povedala: »Komunikacija avtistov je zelo drugačna od drugih otrok, namreč ponavljajo fraze iz risank ali filmov, zelo malo je dvosmerne komunikacije, klepet jim je naporen. Prav tako avtisti težko ločijo nepomembno od pomembnega. Ob tem so avtisti najbolj veseli, če se jih pusti pri miru, problem nastane, ko ga želijo na primer vzgojiteljice potegniti v skupino, takrat uvidijo, da vzorci učenja, ki veljajo za druge, za avtistične otroke ne veljajo.« Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, ki obravnavajo področje avtizma ^^^umimmimtjmmmnMmvmmzmM 2011/2012 27 oseb 371 evrov 2012/13 61 oseb 1268 evrov 2013/2014 70 oseb 3556 evrov 2014/2015 134 oseb 4717 evrov Dodala je, da se mora navadno avtistom obrestovati, da nekaj naredijo. »Za učenje so ključni motivatorji. Otroku z avtizmom se mora namreč splačati, da se bo naučil zavezati vezalke, na primer, da se bo lahko spustil po toboganu, po več ponovitvah pa bo to znanje usvojil.« Dodala je, da je izrednega pomena zgodnja obravnava, saj takrat vedenjski vzorci še niso tako utečeni. Koliko otrok se v Sloveniji letno rodi z avtizmom? Natančne številke niso poznane. Iz podatkov, pridobljenih iz študij, naj bi se spektroavtistična motnja pojavljala pri približno enem odstotku otrok. Zadnje ocene so še višje, 1 na 68 otrok. Kako število otrok z avtizmom narašča v zadnjih 10 letih? V zadnjem desetletju je število prepoznanih otrok s spektroavtistično motnjo naraslo za 10- do 15-krat. Iz nekoč redke motnje je spektroavtistična motnja postala ena najpogostejših razvojnone-vroloških motenj. Kaj je vzrok povečevanju števila otrok z avtizmom Natančen vzrok ni poznan. Najverjetneje gre za posledico spremenjenega koncepta motnje. Včasih je veljalo, da je avtizem kategorična motnja, danes pa vemo, da gre za dimenzionalno motnjo z zelo heterogeno vedenjsko sliko. Včasih so pretežno prepoznavali težje oblike - klasični avtizem, sedaj pa se veča število otrok z blažjo obliko SAM (Aspergerjev sindrom). Hkrati se v zadnjem obdobju prepoznava simptomov SAM izboljšuje tako med strokovnjaki kot v laični populaciji, zato se več otrok usmerja v diagnostične obravnave. In da je zgodnja prepoznava avtizma pri otrocih pomembna, je izpostavila tako Bezenškova kot Inge Zorec, ki ima sina z av-tizmom. »Če bi Maju omogočili logopeda pri dveh letih, bi zagotovo bolje govoril, imel bolje razvit govor.« Zorčeva še meni, da bi morale tudi osnovne šole spodbujati močna področja otrok. »Učitelji bi morali iskati njihova močna področja, prednosti in ne neznanj. Pri nas morajo biti otroci močni na vseh področjih, kar se mi zdi krivično. Zato so ti otroci pogosto prezrti in nimajo možnosti nastopati ali pokazati svojih znanj.« V Sloveniji približno 5.000 otrok z avtizmom Kot že v uvodu omenjeno, je pogostnost SAM v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10-krat, kar jih danes uvršča med najhitreje naraščajoče razvojne motnje, gre že za več kot en odstotek populacije, je poudarila Ma- Foto: Črtomir Goznik cedoni Lukšičeva. »Za Slovenijo natančnih podatkov nimamo, je pa najverjetneje pogostnost taka kot v drugih državah. V starosti do 18 let bi tako v Sloveniji bilo približno 5.000 otrok s SAM. Razlogi za tako hitro naraščanje SAM so različni - od strokovnih - spremenjeni diagnostični kriteriji z vključitvijo blažjih oblik v devetdesetih letih, dodajanje in zamenjava diagnoz ter možnost terapevtskih obravnav, do širših družbenih - možnost prilagoditev in dodatne pomoči v sistemu izobraževanja in večja medijska pozornost.« Zaostajamo celo za ekonomsko manj razvitimi državami In čeprav torej število otrok z avtizmom narašča, smo se v Sloveniji začeli s tem strokovnim področjem ukvarjati relativno pozno tudi glede na ekonomsko manj uspešne države, je opozorila Macedoni Lukšičeva. »Pred 10 leti je začela delovati prva ambulanta za te otroke, poleg tega imamo še dodatno sub-spe-cialistično ambulanto za otroke in mladostnike z avtizmom na Inštitutu za avtizem in sorodne motnje, ki delujeta v Ljubljani in Mariboru. Otroke s SAM večinoma diagnosticiramo v predšolskem obdobju glede na značilne razvojne in vedenjske posebnosti. Ključno je, da po končani diagnostiki zagotovimo otroku terapevtsko obravnavo, staršem pa podporo in pomoč, za kar je danes v Sloveniji v okviru javnega zdravstvenega sistema izrazito premalo možnosti,« je povedala. Število dijakov in učencev glede na oviro ali v šolskem letu 2015/2016 motnjo 1 Osnovna šola 1 Srednja šola Učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju 10 132 Gluhi in naglušni 238 87 Učenci z govorno-jezikovnimi motnjami 1180 135 Slepi in slabovidni ter učenci z okvaro vidne funkcije 70 38 Gibalno ovirani 293 113 Učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 324 95 Dolgotrajno bolni 1416 680 Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 4619 2373 Učenci z avtističnimi motnjami 105 41 Učenci z več motnjami 1836 527 1 10.091 | 4221 Otroci z avtizmom so upravičeni do začasnega spremljevalca, ki otroku nudi pomoč pri posameznih dejavnostih v času poteka vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole oziroma izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli. Po podatkih ministrstva ima stalnega ali začasnega spremljevalca v OŠ 289 otrok (otrok v OŠ s posebnimi potrebami je 10.091) ter 48 dijakov, ki pa imajo spremljevalca zaradi slepote ali gibalne motnje. Foto: MV Vir: MIZS Vir: MIZSS Foto: arhiv petek • 22. aprila 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 z avtizmom naraslo za 10- do 15-krat kliniki v Ljubljani. In čeprav je v zadnjem desetletju število otrok z avtizmom naraslo za 10- do 15-krat, starši opozar-okriljem Družinskega.centra Kidričevo. Kaj otroci z avtizmom in njihovi starši potrebujejo Kot je dejala Macedoni Lu-kšičeva, je dokazano, da imajo otroci z avtizmom, ki so vključeni v dovolj intenzivno zgodnjo obravnavo, pomembno boljši izid kasneje v življenju. »Glede na hude izzive, pred katerimi so starši teh otrok, saj jim največkrat ne znajo učinkovito pomagati, so oni ter cela družina zelo ranljivi glede na zdravje in kakovost življenja. Na tem področju je pomembno več stresa in obolenj pri starših, pa tudi večji delež enostarševskih družin. Dodatna težava je izrazito pomanjkanje znanja pri strokovnjakih, ki Diagnosticirati avtizem ni lahko, saj diagnoza temelji na vedenju in ne na bioloških, organskih pokazateljih (npr. s pregledom krvi, urina itd. ne moremo diagnosticirati avtizma). Avtizem je razvojna motnja, ki se kaže predvsem na nivoju komunikacije - tako verbalne kot neverbalne, socialnih veščinah, obnašanju in pri učenju. Avtizem ni motnja v duševnem razvoju, čeprav imajo posamezniki z avtizmom velike težave z učenjem na običajen način. Motnjo v duševnem razvoju ima približno 25 odstotkov posameznikov z MAS. Avtizem je nevrološko-biološka motnja, katere simptome lahko omilimo z zgodnjo obravnavo. Od te je odvisno, v koliki meri se bodo razvili otrokovi potenciali in koliko bo napredoval na področjih, kjer ima primanjkljaje. Zato moramo biti pozorni na znake, kot so: • otrok se ne odziva na svoje ime, • ne zna postaviti vprašanj, povedati kaj želi, • razvoj govora zaostaja ali pa je bil prej govor razvit, potem pa kot, da bi se »izgubil«, ponavljanje besed, stavkov, • ne sledi navodilom, • včasih se zdi, kot da je gluh, • ne kaže s prstom in ne pomaha z roko, • raje se igra sam, ne kaže zanimanja za vrstnike, • nekatere veščine osvaja zelo zgodaj, • očesnega kontakta ni ali pa je minimalen, • je hiperaktiven, ne sodeluje in rad »provocira«, • ne zna pravilno - smiselno uporabljati igrač, • »obsedenost«, navezanost na določen predmet, temo pogovora, risanko ali podobno, ne mara sprememb, vse mora biti po njegovih »pravilih«. Kadar se spodaj našteti znaki pojavijo po 12. mesecu, je nujno poiskati pomoč: • nobenega nasmeha ali podobnih izrazov čustvovanja po 6. mesecu, • nezainteresiranost in neodzivnost otroka po 12. mesecu, • nerazvit govor po 16. mesecu ali pa celo »izguba govora«, • otrok se ne odziva na svoje ime, ni sposoben izvajati preprostih ukazov, ne posnema, ne sodeluje z vrstniki... Avtizem je razvojno stanje in vpliva na to, kako možgani procesirajo informacije. Avtizem se pojavlja v več oblikah glede na stopnjo težavnosti in traja celo življenje; otroci z avtizmom vedno odrastejo v odrasle z avtizmom. S pravilnim izobraževanjem in podporo lahko dosežemo, da je življenje za ljudi z avtizmom lažje. Vir: Društvo za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke delajo s temi otroki in odraslimi na področju zdravstva, izobraževanja in socialne podpore.« In v društvu Školjke so se ravno povezali starši avtističnih otrok, kot je izpostavila tudi Zor-čeva, se jim je z rojstvom sina z avtizmom družinsko življenje močno spremenilo. »Skoraj vse se vrti okoli Maja, čeprav ni tipičen avtist, saj lahko gremo na primer v trgovino tudi po kakšni drugi poti in nam ni treba vedno ubrati iste poti. Imamo pa pri nas vse dejavnosti organizirane po urniku, tako da izvajamo vaje, gremo na sprehod, se udeležimo terapij ... Namreč tudi doma veliko ponavljamo in utrjujemo znanje, pridobljeno v šoli. Zanj smo tudi priredili knjige in igrače. Barve smo se na primer učili več kot pol leta, in to z vlakci Tomaži, tako da sem verjetno vse pokupila.« Izziv postanejo tudi opravila, ki se večini zdijo nekaj povsem vsakdanjega, na primer obisk frizerja ali zobozdravnika. »K frizerju sem nosila vse živo, da je prišel do izkušnje, da mu frizer nič noče. Sedaj smo mu kupili tudi električno zobno ščetko, da se navadi na zvok, ki ga bo slišal pri zobozdravniku.« Sicer pa avtizem ni ozdravljiv, tako avtizem ostaja stalnica skozi celo življenje, ravno tako tudi potreba teh oseb po pomoči in podpori. Odrasle osebe z avtizmom in njihove družine imajo v Sloveniji še bistveno manj podpore in pomoči kot otroci. V okviru javnega zdravstva ni specialista ali tima, ki bi jih obravnaval. Predlog za zdravstveni program za odrasle z avtizmom je bil že dvakrat potrjen na Zdravstvenem svetu, leta 2014 je bil v zmanjšani obliki tudi že del Splošnega dogovora za financiranje, a sedanja ministrica za zdravje njegovega izvajanja ni podpisala, je opozorila Macedoni Lukšičeva. Več zdravja za mlade z avtizmom in njihove družine -ZORA Od februarja 2015 izvajajo na Inštitutu za avtizem projekt Zora, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem. Z njim skušajo zapolniti vrzel, ki je prisotna v družbeni skrbi za otroke in mladostnike z avtiz-mom predvsem na področju terapevtskih obravnav, pomoči družinam ter izobraževanja za strokovnjake in starše. Vendar pa bo projekt trajal le še do konca leta 2016. »Vsi, ki soustvarjamo ta projekt, smo prepričani, da ZORA predstavlja prelomnico pri družbeni skrbi za otroke z avtizmom in njihove starše in si želimo, da bi odločevalci na področju zdravstvene in socialne politike ter izobraževanja podprli prizadevanja za nadaljevanje dejavnosti po končanju projekta. Osebe z avtizmom so praviloma ovirane na številnih področjih, zato njihova problematika ni rešljiva zgolj na področju enega družbenega sektorja ali državnega resorja. Gre za izrazito kompleksno problematiko, ki bi jo morali na tak način tudi reševati - s sodelovanjem in koordinacijo dela med področjem zdravstva, izobraževanja in socialne podpore. Samo tako lahko ta zgodba uspe.« Mojca Vtič Število otrok z motnjo ali oviro predšolskem obdobju I Motnje I 2012 | 2013 | 2014 | Otroci z motnjami v duševnem razvoju 298 167 117 Slepi in slabovidni 27 28 34 Gluhi, naglušni in otroci z govorno-jezikovnimi motnjami 483 444 510 Gibalno ovirani otroci 168 124 114 Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 49 50 43 Dolgotrajno bolni otroci 176 144 134 Otroci z več motnjami 0 289 371 1201 Hl246 ~1323 Foto: arhiv Vir: MIZS 6 Štajerski V središču petek • 22. aprila 2016 Lenart • Cesta v Rogoznici kmalu prevozna V teku 110.000 evrov vredna sanacija plazu Občina Lenart se je v teh dneh lotila nekaj manj kot 110.000 evrov težke sanacije plazu, ki je uničil občinsko cesto med Rogoznico in Krčevino pri Vur-berku. Pred skoraj dvema letoma se je na cesti v Rogoznici sprožil plaz. Občina je sprva zavarovala rob cestišča, decembra 2014 pa so morali zaradi ogrožene prometne varnosti cesto zapreti, saj je zemeljski plaz odnesel polovico cestišča. Obvoz so speljali po gozdni cesti, ki pa je z osebnim avtomobilom komaj prevozna. A domačini si zaradi slabe cestne povezave kmalu ne bodo več belili glave, saj je občina te dni začela sanacijo na tem območju. K sanaciji plazu, težki nekaj manj kot 110.000 evrov, so celovito pristopili ter uspeli pridobiti velik del državnega denarja. »Za odpravo posledic naravne nesreče iz državnega proračuna RS, za sofinanciranje obnove občinske ceste v Rogoznici, ima- mo podpisano pogodbo z Ministrstvom za okolje in prostor v vrednosti 79.494 evrov,« je razložila Lidija Šipek z Občine Lenart ter še dodala, da so v investicijo vključena nujno potrebna dela, vključno z izvedbo kamnitega betonskega zidu iz magmatskih kamenin. Najugodnejša ponudba vsebinsko neustrezna Dela, ki naj bi bila končana v prvi polovici prihodnjega meseca, bo izvedlo podjetje Komunala Slovenske gorice. Na javni razpis je prispelo vsega skupaj 11 ponudb, najcenejšo so zaradi vsebinske neustreznosti morali izločiti: »Komisija je v skladu z zgoraj navedenim najprej preverjala in ugotavljala, ali je najugodnejša ponudba tudi popolna. Ugotovila je, da je ponudba ponudnika Nival Invest, d. o. o., Pobrežje, iz Vidma pri Ptuju, formalno popolna, vendar vsebinsko neustrezna. Referenčna lista ponudnika namreč ni izkazala sanacije vsaj dveh plazov z izvedbo kamnito-betonskega zidu dolžine nad 50 m in višine 3-4 m, v višini vsaj 80.000 evrov brez DDV, zato smo to prvou-vrščeno ponudbo izločili. Po nadaljnjem pregledu je komisija ugotovila, da je ponudba ponudnika Komunala Slovenske gorice , d. o. o., iz Lenarta popolna ter izpolnjuje vse pogoje.« Monika Levanič Dela bo izvajala slovenjegoriška komunala Ponudnik *NIVAL INVEST, d. o. o., Videm pri Ptuju 93.063 KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d. o. o., Lenart v Slov. goricah 99.967 H.S. NIZKE GRADNJE, d. o. o., Maribor 109.455 VGP DRAVA PTUJ, d. d., Ptuj 116.372 KIT-AK GRADNJE, d. o. o., ROGAŠKA SLATINA 117.944 PAVCNIK, d. o. o., Nizke gradnje, transport in storitve, Dol pri Hrastniku 121.947 GMW, d. o. o., Radenci 124.021 PODJETJE ZA GOZDNE GRADNJE IN HORTIKULTURO, d. o. o., MARIBOR 124.495 CESTNO PODJETJE PTUJ, d. d. 129.210 RAFAEL, D. O. O., Sevnica 129.317 INTERSTAR, d. o. o., Štore 158.394 Vir: Občina Lenart *Ponudba je bila vsebinsko neustrezna. Ponudbo za sanacijo plazu je oddalo 11 podjetij. Deset ponudb je bilo ustreznih, ena, sicer najcenejša ponudba, pa je bila vsebinsko neustrezna. Razlika v ceni je med najdražjim in najcenejšim ponudnikom znašala več kot 58.000 evrov. Ptuj • Svetniki sklenili na dražbo 15 občinskih Najcenejše stanova Ptujska občina, ki ima v mestnem jedru v lasti 40 praznih stanovanj trgu in Dravski ulici. Čeprav so imeli nekateri svetniki pomisleke, v mestno jedro. Ne bo pa ves izkupiček od prodaje šel v občinsko Kot je pojasnil župan MO Ptuj Miran Senčar, sredstev za obnovo teh stanovanj občina nima. In kljub temu da v njih ne živi nihče, morajo v primerih, ko se obnavlja streha ali fasada na teh objektih, pokriti svoj del stroškov, kar pa za občino predstavlja precejšen zalogaj. „Dejstvo je tudi, da želimo privabiti ljudi v mesto, zato predlog prodaje stanovanj," je bil jasen župan. Da je treba razmišljati o tem, ali je smiselno stanovanja prodati, vedoč, da gre kupnina kar osmih iz prvega paketa petnajstih stanovanj v državno blagajno, pa je podvomil Štefan Čelan. Poudaril je, da se mora občina dogovoriti, da se ji povrnejo vsaj stroški vodenja postopkov prodaje. Izpostavil je pa še eno možnost: da bi se namesto prodaje ponudila možnost potencialnim najemnikom, da namesto najemnine za nekaj let denar vlagajo v obnovo stanovanj, ki pa bi še naprej ostala občinska last. A Senčar je odgovoril, da bi težko dobili najemnike, ki bi šli v to varianto ter da je treba vedeti, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine v zadnjem času začel določati celo, kako naj se ureja notranjost stavb v mestnem jedru. „Dejstvo je, da takšen način blazno podraži stanovanje," je še dodal. O tem, da bo občina s prodajo izgubila regulacijo vpliva upravljanja, brez jasne strategije, kakšno naj bo mestno jedro in čemu bodo namenjene katere stavbe, pa je govoril Miran Meško. Z 21 glasovi za in petimi proti so svetniki vendarle odločili, da se prvi paket 15 občinskih stanovanj proda na javnih dražbah, v prihodnosti pa bodo razmišljali o tem, kaj s preostalimi. Neprofitna najemnina je prenizka „Namen prodaje ni zgolj pridobiti proračunskih sredstev, temveč je eden izmed ukrepov oživljanja starega mestnega jedra. Cilj je namreč pridobiti lastnike, ki bi z odgovornostjo do svoje lastnine doprinesli k prenovam tako stanovanj kot celotnih stavb. Stanovanja bi se zapolnila, kar bi pomenilo oživljanje in revitalizacijo starega mestnega jedra, oz. bi imelo ekonomske, socialne in kulturne posledice," med drugim piše v obrazložitvi predloga prodaje. Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ Stajerskitednik Stajerskitednik Kot poudarjajo na občini, so to stanovanja v starem mestnem jedru in so v veliki meri dotrajana in potrebna precej večjih vložkov v obnovo. „Neprofitna najemnina je administrativno določena in že več let ni bila spremenjena in se ni prilagaja situaciji, ne pokrije stroškov in ne zagotavlja interesa za pridobivanje novih neprofitnih stanovanj. Pridobljena sredstva ne zadoščajo za kritje vseh stroškov za nakup oz. amortizacijo in vzdrževanje," še pojasnjujejo. Ob tem je pomemben podatek, da nacionalni stanovanjski program predvideva prihodnje leto spremembo zakonodaje v smeri uveljavitve načela nadomestitve vsakega prodanega javnega najemnega stanovanja z vsaj enim javnim najemnin stanovanjem. Ne bo pa celotna kupnina šla v proračun MO Ptuj, v skladu s Stanovanjskim zakonom iz leta 1991 bodo morali za 8 od 15 stanovanj kupnino nakazati na Slovenski državni holding, d. d. Dženana Kmetec Podravje • Črne napovedi za slovensko prašičerejo Prašičereja je gotova! » « Agencija za kmetijske trge je v tem tednu izdala nekaj manj kot 5.000 odločb v skupni vrednosti 2,2 milijona evrov za pomoč mlekarjem ter 585 odločb prašičerejcem v skupni vrednosti 550.000 evrov. A kot opozarjajo kmetje, je tovrstna pomoč blažev žegen, saj da so težave mnogo večje in tudi resnejše. Še posebej črnogled glede prihodnosti prašičerejstva pri nas je podpredsednik Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Janez Golob: »Prašičereja je gotova. Vsi so obupali. Zadeva je res klavrna, tako da, reši se, kdor se more.« Dejal je, da stanje na trgu dodatno poslabšujejo delniške družbe, ki naj bi meso iz tujine pri nas zgolj prepakirale in prodajale kot slovenske izdelke. » Saj nimajo svojega genetskega materiala,« je dodal. Povedal je še, da že 40 let dela v tej panogi in da so že bile tako nizke odkupne cene, vendar pa da takrat niso bili tako visoki vstopni stroški. »Zadruge nas lupijo s cenami koruze, krme, umetnih gnojil. Ekonomika je slaba.« Srž problema v poplavi tujega mesa Da je srž problema v poplavi svinjskega mesa iz uvoza, je poudaril tudi Roman Belšak s Kmetijske zadruge Ptuj. »Trenutno je velik pritisk na cene, ta pritisk pa omogoča tudi nejasno označevanje mesnih izdelkov. Določene države so znale zaščititi svoj trg, mi ne. Lani smo odkupili približno 16.000 prašičev, verjetno bomo tudi letos ohranili to dinamiko, zagotovo pa ob teh cenah ne bomo poviševali odkupa.« Kot je dejal, se odkupne cene gibljejo med 1,1 in 1,4 evra po kilogramu, medtem ko je po izračunu kmetijskega inštituta proizvodna cena za pitanca po kilogramu 1,68 evra. Na inštitutu so glede te cene dodali, da so razlike v proizvodni ceni v slovenski prašičereji velike. »Cena je precej odvisna od produktivnosti prašičerej-cev, kjer imamo ponovno velik razpon tako v produktivnosti delovne sile, uporabi strojev in opreme ter navsezadnje tudi proizvodnih rezultatov samih živali. Na koncu pa seveda ne smemo pozabiti na pričakovani »vkalkulirani« dohodek pra-šičerejca.« Kljub temu pa Belšak še opozarja, da takšnih odkupnih cen kmetje ne bodo zdržali: »Občutek imam, da bodo prašičerejo opustili, še posebej tisti, ki imajo zgolj pitance.« Slovenski proizvod ni nujno res slovenski Foto: Splet Tudi Anton Medved, predsednik sindikata slovenskih kmetov, je priznal, da razlogov za optimizem ni. »Na trgu vlada kaos, cene so namreč mi-zerne. Na potezi je država, da pomaga prašičerejcem, saj če v Avstriji prašičereja uspeva, ne vidim razloga, zakaj ne bi pri nas. Vedno pravim, dajte delo domačim ljudem, ob tem pa je treba potrošnika izobraziti, kaj je domača hrana.« K spremembi označevanja proizvodov poziva tudi Tomaž s kmetije Cimerman iz Stojn-cev. »Ne more biti meso, ki je pri nas zgolj predelano, slovenski proizvod. Naša prednost pred ostalimi oziroma razlog, da lahko preživimo, je, da imamo na kmetiji celoten cikel, od lastne pridelave krme, vzre-je živali do končnih mesnih produktov. S tem ustvarjamo dodano vrednost.« Dodal je, da bi torej država morala spodbujati slovensko vzrejo, pridelavo in predelavo, o državni pomočeh, ki smo jih omenili v uvodu, pa je povedal: »Za 25 plemenskih prašičev in 250 pitancev smo prejeli slabili 300 evrov pomoči, od tega zneska smo mogli še odvesti davek in dohodnino.« Mojca Vtič petek • 22. aprila 2016 V središču Štajerski 7 stanovanj nje za 7.300, najdražje za 49.300 evrov od skupno 637, jih bo 15 prodala. Gre za stanovanja v Prešernovi ulici, na Slovenskem trgu, Cankarjevi, Ulici Heroja Lacka, Vrazovem se jih je večina strinjala, da je stanovanja smiselno prodati tako zaradi racionalizacije stroškov kot naseljevanja novih stanovalcev blagajno ... Naslov 1 Velikost v m2 1 Cena m2/€ I Izklicna cena 1 Prejemnik | Slovenski trg 3 137,70 358 49.300,00 SDH Slovenski trg 8 101,70 267 27.150,00 MO Ptuj Prešernova ul. 1 42,30 444 18.800,00 MO Ptuj Prešernova ul. 1 60,70 304 18.500,00 MO Ptuj Prešernova ul. 11 54,00 385 20.800,00 SDH Prešernova ul. 11 127,20 216 27.500,00 SDH Prešernova ul. 11 22,30 327 7.300,00 SDH Prešernova ul. 21 63,00 295 18.600,00 MO Ptuj Cankarjeva ul. 9 40,70 277 11.300,00 SDH Cankarjeva ul. 9 34,70 283 9.800,00 SDH Ul. heroja Lacka 6 29,70 300 8.900,00 SDH Ul. heroja Lacka 6 76,70 296 22.700,00 SDH Vrazov trg 2 57,60 399 23.000,00 MO Ptuj Vrazov trg 2 37,60 345 13.000,00 MO Ptuj Dravska ulica 1 62,20 295 18.350,00 MO Ptuj SKUPAJ povpr. 319 295.000,00 Vir: MO Ptuj MO Ptuj ima v lasti 637 neprofitnih stanovanj, ki jih upravlja Podjetje za stanovanjske storitve. 15 stanovanj, ki jih bodo prodali, tako predstavlja le 2,4 % skupnega neprofitnega fonda. V mestnem jedru je skupaj 40 stanovanj, ki so potrebna temeljite obnove in v njih ne živi nihče. Del teh bo po odločitvi svetnikov prodan na javni dražbi. Kaj bo s preostalimi - ali jih bodo obnavljali ali prav tako prodali - pa bodo odločali v prihodnjih mesecih. Od skupaj 15 stanovanj bo v skladu s stanovanjskim zakonom iz leta 1991 kupnina od osmih šla v državno blagajno. Mestna občina Ptuj (MO Ptuj) bi hipotetično, če bi bila vsa stanovanja prodana po izklicni ceni, prejela skupno 137.400 evrov, Slovenskemu odškodninskemu holdingu (SDH) pa bi morala nakazati 157.600 evrov. Ne glede na to, da gre za stara stanovanja, ki jih bo treba temeljito obnoviti (in to v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine), so izklicne cene dovolj nizke, da se pričakuje precejšen interes kupcev. Igor Jakolič iz ptujskega nepremičninskega posredništva Dividenda pravi: »Teh stanovanj sicer nisem videl, vendar naj bi bila v zelo slabem stanju. Zato mislim, da so cene primerne in se na dražbi ne bodo močno zvišale. Vedeti je treba, daje za obnovo treba vložiti še 300 do 400 evrov na kvadratni meter. Poteza občine se mi zdi pametna, za ta stanovanja pa bo gotovo tudi interes.« □to: Črtomir Goznik Najvišja izklicna cena je za stanovanje na Slovenskem trgu 3, in sicer 49.300 evrov za kar 137,70 m2. Stanovanja v starem mestnem jedru, ki bodo na dražbi Najnižja izklicna cena je za garsonjero na tnih metrov. Foto: Črtomir Goznik Prešernovi ulici 11, in sicer 7.300 evrov za 22 kvadra- Slovenska Bistrica • Okrepčevalnici svetniki podelili stavbno pravico Gašenje požara tudi z izigravanjem zakonodaje?! Slovenjebistriški gostinec s hitro prehrano Žar Burger bo lahko nadaljeval urejanje prostorov pri Centru borilnih veščin Slovenska Bistrica. Občinski svet je namreč potem, ko mu je inšpektorat za okolje in prostor ustavil gradnjo nadomestnega gostinskega lokala, podelil stavbno pravico. Kot smo v Štajerskem tedniku že pisali, sta bila na občinskih zemljiščih že postavljena dva kioska, prvi z lokacijsko informacijo, drugi z gradbenim dovoljenjem za nezahtevno gradnjo. Leta 2009 je takratna županja Irena Majcen podala soglasje, da lahko Zavod za šport daje športne in druge površine v najem. Leta 2014 sta Zavod za šport Slovenska Bistrica in Žar Burger sklenila najemno pogodbo za travnato površino v velikosti 80 m2 za obdobje 20 let, torej do leta 2034. Po požaru v začetku leta je gostinec začel obnovo prostorov, ker pa je objekt združil pod eno streho, je moral pridobiti novo gradbeno dovoljenje, za kar pa je bilo potrebno lastništvo zemljišča ali podeljena stavbna pravica. Opozicija si ne želi okostnjakov Svetnik Ludvik Repolusk je komentiral: »Pogodba o najemu zemljišča je sklenjena z javnim zavodom in vprašamo se lahko samo, kaj pomeni, če se pogodba prekine. Najbolj zaskrbljujoče je, ker je pogodba dolgoročna.« Župan Ivan Žagar je priznal, da lahko ob prekinitvi tvegajo sodni spor. Maksimiljan Tramšek je povedal, da ga je zmotil način, kako je Petar Stankovič postavljal objekte. »Najprej 20 m2, nato 50 vse do 80 m2. Čez noč se je objekt zazidal. Skrbi me, da se ne bomo v prihodnje srečevali s podobno problematiko kje drugje pri nas. Moramo postaviti kriterije in merila, da bodo za vse enaki. Ne more vsak delati brez soglasja lastnika.« Tomaža Godca pa je zanimalo, ali lahko stavbno pravico podelijo brez javnega razpisa: »Zanima me, ali je to v skladu z zakonodajo, da ne bomo imeli okostnjakov, ki bi padali iz omar.« Pojasnjeno mu je bilo, da gre za vrednost pod 20.000 evrov in da zato razpis za podelitev stavbne pravice ni potreben. »Zanimivo ¡////mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiiii^ I 1 Gostinec je (seveda) zadovoljen Gostinec Petar Stankovič je zadovoljen, da se je to odprto vprašanje glede podelitve stavbne pravice zaključilo, sedaj ga čaka, kot je dejal, še pridobitev soglasij komunale in elektra ter novega gradbenega dovoljenja. »Verjetno bo zbiranje vse potrebne dokumentacije trajalo še vsaj en mesec, to pa pomeni, da bo od požara do vzpostavitve dejavnosti preteklo pol leta, škoda pa je posledično seveda visoka zaradi izpada dohodka na eni strani in obveznosti do zaposlenih na drugi.« i ■ Foto: Mojca Vtič je, da na podlagi cenitvenega poročila znaša višina nadomestila za stavbno pravico za obdobje štirih let ravno 19.400 evrov. Ali gre za ovinkarjenje ali je neka resna zgodba zadaj?« je vprašal Godec. Župan je odgovoril: »Celoten postopek ni takšen, kot bi moral biti. Gre za reševanje stanja.« Žarko Furman je dodal: »Dejstvo je, da je nekdanja županja dala soglasje, tudi dohodki so bili s tega naslova zavodu za šport. Stavbna pravica je edina možna rešitev v dani situaciji.« Drago Mahorko pa je opozoril: »Zavod za šport tudi ne more sprejeti svojega cenika. Imamo odlok in imamo komisijo, ki bi morala takrat to obravnavati, ampak očitno radi neke predpise sprejemamo, a se jih ne držimo. Verjetno bomo to potrdili z večinsko voljo, upam, da se te napake v prihodnje ne bodo ponavljale.« Mojca Vtič 8 Štajerski Podravje petek • 22. aprila 2016 Makole • Dvorca Štatenberg ni obudil princ, temveč Tanja Šubelj » Pogodbe so hudičevo delo! « Makolčani so leta čakali na princa, ki bi dvorec Štatenberg obudil iz dolgoletnega spanja, sedaj je, kot vse kaže, prišla princesa, če se nekoliko poetično izrazimo. Lani novembra sta zbiratelja starin ter lastnika dvorca Rus Florjan Sušnik in Tanja Šubelj iz Ljubljane prej prazne dvorane opremila s pohištvom iz 18. stoletja in še pomembneje - z zgodbami. »S partnerjem imava dvorec Rus v Lukovici in tudi društvo za ohranjanje kulturne dediščine, po poklicu sem pravnica, moj grof pa je mehanik. Sem ljubiteljica spoštovanja vrednot, ljudi živali, duhovnosti,« je svojo predstavitev začela Šubljeva. In zakaj sta se lotila oživljanja dvorca, ki je bil tik pred tem, da za vedno zaspi? »Moj grof je izredno delaven, dolgov nima, z lastnimi rokami si je vse zaslužil, ampak delal je vseskozi od ponedeljka do nedelje. Pred leti ga je zadela kap in je bil več dni v komi. Ko si je opomogel, je dejal, da ne bo veliko razlagal, vendar da je videl, kaj mora v življenju delati. Tudi jaz sem v tistem obdobju zbolela, in sicer za rakom, in med okrevanjem je bil on tisti, ki mi je dajal upanje, tako da sva si rešila življenja. Vprašala sva se, kaj je najino bistvo. Da delava dobro, da imava rada kulturno dediščino in ljudi, da rada delava.« Vložila sta svoj denar Torej če je prvo vprašanje -kdo je na dvorcu, drugo - zakaj je na dvorcu, se nam nato postavi vprašanje, od kod denar? »To je skupek podedovanega premoženja, varčevanje, pravilna naložba ter delo, delo in še enkrat delo. Sicer pa midva z denarjem nisva šla na potovanja, ki bi si jih lahko privoščila, razmislila sva, da ohraniva kakšen dvorec. In če znaš marsikaj sam narediti, pravilno kupiti, lahko privarčuješ. Ob tem delava vsak dan, od šestih zjutraj do šestih zvečer, nato v Ljubljani igrava Prešerna in Ano Jelovškovo. To je stil življenja,« je povedala grofica Štaten-berška, ki je v grajski sobani se- Foto: Milan Sternad Slikarka Štefka Jesenek Sesa, grof in grofica Statenberška in makolski fotograf Milan Sternad Zakaj Štatenberg? Partnerja iz Ljubljane sta opremila sobane dvorca z nemškim, beneškim pohištvom, slikami, glasbili, tapiserijami ... »Tri leta nazaj sva si začela ogledovati gradove, kjer bi lahko razstavila pohištvo, ki ga imava po skladiščih. Zagrela sva se za Viltuš, vendar ga država ni želela dati na tretjo dražbo. Za Borl se nisva odločila, saj je tam že Parzivalova zgodba, dvorca Dornava nisva kupila, ker mi duh ni pustil, na Štatenbergu pa sem začutila močno energijo. Nimam nobene kartoteke pri psihiatru, imam pa bujno domišljijo in verjamem v duhovnost. In ko govorim o energiji, imava avto letnik 1952. Dve noči sva prespala na dvorcu in vsakič, ko sva se želela odpeljati, nama je avto ugasnil. Menila sva, da se to pač zgodi zaradi njegove starosti, nato pa nama je tudi drugi osebni avto na istem mestu ugašal, vse dokler nisva sklenila, da ostaneva tukaj.« Foto: Milan Sternad Tanja Šubelj iz Ljubljane je sobane opremila z nemškim in beneškim pohištvom, uredila šivalnico, lekarno ... dela v trenirki in se opravičevala, ker je med pogovorom malicala, saj prej ni utegnila. Od desetih besed k dejanjem - brez papirologije Dvorec Štatenberg je še vedno v lasti družbe Štatenberg (ki je v 100-odstotni lasti Impola), gostinski del ima v najemu Peter Kociper, v dvorcu deluje še socialno podjetje Zelena kooperativa Štatenberg, pa Turistično društvo Štatenberg in še Fundacija za ohranitev Štatenberga. Med vsemi temi krmari Šubljeva. Pogodbe z lastnikom nima nobene. Kot je dejala, četudi je pravnica, pogodb ne podpisuje, saj meni, daj je pogodba hudičevo delo. »Z Leskovarjem, direktorjem družbe Štatenberg, sva si izmenjala deset besed in se razšla. Ko sva imela z grofom po le dveh mesecih odprtje prostorov, lastnik ni mogel verjeti, kaj smo uspeli postoriti. Obnovili smo tla, tudi dele ostrešja, saj so bile freske v nevarnosti, v prostor, kjer smo sedaj uredili šivalnico, je prej segalo drevo, pod tlemi so bila prej gnezda podgan ... O najinem prihodu na dvorec sva obvestila tudi spomeniško varstvo, sicer pa vse, kar sva vložila, lahko tudi odnese-va, če pride do takega sklepa.« Tega, koliko sta do zdaj grofa Štatenberška vložila v dvorec, ki je veljal za enega najlepših baročnih dvorcev pri nas, pa Šubljeva ni želela razkriti. Zakaj ni fotografije Pahorja nad vrati? Tako je dvorec Štatenberg dobil grofa in grofico Štatenberško, Ptuj • Pogovor o načrtih za ustano Občina hoče Zamisli o ptujski mestni galeriji so se v območje stare vojašnice, pa v grajsko žitnico oživela. Na občini menijo, da so primerne Ormož (PMPO) v refektoriju dominikanskega Ptuj sicer ima nekaj razstavišč, gotovo pa bi si zaslužil tudi mestno galerijo, ki bi skrbela za redno in kakovostno predstavljanje ptujske, slovenske in mednarodne umetniške produkcije 20. in 21. stoletja. Decembra lani je zato župan Miran Senčar imenoval strokovno komisijo za mestno galerijo, ki jo sestavljajo Irma Brodnjak, Marjeta Ciglene-čki, Jernej Forbici, Katja Gonc in Tomaž Plavec, vodi pa jo Dušan Fišer. Marsikoga je zbodlo, da k sodelovanju niso povabili strokovnjakov iz PMPO. Župan odgovarja: »Ustanovitelj in lastnik galerije bo občina. Mestna galerija bo spadala pod mesto, sodelovanje z muzejem pa bo ostalo. Muzej pri načrtih trenutno ne sodeluje, bomo pa ga vključili.« Izbire ni bilo veliko Na Prešernovi 29 bodo letos uredili Na občini so sestavili spisek praznih občinskih prostorov in dejavnosti, ki v mestu še nimajo domicila. Fišer pojasnjuje: »Žu- pan nas je zadolžil, da skušamo za galerijo najti ustrezne prostore. Širokega spektra možnosti ni, saj pridejo v poštev samo stavbe ki sta na dvorcu vsak konec tedna. »Najin namen ni, da ga zapre-va, temveč da je dvorec odprt, da poučiva mlade in druge o zgodbi Habsburžanov, o vrednotah. Zakaj nimamo Boruta Pahorja nad vrati, saj nimam nič proti njemu? Kako naj moj sin spoštuje Boruta Pahorja, če pa bi bilo zanj bolje, da je na socialni pomoči, saj mora toliko in toliko dati državi. Če bi nas politiki spoštovali, bi tudi mi njih. Slovenci smo pripaden narod in verjamem, da bi imeli tudi Pahorja nad vrati, kot so imeli Franca Jožefa.« In kakšno je grofovsko življenje? »Za marsikoga je to neumno, za naju pa je to izpolnitev želja, oba sva si želela biti grof in grofica. Tako sva ob koncih tedna v svečanih opravah, sicer pa v trenirki delava in čistiva.« Mojca Vtič A Foto: Digitalna knjižnica Slovenije Na Janka Bezjaka so opozorili z novogoriške univerze. Naše gor(c)e list V Bezjakovi domačiji se je 15. aprila 1862 rodil eden naših pomembnejših pedagogov, pa tudi slavist, germanist, publicist in pisec učbenikov Janko Bezjak. Kot profesor je služboval na učiteljišču v Mariboru in v Ljubljani. Leta 1911 so ga premestili v Gorico, kjer je nastopil službo ravnatelja gimnazije, kasneje pa je vodil tamkajšnje učiteljišče. Bil je tudi eden od ustanoviteljev Slovenske šolske matice. Umrl je 29. novembra 1935 v Mariboru. Sam ali v sodelovanju z mentorjem Henrikom Schreinerjem je spisal več jezikovnih vadnic za pouk slovenščine in nemščine v osnovnih šolah ter sestavil slovenska berila za srednje šole. Podlehnik • Bezjakova domačija Z Gorce v Gorico Občina Podlehnik bo še letos kupila Bezjakovo domačijo pri Sveti Trojici oz. na Gorci. Objekt kulturne dediščine je dragocen že zaradi tradicionalne haloške arhitekture, obenem pa je tudi rojstna hiša domala pozabljenega, a pomembnega pedagoga Janka Bezjaka. O bodoči namembnosti stavbe še razmišljajo. Domačija je v lasti minorit-skega samostana Podlehnik in župnišča Gorca, ki sta jo do lanskega leta dajala v najem, trenutno pa je prazna. Lastniki sredstev za potrebno obnovo nimajo, zato bo objekt odkupila občina. Župan Marko Maučič pojasnjuje, da bodoče namembnosti prostora še niso dorekli: »Morda bomo uredili spominsko sobo Janka Bezjaka, lahko pa bi objekt uporabili tudi kot apartma, ki bi ga bilo mogoče najeti.« Pater Benjamin iz minorit-skega samostana potrjuje, da je občina izrazila interes za odkup objekta: »Za ceno se sicer še nismo dokončno dogovorili, bo pa okrog 20.000 evrov.« Tolikšen znesek je občina v letošnjem proračunu za nakup že rezervi- Kaj bo na naslovu Gorca 5? petek • 22. aprila 2016 Podravje Štajerski 9 vitev mestne galerije svojo galerijo preteklosti že večkrat porajale. Razmišljali so že o umestitvi na in Ljutomersko hišo, zdaj pa je razprava o tem vprašanju ponovno prostore končno našli, zato so skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-samostana pripravili javni posvet. razstavišče, nekoč pa morda tudi mestno galerijo. Primeri dobrih praks Kustodinja Stanka Gačnik je predstavila dejavnosti in dosežke obeh razstavišč PMPO, Miheličeve galerije in Salona umetnosti. Od leta 1992 je bilo v Miheliče-vi galeriji 172 razstav in drugih dogodkov, v Salonu umetnosti pa od leta 2007 45. Miheličeva galerija je pravzaprav že neke vrste mestna galerija, saj jo občina sofinancira s 5.800 evri letno. Ker ta sredstva za osem do deset razstav letno ne zadoščajo, finančno pomaga tudi muzej. Jernej Forbici je predstavil festival Art Stays in galerijo FO.VI v Kidričevem, Dušan Fišer pa Tovarno umetnosti v Majšperku. Stavba OŠ dr. Ljudevita Pivka: Glasbena šola ali mestna galerija? Glasbena šola Karola Pahorja bi potrebovala koncertno in baletno dvorano. Del šole bi morda lahko preselili v stavbo Koteksa na Dravski ulici, druga možnost pa je, da bi celotno šolo preselili v stavbo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Objekt bodo izpraznili do jeseni, za njegovo obnovo pa bi potrebovali okoli 2 milijona evrov. Mitja Gobec pa predlaga, da bi tam raje uredili mestno galerijo. V tem primeru bi bila tudi obnova stavbe precej manj zahtevna in torej cenejša. Prostor naj bi bil primernejši kot tisti na Prešernovi: v visokem pritličju je približno 500 kvadratnih metrov površin, stavba pa ima tudi lastno dvorišče in parkirišče. v lasti občine, ki so razpoložljive oz. prazne in v približno ustreznem stanju.« Kot najprimernejše so izbrali prostore v tretjem nadstropju Prešernove 29, kjer je do lani domovala uprava vrtca. Gre za pet prostorov, največji od njih pa meri 160 kvadratnih metrov, zato bi se dalo razstavljati tudi velika umetniška dela. Celotna stavba je v lasti občine, zato bi razstavišče v prihodnosti po potrebi lahko razširili tudi na spodnje etaže, kjer so zdaj inšpekcijske službe. S tem bi dobili okrog 1.500 kvadratnih metrov površin, pa tudi primerne depoje. Te prostore že obnavljajo, za pridobitev uporabnega dovoljenja za galerijo pa bi bilo treba zgraditi dvigalo, morda steklenega na notranjem dvorišču. Zavod za varstvo kulturne dediščine temu načeloma ne nasprotuje. Fišer meni: »V tem trenutku je to optimalno. Tudi, če se bodo kdaj pojavili ustreznejši prostori, bo šlo le za menjavo, ne pa za celoten proces od začetka.« Senčar je prepričan: »Na Prešernovi bomo z minimalnimi finančnimi sredstvi najhitreje prišli do galerije.« Kljub temu so zbrani izrazili kar nekaj pomislekov, predvsem glede dostopa in pomanjkanja parkirnih mest. Fišer odgovarja: »Prostor ni idealen, vendar 500 ali 600 kvadratnih metrov v pritličju občina nima. Na Prešernovi je dovolj prostora, da bi lahko tja postavili tudi del stalne <- >'; v- muzejske zbirke, pa tudi težav z oboki ni. V ta prostor lahko umestimo karkoli, ima pa tudi vso infrastrukturo, ki jo potrebujemo: sanitarije, pisarne, depoje in celo teraso s pogledom na grad. Osebno mislim, da je to priložnost, da se nekaj premakne. Če je ne bomo izkoristili, je vprašanje, kdaj se bo v naslednjih sto letih prilika spet ponudila ...« Organizacija in financiranje sta še v zraku Kako naj bi bila nova galerija organizirana, še ni jasno. Senčar pravi: »Galerije po Sloveniji imajo različne statuse. Želimo si, da bi galerija delovala v okviru Ministrstva za kulturo, vendar pa v kratkem času tega ne bo mogoče doseči.« Ciglenečkijeva dodaja, da si sicer želijo ustanoviti javni zavod, a za to trenutno ni realnih pogojev: »Nadejamo pa se, da v bližnji prihodnosti bodo. Dogaja se veliko, a je premalo povezano; vsak životari na svojem vrtičku. Zdaj vidimo možnost, da se ta energija združi in pripelje do nekega rezultata. Ptuj je verjetno zadnje mesto v Sloveniji, ki nima galerije na takem nivoju. Navadno so pobude za formiranje nove institucije dali že obstoječi muzeji - tudi za Moderno galerijo, Umetnostno galerijo Maribor itd.« Marsikdo se zato sprašuje, zakaj nova galerija ne bi delovala pod okriljem PMPO . Vsak zavod mora imeti kadre in denar Nejasno je tudi financiranje galerije, čeprav so v strategiji predvideli pridobivanje sredstev na lokalnih, državnih in mednarodnih razpisih, razmišljali pa so tudi o javno-zasebnem partnerstvu. Boris Miočinovic komentira: »Vsak zavod mora imeti kadre in denar za dejavnost, ne pa javno-zasebnega partnerstva! Za ustanovitev zavoda je zelo prezgodaj, ker vidim, da denarja ni. Z malim denarjem pa bomo spet dobili neko miniaturo, ki ne bo vredna prvotne ideje.« Kdo bo plačal zaposlene in kril obratovalne stroške galerije, je zanimalo tudi Aleksandra Loren-čiča in Branka Vnuka iz PMPO. Vnuk opozarja: »Razpisi niso dovolj, treba je narediti finančno ogrodje.« Župan pa je sklenil: »Mestni svet bo odločal, ali mesto galerijo potrebuje in koliko smo za to pripravljeni odšteti.« Eva Milošič Foto: CG Foto: EM rala, za načrte in projektno dokumentacijo pa imajo pripravljenih še 6.000 evrov. Za adaptacijo in rekonstrukcijo objekta bodo v prihodnjem letu namenili predvidoma še 50 tisočakov, v letu 2018 30, potem pa letno še po 10; celotno vrednost investicije ocenjujejo na okrog 136.000 evrov. Župan pravi, da bodo za obnovo skušali pridobiti tudi evropska sredstva. Med letoma 2007 in 2013 so Podlehničani s podobnim projektom že uspeli; v okviru projekta čezmejnega sodelovanja DE-PARK so namreč obnovili viničarski muzej na Gor-ci. Evropski sklad za regionalni razvoj je za gradbena dela in mul-timedijsko opremo prispeval približno 60.000 evrov, občina pa je krila samo 5 % stroškov. Snujejo tudi že nadaljevanje projekta, da bi nakupili muzejsko opremo in organizirali dogodke za spodbujanje turizma in promocijo občine. Eva Milošič Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si 10 Štajerski Kultura petek • 22. aprila 2016 Tednikova knjigarnica ^ Ptuj • Razstava del Stojana Kerblerja in Tomaža Plavca Stojanu Kerblerju posvetili sobo Pri Roziki, eni najstarejših in najbolj prepoznavnih ptujskih gostiln, so hkrati z novo sezono na letni terasi odprli tudi razstavo fotografij Stojana Kerblerja in treh kiparskih del Tomaža Plavca. Odprtje sta popestrila učenca Glasbene šole Karola Pahorja, tolkalista Domen Vidovič in Žiga Kolarič ob klavirski spremljavi Toma Hajška. Na terasi so, čeprav le za kratek čas, razstavili osem Kerblerjevih fotografij, ki jih javnost še ni videla. Večino teh portretov s ptujskih sejmov v vertikalnem formatu so prvič razvili šele za diplomsko nalogo Sabine Vrbnjak. Študentka pod mentorstvom Marjete Cigle-nečki na mariborski Filozofski fakulteti pripravlja diplomsko delo z naslovom Pokončni format v fotografiji Stojana Kerblerja. V njem raziskuje, zakaj je umetnik zaslovel s horizontalnimi deli. »Naš pogled je bolj naraven v horizontali, zato nas vodoravne fotografije bolj pritegnejo. Vertikalnih fotografij za razstave ali tisk največkrat niso izbrali,« pojasnjuje. Fotograf, znan po t. i. filmskem (torej horizontalnem) kadru, dodaja: »Ne gre le za formalno razliko, ampak za povsem drugi tip fotografije.« Nevenka Dobljekar je pred polno teraso s fotografom tudi poklepetala. Kerbler je pojasnil, da je do leta 1971 intenzivno fotografiral portrete na ptujskih Majda Frčec, Stojan Kerbler in Nevenka Dobljekar ulicah, nato pa kupil širokokotni objektiv: »Nisem vedel, kako bi ga v mestu uporabil, saj prostor kvalitetne horizontalne fotografije ni dopuščal. Pokončne posnetke sem tako velikokrat naredil zaradi moteče okolice. Mesto me je začelo motiti, zato sem začel zahajati v Haloze, šele tam pa sem širo-kokotni objektiv lahko uporabil horizontalno.« Mojster fotografije tudi danes ne izpusti nobenega sejma, vendar bolj kot fotografira - opazuje. »Danes razlike med mestom in deželo ni več,« meni Kerbler, ki je življenje vedno želel fotografirati takšno, kot je. Njegove fotografije zato nimajo le umetniške, pač pa tudi dokumentarno vrednost. Razstava v eni od gostinskih sob, ki so jo po Kerblerju tudi poimenovali, pa bo stalno postavljena. Tu si je mogoče ogledati fotografije ptujskih sejmov, dvorišč in karnevala. Izbor fotografij na stenah jedilnice je usklajen z značajem gostilne: razstavljeni so portreti prav teh ljudi, ki so v gostilno najbolj zvesto zahajali ... Kerbler je pojasnil: »Pri Roziki so se zbirali ljudje, ki so v mesto prihajali s podeželja.« Gostilno je pred pol leta kot najemnica prevzela Majda Frčec, ki želi Roziko vključiti v kulturno dogajanje v mestu in popestriti ptujsko turistično ponudbo. »Res je prvi dogodek, gotovo pa ni zadnji,« je napovedala. Eva Milošič Poljčane • 36. območno srečanje odraslih folklornih skupin Godci so godli, folklorniki so plesali Usnjeni čevlji ter štajerske in gorenjske noše so se minuli teden zavrteli na odru v Studenicah v okviru 36. območnega srečanja odraslih folklornih skupin. Plese, kot so tramplan, štajeriš, kujtre, ceperli, zibenšrit, babe in najrazličnejše postavitve je bilo mogoče videti na območnem srečanju v Studenicah. Strokovno je nastope spremljal Tomaž Sime-tinger, ki je še posebej izpostavil koreografsko dovršenost spleta poljčanskih folklornikov, a dodal, da bi morale določene skupine več pozornosti nameniti tudi godcem in pokazati več energije na odru, saj da folklora pomeni zabavo in imeti se lepo. Folklorniki iz PD Anice Čer-nejeve Makole so pokazali, kako je bilo nekdaj ob žegnanjih, ko Jože Krivec Foto: js Med udeleženci tokratnega miklavškega srečanja so bili tudi tamburaši iz Hoč. se je prebral razglas in se zapelo makolskim deklinam, člani KD Antona Stefanciosa Rogatec so nastopili z odrsko postavitvijo popolnočno ženitovanje med Pohorjem in Donačko goro. Vzho-dnoštajerske plese so na oder postavili plesalci iz KUD Kebelj, v gorenjske noše pa so se odeli člani KUD Lojzeta Avžnerja z Zgornje Ložnice. Folklorniki KUD Otona Župančiča Tinje so vasova-li, člani FD Košuta Poljčane pa so oblekli baročne noše in pokazali, kako so plesali nekoč. Mojca Vtič Viničarjeva selitev 5. nadaljevanje »Jurček! Sta z Micko že pospravila svoje stvari pod pečjo?« je pobarala Marjetka fantička, ki se je motal okrog nje. »Ne še!« »Kaj vendar čakata? Bodo pa ostale vajine stvari tu!« je zagrozila. — »V krničko jih zdevljita!« Brž je zlezel Jurček skozi nizko odprtino v hiši pod peč, kjer sta imela drobne predmete, s katerimi sta se igrala ob deževnih dneh. Škatlice, koleščki, stekleničice, možiclji iz cunj, lesene posodice, voziček na kolesih, oh, vsa bedna drobnarija namesto dragih igračk, ki jih ima gosposka deca. »Bomo tudi klopotec vzeli s seboj?« je Boštjanek pobaral očeta. »Seveda! Si ga že snel?« »Zdaj ga bom!« je dejal in že ste- kel v gorico, kjer je stal visok drog z drobnim klopotcem, ki je vse jesenske vetrovne dni in noči tenko regljal kot žabe v sušnih dneh po grabah. Skupaj z očetom sta ga naredila in to svoje največje bogastvo mora vendar vzeti s seboj. Vsi otroci so se zbrali v gorici okrog klopotčevega droga. Le šestmesečni Tunek je mirno in brezskrbno dihal v zibelki pred komenom. Marjetka in Boštjan sta znesla vse stvari na podstenje, v lojpo, tudi na travo pred viničarijo, kjer so potem čakale na voznika. Samo še stara špranjasta skrinja, ki je izhajala iz štirih rodov nazaj, z lepo vrezljanimi grozdi in trso-vim listjem na pokrovu in spredaj okrog ključavnice, je čakala na svojem prejšnjem mestu. Stala sta tedaj oba sredi prazne viničarije. Skozi votla in grozno velika okna, vsaj taka so se jima zdaj zdela, ko so sneli z njih cvetoče rože, je zijal dan. Medlo jesensko sonce se je kazalo po goricah čez breg. »Spet smo srečno prestali v enem domu!« je dejal Boštjan. »Te selitve! Kako jih je človek hitro sit!« je dodala. »Komaj tretja je ta. Kaj šele bo, preden prideva do zadnje!« Umolknila je in si obrisala s predpasnikom čelo. Ogledovala sta se oba po praznih stenah, še žeblje, kjer so visele prej podobe, je izdrl iz njih. Praznota vsepovsod, da bi te požrla. Samo bele in nekoliko spraskane stene strmijo, tihe, grozno molčeče. Prej je vsaj ura tiktakala, kaka muha se je spreletavala s stene na steno, zdaj je vse prazno in prežeče. Glas se je zamolklo odbijal, padal kot strt v prostor in se krhal. Vsaka beseda se je režala s čudnim zvokom, kakor zlodejev je bil njen smeh. Črn debel tram, ki je ležal čez hišo, se je zdel v tej praznini še debelejši, groznejši, temnejši. Na eni strani so bila vanj izrezljana imena vseh mogočih ljudi, ki so pred Boštjanom Klepačem bili v tej viničarji. Kakor spomenik je nosil tram ta imena, ena večja, druga manjša. Nekatere črke so bile okorne in zvite, da jih je človek komaj prebral ali pa jih sploh ni mogel. Spet drug je izdolbel samo začetni črki imena, spet kdo drug, ki gotovo ni vedel še pisati, je pustil le kak znak za seboj: kladivo, škarje, dleto, srp, obroč, voz. Vse mogoče poklice so izdajala ta znamenja. Različno in pestro je bilo življenje v tej koči. Ko bi vedela govoriti, bi lahko marsikaj izdala. Na koncu trama se je proslavil mojster posebne vrste: drobno je CO ;... 23. april - svetovni dan knjig in avtorskih pravic SSS! IMAMO NAČRT Na jurjevo, ko goduje sv. Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov, je UNESCO postavil svetovni praznik knjige. Leta 1616, prav na ta dan, sta preminila velikana svetovne književnosti: MIGUEL DE CERVANTES SAAVE-DRA (29. 9. 1547-23. 4. 1616) in WILLIAM SHAKESPEARE (26. 4. 1564-23. 4. 1616) ... Slovenski avtor in založnik, Anej Sam, je v predgovoru, namenjenemu predvsem odraslim v knjigi Zgodba o knjigi (Ilustrirala Maja Šubic in Gorazd Vahen. Ljubljana: Jasa, 2006. Zbirka Onežimo svet) zapisal: Knjige! Svetilke v temi. Zvezdni kažipoti. Orfejska muzi-ka. Glasi prihodnosti. Zavest o knjigi se je oblikovala v davnih časih, ko je bilo njeno nastajanje dolgotrajno in zelo drago. In le redki posamezniki, ki so si z močjo velikega srca in globoke misli zagotovili naklonjenost in pomoč okolja ali organizirane skupnosti, so doživeli izid svoje knjige. Zato do knjige od nekdaj čutimo posebno spoštovanje, celo strahospoštovanje... Česar je polno srce, usta rada govore, trdi stara ljudska modrost. To verjamemo. Umetnik, ki nosi svoje srce na dlani, bi lepoto in dobroto rad razdajal na vse strani, ker ve, da dajati pomeni bogatiti sebe in druge. Knjige nam prinašajo njihovo čutenje, misli, doživljanje, zgodbe o sreči, padcih, uspehih. In o veri v zmago ljubezni, lepote, dobrote. Zato je »dobro brati dobre knjige«... A okusi so različni in merila ter mnenja o tem, katero branje je dobro in katero ne, so pogosto deljena. Seveda obstajajo temeljna merila za dobro knjigo, vendar je merjenje ali bolje rečeno presojanje umetnosti zelo zahtevno, nehvaležno in tudi občutljivo delo. Tako bi se lahko mirno našel kakšen literarni zmrdež, ki bi trdil, da kuharske knjige niso prave knjige. In tudi, da branje odraslih, ki se navezuje na jedačo in pijačo (glej bralni seznam za odrasle 2016 v Knjižnici Ivana Potrča), pač ne more biti ta zaresno in dobro branje. Hja, okusi so različni! V knjigi o knjigah, z naslovom Zgodovina knjige skozi knjige (RoderickCave in Sara Ayad. Prevod Katarina Jerin.Lju-bljana: UMco, 2015) je najti marsikatero zanimivost in knjižno posebnost - tudi o kuharskih knjigah. Pa ker nam, Slovencem, pregovorno manjka smisel za humor, bi vas rada, cenjeni bralci, povabila k branju v današnji knjigarnici navedenih naslovov, pa tudi k aktivni udeležbi v bralni znački za odrasle, z odlomkom poglavja Prva knjiga šal (str. 104). Tako pravita avtorja: Nekatere zgodnejše knjige so pomembne zaradi svoje lepote. Druge, kot ta knjiga ugank, so prav tako pomembne - in precej redkejše. Galerije in muzeji pogosto razstavljajo pomembne knjige, kot je Nurnberška kronika, precej redkeje pa razstavljajo manjše, skromne knjižnice, katerih prodaja je omogočila tiskarjem, da so se lotevali podjetnejših projektov. Nikoli ne bomo vedeli, koliko teh postranskih zgodnjih publikacij se je izgubilo, ker je bilo knjižničarjem, knjigotržcem in zbiralcem knjig dolga stoletja pod častjo, da bi se zanimali za zanje. Med to založniško podrast spadajo tudipublika-cije, ki so jih prebirali vedno znova, denimo zbirka receptov Knjiga kuhanja iz leta 1500, od katere se je ohranil samo en primerek... V enem samem primerku se je ohranila tudi prva angleška knjiga šal za odrasle z naslovom Zabavna vprašanja iz leta 1511. Intelektualna vsebina Wynkynovih publikacij, s tem tudi šal, ni bila vedno na visoki ravni, a tovrstne knjige pomenijo odličen občutek za posel s knjigami . Veliko prijetnih bralskih občutkov želi Liljana Klemenčič izrezljal pri obloženi mizi sedeče svinje, rejene, z obilnimi glavami in tolstimi rilci, stiskajoč kupice vina v parkljih, zadaj pa nekaj suhih in boječih postav. Boštjanu ni bilo treba te mojstrovine razlagati. Toliko brihtno glavo je nosil, da je razumel, kdo so osebe, utelešene v svinjske podobe, in kdo zgarani in boječi ljudje, ki z lačnimi očmi strmijo na obloženo mizo. Stopil je na skrinjo pod tram, da se je oglasilo škripanje z nje. »Ne zlomi je! Čeprav ni dosti vredna, bi je bilo vendar škoda,« ga je opomnila Marjetka. »Prinesem ti stol!« Z ostrim nožem je dolbel začetne črke: B-M-K. Boštjan-Marjet-ka-Klepač. Svetle črke so zijale z očrnelega trama sem po hiši. Ko je dokončal, je rezljal še grozd. »Mogoče bo kdo čez leta raz-vozljaval te znake. Če bo količkaj brihten, bo lahko pogruntal, da so nas pognali zaradi grozdja iz hiše,« je dejal. Nadaljevanje prihodnjič Foto: EM Rokomet Ormožani v Bugojni v lepi luči Stran 12 Kolesarstvo Izjemen vikend za ptujske kolesarje Stran 12 Kikboks Vuzem Vajdova in Šulek na stopničkah Stran 13 Strelstvo Venta najbolje med elito s pištolo na 50 m Stran 12 Nogomet V finale Aluminij in Videm, slednji čez Dravo Stran 14 15. Ptujčanka Novi prehodni pokal ekipi Top avtomobili Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale: Maribor sprejel darilo Kajtazoviča Maribor - Zavrč 5:1 (2:1, 1:1) STRELCI: 1:0 Mendy (30.), 1:1 Matjašič (43.), 2:1 Sallali-ch (73.), 3:1 Sallalich (91.), 4:1 Novakovic (102.), 5:1 Novakovic (105.). MARIBOR: Handanovic, Mer-telj, Šme, Defendi, Viler, Janko-vic (od 106. Ahmedi), Filipovic, Vršič (od 64. Rahmanovic), Bo-har (od 64. Sallalich), Mendy, Novakovic. Trener: Darko Mila-nič ZAVRČ: Kovačic, Jakšic, Rogač, Antic, Mužek, Cvek, Pihler (od 106. Agboyi), Matjašič, Mike-tic, Dodlek (od 106. Solomun), Golubar (od 106. Glavica). Trener: Slavko Matic RUMENI KARTONI: Novakovic, Defendi, Viler, Mendy; Golubar, Mužek, Jakšic, Miketic. RDEČ KARTON: Miketic (75.). »Mariboru čestitam za napredovanje v finale, mojim fantom pa absolutno čestitam za prikazano na tem srečanju, pošteno so se borili do konca. Poraz je absolutno previsok glede na prikazano. Nikakor ne morem mimo tega - pa čeprav nerad omenjam sodnike - da je bila za končni izid odločilna popolnoma nezaslužena izključitev Miketica. Tekma je imela dva dela, do izključitve, ko smo bili enakopravni tekmec Mariboru, in po izključitvi, ko je Maribor unovčil fizično premoč,« je po tekmi povedal Matic. Imel je še kako prav, saj je dogodek v 75. minuti, ko je sodnik Nejc Kajtazovič iz Kranja zaustavil igro in na začudenje vseh pokazal drugi rumeni karton Miketicu zaradi domnevnega simuliranja (Mike-tič je padel po povsem običajnem dvoboju z Jankovičem) in ga posledično izključil, tako rekoč odločil tekmo. Do izteka rednega dela je ostalo 2:1, nato pa je sledil potop Zavr- V finalu Pokala še Celjani V finalu Pokala Slovenije bodo 25. maja v Kopru nasproti Mariborčanom stali Celjani. Ti so tudi v drugi tekmi ugnali Domžalčane, znova je bil strelec Sunny. Rezultati: Maribor - Zavrč 5.1 (2:1, 1:1) - prva tekma 2:1 za Zavrč; Domžale - Celje 0:1 (0:1); prva tekma 1:0 za Celje ča ... V šesti medsebojni tekmi v sezoni so Mariborčani pred več kot 3000 gledalci tako uspeli prvič ugnati Haložane. Zavrč je nastopil brez svojega najboljšega strelca Batrovica (poškodba). Glede na zadnje srečanje proti Rudarju je Matič opravil kar sedem menjav, obe tekmi so v celoti igrali le Kovačič, Cvek, Antič in Dodlek. Zavr-čani so bili boljši tekmec do 25. minute, ko se je Maribor prilagodil agresivnejši igri Zavrča in prvič zapretil. V 31. minuti pa je že povedel: po strelu iz kota je bil na prvi vratnici najbolj spreten Man-dy - 1:0. Isti igralec bi lahko povišal vodstvo v 37. minuti, a je iz idealne pozicije zadel le vratnico. Podobno je na drugi strani storil Golubar, le da je ta po nesporazumu v obrambi Maribora streljal preko vratarja Handanoviča s približno 30 ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. 4jf ŠPORTNE NOVICE ' vsak dan ob 13.10 W Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si V nedeljo v Novem mestu Za nogometaše Zavrča se nadaljuje izjemno naporen ritem igranja tekem, že v nedeljo se bodo v prvenstvenem srečanju pomerili s Krko v gosteh. S Krko so se v sezoni pomerili že trikrat, vsaka ekipa ima po eno zmago, enkrat je bil izid neodločen. Krka ima za sabo slabo serijo, saj je na zadnjih sedmih srečanjih osvojila le eno samo točko. Vmes so menjali trenerja Andreja Kastrevca, zamenjal ga je Miloš Kostič. Trener Zavrča Matic ima v tem trenutku največ težav s poškodbami in izčrpanostjo igralcev. Tako je izven pogona najboljši igralec Batrovic, manjka tudi Tahiraj. »Najpomembnejša je dobra regeneracija, nato pa sestava moštva iz igralcev, ki so sposobni odigrati naslednjo v nizu tekem.« Darko Milanič, trener Maribora: »Zadovoljen sem z zmago in pristopom mojih fantov, moti me le to, da smo morali odigrati 30 minut podaljška in da nismo odločili tekme v rednem delu. Težave smo imeli, dokler je bil tekmec sposoben pritiskati na našo zadnjo linijo. V podaljšku tega ni bil več sposoben, imeli smo veliko prostora in smo odigrali kakovostno.« Mitja Viler, Maribor: »Igralci Zavrča so bili na začetku bolj 'živi' od nas, a smo nato pokazali rutiniranost in smo uspeli unovčiti izkušnje ter širši igralski kader. Kljub temu da nam ni uspelo slaviti po rednem delu, smo pokazali mirnost in jih dotolkli v podaljšku.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so šele na šestem medsebojnem srečanju v sezoni uspeli ugnati Zavrčane, s čimer so si zagotovili nastop v finalu Pokala Slovenije. elec zadel z glavo - 2:1. To je bil tudi izid prvega srečanja, tako da se je vse začelo znova. Sledila je že omenjena 75. minuta in izključitev na strani gostov, ki je tehtnico nagnila na stran vijoličastih. Do konca rednega dela sta priložnosti za domačine zapravila Nova-kovič in Sallalich, predvsem Novakovič je bil v 90. minuti sam pred Kovačičem, a je bil završki vratar uspešnejši. Brez menjave do 106. minute?!? Slavko Matič dotlej ni opravil nobene menjave (niti ob izključitvi Miketiča), tudi pred podaljški se ni odločil za osvežitev ekipe. »Trenerji delamo z igralci in mislimo, da najbolje vemo, kdaj menjati in česa so igralci sposobni. Imeli smo aktiven rezultat, tudi nekaj polpriložnosti, iz katerih bi lahko morda celo zadeli. Računal sem, da bi to lahko uspelo igralcem, ki so bili na igrišči,« je razlagal po tekmi. A ocena je bila napačna in Maribor se je v prvem podaljšku domala sprehodil do treh zadetkov (Sallalich in dvakrat Novako-vič). Vse tri menjave je Matič opravil šele na začetku drugega podaljška, ko je že bilo 5:1 ... Veliko preveč glede na razmerje moči na igrišču . Tudi trener Maribora po tekmi tokrat izjemoma ni govoril o premoči in dominanci njegove ekipe, ampak le o tem, da mu je žal za zapravljeno priložnost Novakoviča ob koncu rednega dela. Jože Mohorič metrov. Pogumna igra se je Za-vrču obrestovala v 43. minuti, ko je Matjašič prodrl po levi strani mimo neodločnih Mer-tlja in Šmega ter s pomočjo Handanoviča zadel za izenačenje - 1:1. Maribor je moral v tem trenutku znova doseči dva gola za napredovanje po rednem delu tekme. Maribor je na začetku 2. polčasa res napadel, a sila jalovo. Na drugi strani je Zavrč močno pretil iz nasprotnih napadov, a po odvzeti žogi ni izkoristil številnih situacij 2 na 2 ali 3 na 3. Sprememba se je zgodila v 64. minuti, ko je vstopil Sallalich in zadel že po nekaj minutah. Mertelj je v 73. minuti poslal uporaben predložek, po katerem je Izra- Nogomet • 2. SNL Komu bo težje, Dravi ali Aluminiju? Do konca sezone v 2. ligi je na sporedu le še pet krogov, konec tedna bodo na sporedu srečanja 23. kroga. Najbolj zanimivo bo v Kranju, kjer se bosta merila neposredna tekmeca za vrh lestvice, Triglav in Aluminij, ter na Ptuju, kjer bo pri domači Dravi gostoval Roltek Dob. Ptujčani so med tednom nepričakovano izgubili polfinal-no tekmo pokala MNZ Ptuj, s čimer so si nekoliko zagrenili priprave na sobotno tekmo z Dobom. Kljub temu bodo Ptujčani poskušali nadaljevati zmagoviti niz, ki traja že tri tekme. »Dob je zelo izkušena ekipa, ki je še posebej nevarna v gosteh. Z naše strani moramo narediti vse, da tekmo dobimo, pričakujemo pa čvrsto predstavo z obeh strani,« je povedal trener Drave Damijan Vogrinec, podobnega mnenja je Mitja Rešek: »Treba je iskati zmago na vsaki tekmi, še posebej zaradi tega, ker si želimo končno 1. ali 2. mesto.« Še težje delo čaka Kidriča-ne, ki se bodo v gosteh meril s Triglavom. Ta je najuspešnejša ekipa spomladanskega dela prvenstva in je v šestih krogih osvojila 15 točk (Aluminij in Kalcer po 14, Drava 12). A tudi varovanci Bojana Špeho-nja spomladi še niso izgubili (4 zmage, 2 remija), zato je pričakovati napeto srečanje. »Gre za zahtevno gostovanje, a ne glede na tekmeca moramo predvsem sami odigrati tako, kot znamo. Ključ do uspeha je borbena in skoncentrirana igra skozi vseh 90 minut,« je povedal trener Aluminija. JM 2. SNL, 23. krog: Drava - Roltek Dob, sobota, 23. 4, ob 17.00 na Ptuju 2. SNL, 21. krog: Triglav - Aluminij, nedelja, 24. 4., ob 17.00 v Kranju 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. aprila 2016 Rokomet • 1. B SRL (m) Vodilni Hrastničani odločili v prvem delu Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 29:36 (15:22) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Kovač 4, M. Bedrač 8, Valenko 8, N. Bedrač, Balas 1, Lozinšek, Ozmec, Ranfl, Te-ment, Žuran, Preac 2, Stopar 4, Koštomaj, Geč 2. Trener: Boštjan Strašek. V zaostalem srečanju 23. kroga sta se v Gorišnici pomerili domača vrsta in ekipa Dola iz Hrastnika, trenutno vodilna ekipa 1. B rokometne lige. Po kar nekaj dobrih tekmah, s katerimi so si že zdavnaj zagotovili obstanek, so domačini računali, da bi jo lahko zagodli tudi Zasavcem, toda le-ti se niso dali in so vse dvome o zmagovalcu rešili že v prvem polčasu. Ob tem je treba poudariti, da sta bila v domači vrsti poškodovana Lozinšek in Koštomaj, kar je ob že tako ozkem kadru seveda tudi moralo priti do izraza. Rumeno-črni prvega polčasa niso odigrali po navodilih trenerja, saj je bilo vse preveč napak, kar je bila seveda voda Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice niso uspeli ponoviti igre, kot so jo prikazovali v prejšnjih krogih. na mlin favoriziranim gostom. Ti so po treh zadetkih Klepeja (skupaj 9 zadetkov) in dveh Brileja (skupaj 10 zadetkov) v 6. minuti povedli z 2:5. Zelo verjeten bodoči prvoligaš je ključno razliko naredil med 15. in 17. minuto, ko so njegovi igralci zabili kar štiri gole zapored za rezultat 8:14. Ob polčasu je bil izid 15:22, kar je bila tudi razlika, ki je praktično že odločila srečanje. Drugi del so domačini odigrali precej bolje, fantje so se borili, kljub temu da so visoko zaostajali in plod tega je bil neodločen izid, gledajoč le nadaljevanje. Res je sicer da so Zasavci v tem delu vodili tudi že 10 zadetkov (20:30), toda na koncu je razlika zanašala -7 (29:36). Ta konec tedna Moškanjce-Gorišnico čaka gostovanje v Škofljici, ki se zdi ravno pravšen nasprotnik za rumeno-črne, saj na lestvici zaostajajo za Moškanjci-Gorišnico. tp Rokomet • 1. NLB Leasing liga Radujkovic se želi posloviti z zmago Ormožani bi morali tekmo 25. kroga proti Izoli odigrati že v sredo, 20. aprila, vendar sta se kluba dogovorila, da bosta tekmo odigrala v petek, 29. Aprila, ob 19.00 v športni dvorani Kraška. Tako bo tekma v soboto, 23. aprila, ob 19.00 proti Dobovi zadnja domača v sezoni 2015/16. Uspešni sezoni v Ormožu? Ja, sezono 2015/16 v ormoškem klubu znova lahko označijo kot uspešno. Ekipa je hitro dosegla osnovni cilj -obstanek v ligi. V rokometno orbito je izvrgla največ mladih rokometašev v državi. V elitni druščini noben letnik 1998 ni imel tako velike minutaže kot kadetski reprezentanti Tilen Kosi, Gašper Horvat, Miha Kavčič, Dominik Ozmec. Napredek teh fantov, ki so še lani igrali finale kadetskega državnega prvenstva, je ob treniranju s člansko ekipo več kot očiten. Že v jeseni bo ekipa dobila dodatno injekcijo mladih perspektivnih letnikov 1999. Tako se za prihodnost ormoškega kluba ni za bati. Žal so letos poškodbe bile tiste, ki so skrojile usodo Ormoža-nov v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Poškodbe bodo krojile sestavo ekipe Jeruzalema tudi v zaključku sezone. Proti Dobo- vi bodo manjkali Rok Žuran, Jure Kocbek, Dominik Ozmec in Miha Kavčič. Svojo zadnjo domačo tekmo v dresu Jeruzalema bo odigral Siniša Radujkovic (letnik 1979). To bo njegova 279. tekma v dresu Jeruzalema: »Najbolj sem ponosen na to, da nobena ekipa, za katero sem igral, ni nikoli izpadla, čeprav so bili težki trenutki. Tudi v Ormožu so bili zame kot tujca na začetku težki trenutki, ampak sem vztrajal do konca in naredil kariero, na katero sem še kako ponosen. Dres Jeruzalema sem nosil od leta 2006. Za slovo od zveste ormoške publike si želim premagati Dobovo. Verjamem, da mi bodo pri izpolnitvi te želje ob strani stali soigralci,« je povedal Rade, desni zunanji igralec Jeruzalema. uk Rokomet • Reprezentanca Slovenije Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Ormozani v Bugojnu v lepi luci Za ptujskimi kolesarji izjemen vikend Slovenski reprezentanci mladih do 16 in do 18 let sta se pet dni mudili na turnirju v Bugojnem v Bosni in Hercegovini. Mlade do 16 let sta v BiH vodila ormoška trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič, barve reprezentance do 18 let pa so zastopali trije Ormo-žani: Tilen Kosi, Gašper Horvat in Miha Kavčič. Šesti član Jeruzalema iz Ormoža Marin Šutalo je nosil dres hrvaške kadetske vrste. Varovanci trenerjev Prapo-tnika in Krstiča so v Bugoj-nem in Banjaluki odigrali tri pripravljalne tekme in vse tri visoko zmagali. Dvakrat so ugnali Katar (39:13 - 2 x 30 minut, in 29:14 - 2 x 25 minut) in enkrat BiH (51:29 - 4 x 20 minut). »Tri tekme v BiH nam trenerjem niso dale nobenih odgovorov o moči te reprezentance letnikov 2000 in mlajših. Tekmeci so bili prešibki, tako da to akcijo v BiH ne morem oceniti kot pozitivno izkušnjo. Več bi dobili s tem, da bi doma v Sloveniji opravili kakšen trening. Edino pozitivno je, da smo spoznali fante in jim določili pravila, ki se jih morajo v reprezentanci držati,« je povedal Prapotnik, ki je v preteklosti z letniki 1996 osvojil zlato, z letniki 1998 pa srebrno medaljo na Olimpijskih igrah mladih v Utrechtu in Tbilisiju. Precej več so od turnirja odnesli kadeti, ki so nastopali v konkurenci BiH, Makedonije, Avstrije, Poljske, Srbije, Katarja in Hrvaške. V močni konkurenci je ekipa odigrala pet tekem in štirikrat zmagala: proti Avstriji (32:25), BiH (33:28), Srbiji (32:25 v pred-tekmovanju in 35:31 v tekmi za 3. mesto). Žal je ekipa doživela gladek poraz v pol- Ekipa KK Perutnina Ptuj na tekmovanju v Banjaluki Foto: Marjan Kelner finalu proti Poljski (25:34). Prve »violine« slovenskega »orkestra« so bili Ormožani, ki so od skupno 157 zadetkov Slovenije dosegli kar 74 zadetkov. Kosi (srednji zunanji) jih je dosegel 32, Horvat (levi zunanji) 28 in Kavčič (krožni napadalec) 14. Zaradi poškodbe je manjkal Dominik Ozmec. Zmage v Bu-gojnu se je veselila hrvaška reprezentanca, kjer je skozi celoten turnir odlično branil Šutalo. Pravo veselje je bilo v Bugojnem spremljati predstave mladih Jeruzalema, ki so dokazali, da se za prihodnost ormoškega rokometa ni bati. Kadetsko reprezentanco Slovenije avgusta v Zagrebu in Koprivnici čaka nastop na evropskem prvenstvu do 18 let. Uroš Krstič V soboto so se mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj udeležili mednarodne dirke v Banjaluki, imenovane Gilles Carceroni Trophee. Dirka je podprta s strani francoskega ambasadorja v Bosni, ki je velik navdušenec kolesarstva (njegova žena je bivša profesionalna kolesarska, ki je tudi vozila žensko različico Tour de France). Ptujčani so nastopili v kategoriji dečkov A, mlajših mladincev in starejših mladincev. Za dečke A sta nastopila Miha Muršec in Filip Teo Vidovič, za mlajše mladince Marko Hozjan, Nace Malovič in Tilen Žagar ter za starejše mladince Luka Sagadin, Tim Roškar in Sven Jakopovič. Dirka je potekala na motodromu Zalu-žani v sončnem, a vetrovnem Dobrodelna dražba »olimpijskega dresa« rokometne reprezentance Slovenije Jagoda Všečka in Leo klub Ptuj v sodelovanju z RZS prirejata dobrodelno dražbo. Rokometaši Slovenije so v nedeljo po zmagi nad Iranom, s katero so potrdili uvrstitev na OI v Riu, podpisali dres. Tega so podarili v dobrodelne namene, za dobrodelno dražbo, na kateri se zbira denar za družine iz okolice Ptuja, ki so se znašle v izjemno težkih situacijah (deložacije, odklop elektrike, pomanjkanje hrane ...). Izklicna cena za olimpijski dres je 50 EUR! Zmagovalec dražbe bo denar neposredno nakazal Leo klubu Ptuj. Dražite lahko na mail jagodavsecka@gmail.com. UR vremenu. Dečki A so morali prevoziti 10 krogov (31 km), mlajši mladinci 16 krogov (50 km) in starejši mladinci 25 krogov (80 km). Pri dečkih A je s progo najhitreje opravil Miha Muršec, s 4. mestom je njegov uspeh dopolnil Filip Teo Vidovič. Pri mlajših mladincih so prva tri mesta zasedli mladi kolesarji Perutnine Ptuj, in sicer Marko Hozjan (1.), Tilen Žagar (2.) in Nace Malovič (3.). Pri starejših mladincih sta v solo vožnji v cilj pripeljala Luka Sagadin in Tim Roškar, sprint glavne skupine pa je suvereno dobil Sven Jakopovič, prav tako iz Perutnine Ptuj. Iz dirke so se Ptujčani več kot upravičeno vrnili zelo zadovoljni z doseženim. Fantje so pokazali dobro pripravljenost in z veseljem pričakujejo nadaljevanje sezone. Dirke se nadaljujejo že ta konec tedna, ko fante čaka Pokal Dragatuša. tp petek m 22. aprila 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Strelstvo m ISSF WC Rio de Janeiro Venta najbolje med elito s pištolo na 50 m Olimpijska sezona se počasi bliža vrelišču, do začetka olimpijskih iger pa so le še dobri trije meseci. Strelska karavana najboljših strelcev na svetu se je v teh dneh zbrala na predolimpijskem testu v Riu de Janeiru, kjer do 24. aprila poteka drugi letošnji ISSF svetovni pokal s puško, pištolo in puško šibrenico. Med 661 nastopajočimi strelci iz 88 držav je tudi slovenska 8-članska reprezentanca, v katero se je z izvrstnimi dosežki v zadnjem obdobju uvrstil tudi najboljši slovenski strelec s pištolo - Ormožan Kevin Venta. Slednji je v Riu tekmoval z zračno pištolo na 10 m in z malokalibrsko pištolo na 50 m. Z zračno pištolo s 570 krogi ni bil zadovoljen Mladi in talentirani Ormožan z zračno pištolo ni izpolnil svojih visokih pričakovanj, s 570 krogi (96, 93, 94, 92, 97, 98) se je uvrstil na 48. mesto. S 574 krogi ima tako Venta še vedno svojo najboljšo uvrstitev na domačem svetovnem pokalu v Gaju pri Pragerskem v letu 2014, kjer je osvojil 33. mesto. Odlično formo v zadnjem obdobju pa potrjuje najboljši srbski strelec s slovenskimi koreninami Damir Mikec, ki je v kvalifikacijah postavil najboljši rezultat s 586 krogi, v finalu pa nato osvojil srebrno odličje in moral premoč priznati le Špancu Pablu Carreri. kako sem se s tem boril do tretje serije, nato pa me je z bombonom rešila vodja reprezentance Andreja Vlah. Prve štiri serije sem držal konstanto 91, v vsaki seriji mi je kroge jemala osmica ali 9,9. V peti seriji pa mi je uspelo iztisniti 98 krogov, in to z dvema zadetkoma tik ob desetici - v 9,9. V zadnji seriji sta me izdala pulz in utrujenost. Med izvedbo strela me je milisekundni padec koncentracije odpeljal v šestico, imel sem še nekaj strelov do konca in jo na koncu izvlekel do serije 88, kar je bilo dovolj za solidnih 550 kro- Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Kevin Venta (levo) se je z reprezentančnimi kolegi Živo Dvoršak in Željkom Moičevicem veselil dobrega nastopa z malokalibrsko pištolo na 50 m. Z dobrima dosežkoma Vente in Dvoršakove pa je bila zadovoljna tudi vodja reprezentance Andreja Vlah. Venta potrjuje svojo kakovost tudi na največjih tekmah Svoj do zdaj najboljši nastop na tekmah svetovnega pokala pa je Venta pokazal v streljanju z malokalibrsko pištolo na 50 m, kjer se je v torek v eliminacijski tekmi s 546 krogi uvrstil v kvalifikacije, nato pa tam še izboljšal svoj rezultat in se s 550 krogi uvrstil na 34. mesto. Venta je unovčil dobro formo, ki jo kaže tudi v svoji drugi disciplini, s katero je v začetku aprila odprl poletni del strelske sezone. Kljub slabšemu zdravju z motečim suhim kašljem je po serijah dosegel 91, 91, 91, 91, 98 in 88 krogov ter za najboljšo osmerico finalistov zaostal za 9 krogov. Bowling • Podjetniška liga Pol lige v boju za 3. mesto Po 9. krogih na vrhu s tekmo manj ostaja ekipa Dokl gostinstvo, edina, ki ji sledi, je ekipa Gostišče Iršič. Ta je v tem krogu oddala točko ekipi Perutnine. Ekipo od 3. do 10. mesta loči le sedem točk, zato bo v nadaljevanju v ospredju prav ta boj. V tem krogu je najboljši izid dosegla ekipa Radio-Tednik Ptuj (2820), le 7 kegljev manj so podrli člani BC Ptuj. Tudi najboljši posamezniki kroga prihajajo iz teh ekip. Mejo 800 podrtih kegljev je presegel Črtomir Goznik, zelo blizu temu dosežku pa je bil še Jernej Ciglar. REZULTATI 9. KROGA: Perutnina Ptuj - Gostišče Iršič 1:7, VGP Drava - SKEI Ptuj 6:2, Tames - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Tiskarna Ekart - Casino Poe-tovio 3:5, Bowling center Ptuj - DaMoSS 5:3, Elektro Maribor - Saubermacher Slovenija 2:6. Dokl gostinstvo - Talum, Prosta je ekipa Restavracija PAN. 1. DOKL GOSTINSTVO 8 - 55 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 9 2718 53 3. VGP DRAVA 9 2706 38 4. TAMES 8 2550 37 5. SKEI PTUJ 7 2567 36 6. BOWLING CENTER PTUJ 8 2813 36 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 9 2820 36 8. TALUM 8 - 31 Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 824, 2. Jernej Ciglar (Bowling center Ptuj) 796, 3. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 740, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 731, 5. Jože Vau-potič (VGP Drava) 725, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 709, 7. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 706, 8. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 703, 9. Karolina Kekec (Tiskarna Ekart) 696, 10. Aleš Korošec (DaMoSS) 694. 9. DAMOSS 10. RESTAVRACIJA PAN 11. SAUBERMACHER SLO 12. TISKARNA EKART 13. CASINO POETOVIO 14. ELEKTRO MARIBOR 15. PERUTNINA PTUJ 2599 2445 2423 2452 2378 2277 31 31 24 23 21 17 3 Najboljši rezultat v kvalifikacijah je s 570 krogi postavil aktualni in dvakratni korejski olimpijski prvak ter svetovni rekorder Jin Jongoh, ki je kot zanimivost streljal zraven našega ostrostrelca. »Že vsaj en teden me muči suhi kašelj in to je bilo danes zame izredno moteče. Ne- Kvalifikacije za 1. B državno ligo Tovarne sladkorja Ormož in Kidričevo brez napredovanja Minulo soboto je na strelišču Občinske strelske zveze v Ormožu potekal kvalifikacijski turnir za uvrstitev v 1. B državno ligo z zračno puško in pištolo. Na podlagi visokih uvrstitev v 2. DL severovzhod in sever sta si nastop v kvalifikacijah s puško zagotovili SD Tovarne sladkorja Ormož in SD Kidričevo. Kljub najvišjim rezultatom obeh ekip s 1180,2 in 1178,8 krogi glede na drugoligaške dosežke v sezoni pa sta ekipi osvojili 3. in 4. mesto ter si nista pristreljali napredovanja v 1. B DL. Z zmago in drugim mestom sta si napredovanje zagotovili ekipi OSZ Kočevje s 1205,3 kroga in ŠSD Radgona s 1185,6 kroga. Za Ormožane je najboljši rezultat dosegel sedmi med posamezniki Boris Hergula s 396,7 kroga, 8. Aljaž Čuč-ko 196,1 in 13. Vesna Mele 387,4 kroga. Za Kidričane si je najvišjo posamično uvrstitev z 9. mestom zagotovil Uroš Mohorko s 395,8 kroga, 11. Aleš Pernat 392,2 in 12. Ivo Cicmanovič Zimet s 390,8 kroga. Tudi med posamezniki je najboljši rezultat dosegel kočevski strelec Domen Jarni s 412,0 kroga. gov in 34. mesto. Glede na težave, s katerimi sem se soočil, sem zadovoljen. Potrebno bo pa še kar nekaj izkušenj iz tekem in treningov, da bom lažje obvladal stresnejše trenutke,« nam je po tekmi sporočil ormoški strelec Kovinarja. Dvoršakova najvišje med Slovenci Slovenski strelci so doslej najvišjo uvrstitev v Riu dosegli z Živo Dvoršak, ki si je z zračno puško priborila odlično 14. mesto s 416,3 kroga, za finalistkami pa zaostala za 1,2 kroga. Med slovenskimi strelci sta si nastop v Riu in svoj drugi na olimpijskih igrah zagotovila Boštjan Maček in Živa Dvoršak. Slovenski olimpijski rekorder po številu osmih nastopov na igrah, Rajmond Debevec, pa upe na deveti nastop polaga le še na posebno povabilo ISSF. Čez tri tedne se bodo najboljši strelci zbrali še na tradicionalnem vsakoletnem in največjem ISSF svetovnem pokalu v Mun-chnu. Simeon Gonc Kikboks m Tekma svetovnega pokala v Innsbrucku Vuzem Vajdova in Šulek na stopničkah PARI 10. KROGA: ponedeljek, 25. 4., ob 19.00: Elektro Maribor - Bowling center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Tames, VGP Drava - Perutnina Ptuj; torek, 26. 4., ob 19.00: Talum - Tiskarna Ekart, Casino Poetovio - Restavracija PAN, DaMoSS -Saubermacher Slovenija. Prosta je ekipa Dokl gostinstvo. JM V Innsbrucku v Avstriji je konec tedna potekala tekma za svetovni pokal WAKO organizacije - Austrian classic. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2300 tekmovalcev iz 33 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije, ki so imeli več kot 110 nastopov v različnih kategorijah ter disciplinah. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kickboxing zveze Vladimir Sitar. V Innsbrucku so tokrat iz Ptuja nastopali Lara Vuzem Vajda, Nino Bratušek, Dejan Duh, Patrik Šulek in Luka Vindiš. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting. Prvi dan tekmovanja so bile na sporedu ekipne borbe v point fightingu. V ekipnih borbah sta v reprezentanci Slovenije v konkurenci starejših kadetov nastopala Patrik Šulek in Lara Vuzem Vajda. Štiričlanska ekipa Slovenije je po preboju v četrtfinale tesno (16:18) izgubila proti ekipi Rusije in osvojila 5. mesto. V soboto so potekale borbe v point fightingu v posamezni konkurenci. V ptujski ekipi sta se najbolj izkazala Lara Vuzem Vajda in Patrik Šulek, ki sta oba osvojila odlično 3. mesto. Lara je v kategoriji do 50 kg med starejšimi kadetinja-mi premagala tekmici iz Avstrije in Češke, v polfinalu pa je v zadnjih sekundah borbe izgubila proti tekmovalki iz Nemčije. Lara bi lahko tudi to borbo zmagala, vendar ji je zmanjkalo nekaj odločnosti in sreče. Vseeno odličen re- Ptujčani s trenerjem: Luka Vindiš, Patrik Šulek, Lara Vuzem Vajda in Vladimir Sitar Foto: Franc Slodnjak zultat in 3. mesto. Patrik je v kategoriji starejših kadetov nad 69 kg premagal tekmovalca iz Avstrije in Švice. V polfinalu je proti tekmecu iz Madžarske po prvi rundi še vodil, nato pa mu je zmanjkalo koncentracije in je prav tako kot Lara tesno izgubil, a osvojil še vedno odlično 3. mesto. Tudi Dejan Duh je tokrat odlično nastopal. V Inns-brucku je imel tri borbe in je na koncu v kategoriji do 57 kg med starejšimi kadeti osvojil 5. mesto. Luka Vin-diš se je dobro boril in imel prav tako tri borbe. Ni se mu posrečilo osvojiti medalje in je na koncu osvojil 5. mesto. Nino Bratušek je med mlajšimi kadeti nad 47 kg izgubil v 1. krogu. Na tekmovanju sta sodelovala tudi člana KBV Ormož Nejc Korotaj in Lan Kokol, ki pa sta oba izgubila v 1. krogu. Domače tekmovalce konec tedna čaka 2. krog državnega prvenstva, ki bo potekalo v Trebnjem. Franc Slodnjak Planinski kotiček Pohod Podlehnik-Sv. Avguštin-Podlehnik Sreda, 27. 4. 2016 Planinsko društvo Ptuj vabi na tradicionalen planinski pohod ob prazniku upora proti okupatorju v sredo, 27. 4., iz Podlehnika preko Sedlaška, Zg. Gruškovja, zaselka Kote in Ložina do cerkvic sv. Avguština in sv. Magdalene (503 m) na slovensko-hrvaški meji. V Podlehnik se bomo vrnili preko Velike Varnice in Trdobojcev. Pohod je nezahteven in traja približno 7 ur. Zbirališče pohodnikov je v centru Podlehnika pri trgovini ob 7.30, vrnitev v Podlehnik okrog 18. ure. Oprema je lahka pohodniška, z zaščito proti dežju. Prevoz do Podlehnika in nazaj si organizirate sami. Drugih stroškov pohoda ni. Pohod vodi Janez Vertič. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 15. aprila 2016 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, polfinale V finale Aluminij in Videm, slednji čez Dravo VIDEM - DRAVA PTUJ 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Krajnc 41., 2:0 Osterc 69. VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah, Kostanjevec, Ca-futa, Kmetec, Leskovar, Osterc (od 89. Kovačič), Krajnc, Škvaric (od 81. Plajnšek). Trener: Primož Gorše. DRAVA PTUJ: Jarc, Majer, Perger, Roškar, Tomažič Šeruga (od 46. Roj), Vindiš, Krajnc (od 56. Pauko), Rešek, Bračko (od 46. N. Čeh), A. Čeh, Zorko (od 56. Kidrič). Trener: Damjan Vogrinec. Le kdo bi si mislil, da se lahko na polfinalni tekmi pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj med Vidmom in Dravo zgodi presenečenje? A Videm je povsem zasluženo izločil favorizirane modre, ki tokrat zares niso imeli svojega dne, čeprav so se verjetno tudi sami nadejali velikega finalnega obračuna z Aluminijem iz Kidričevega. Letos pač ne bo tako, saj je bil to račun brez krčmarja, Videmčani so za veliko zmago prav gotovo odigrali najboljšo tekmo pomladi, ob taki motiviranosti na vsakem obračunu pa bi bili verjetno tudi v prvenstvu še kako mesto višje od trenutnega, čeprav so že sedaj visoko. Obe moštvi sta nastopili nekoliko oslabljeni, pri domačinih ni bilo Bošnjaka in Tementa, pri gostih pa Romiha in Lonzarica, Nastja Čeh pa je tekmo začel na klopi. Gostje so v idealnem vremenu pred 100 gledalci začeli izjemno in že v 50. sekundi zapravili najlepšo priložnost na tekmi. A. Krajnc se je sam znašel pred Malogorskim, ki je njegov strel odbil, Re-šek pa je iz zelo ugodnega položaja odbitek poslal pod oblake. Še naprej so bili Ptuj-čani podjetnejši, diktirali so oster tempo, toda priložnosti si niso ustvarjali. Vse to se je spremenilo na polovici polčasa, ko so domačini zapravili praktično nemogoče. Po hudi napaki Vindiša je pred prazna vrata prišel S. Krajnc, toda žogo je poslal čez prečko. Zatem se je tem- po nekoliko umiril, Videmča-ni so vzpostavili ravnotežje in plod njihove boljše igre je bilo vodstvo. Koren je v 41. minuti z desne podal uporaben predložek, osamljeni S. Krajnc pa je brez težav zadel za vodstvo - 1:0. V uvodu nadaljevanja je Drava opravila dve menjavi, vse z namenom, da bi čim prej izenačila, toda razen večje posesti žoge pretirano nevarna ni bila. Na drugi strani so bili nevarnejši rumeno-ze-leni, ki so pretili iz protinapadov. Tako je najprej poskušal Osterc, še precej lepšo priložnost pa je v 55. minuti zapravil Kmetec s strelom preko gola. Kmalu zatem je bil v vrstah Drave izključen Majer, ki je s komolcem pokosil Krajn-ca, ki je zaradi tega precej krvavel. Modri so kljub igralcu manj vse sile usmerili v napad, domačini pa so bili še naprej nevarnejši. Za Dravo je od daleč poskušal Roškar, na drugi strani pa sta vrnila Leskovar in Osterc. Omenjen napadalec je po solo akciji ob statičnih branilcih modrih v 69. minuti postavil izid tekme 2:0. V sami končnici tekme je Drava zadela še okvir gola, a le iz zunanje strani, dve priložnosti je zapravil še Kidrič, a vse skupaj je bilo v sredo preveč bledo, da bi premagali razpoložene varovance Primoža Goršeta. PODVINCI BETONARNA KUHAR - ALUMINIJ 0:7 (0:5) STRELCI: 0:1 Rogina 12., 0:2 Vrbanec 13., 0:3 Toplak 19. -ag, 0:4 Škoflek 26., 0:5 Kurež 33., 0:6 Križan 62., 0:7 Križan 82. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Gašperič, Hren, Toplak (od 66. Zelenik), Lah, K. Brumen, R. Petrovič (od 57. Orovič), To-polovec (od 63. Korpič), Petek (od 75. B. Petrovič), D. Petrovič, Svenšek, Polanec. Trener: Boštjan Kuserbanj. ALUMINIJ: Lipovac, Kajtna, Topolovec (od 46. Čeh), Ahec, Damiš, Vrbanec, Rogina (od 66. Klanjšek), Petrovič, Škoflek (od 46. Bizjak), Kurež (od 46. Križan), Alen Ploj (od 66. Aljaž Ploj). Trener: Bojan Špehonja. Drugi polfinalni pokalni obračun MNZ Ptuj med Podvinci Betonarno Kuhar in Aluminijem je bil precej manj razburljiv kot tisti v Vidmu, saj so favorizirani Kidri-čani vse dvome o zmagovalcu rešili že v prvem polčasu. Domačini so se sicer upirali po najboljših močeh, toda kakovostna razlika je pač močno v prid rdečih, ki so se tako zasluženo uvrstili v finale pokala MNZ Ptuj. Obe moštvi sta nastopili v precej močnih zasedbah, v nadaljevanju pa so priložnost dobili tudi rezervisti, sploh pri gostih velja pohvaliti mladinca Križana, ki je dosegel dva zadetka. Gostje so krenili odločno, takoj zagospodarili na terenu, najlepši trenutek na tekmi pa so gledalci videli že v 13. minuti, ko je Vrbanec dosegel res izjemen zadetek za 0:2. Domačinom v tem delu ni uspevalo prav veliko in razen situacije ali dveh pretirano nevarni za gol Aluminija niso bili. Zmagovalec je bil po odlični igri Aluminija, kjer je bil pristop vseh igralcev maksimalen, tako odločen že po prvem delu igre. V nadaljevanju so gostje zadeli še dvakrat, do sape pa so vendarle prišli tudi Podvinčani. Tako je bila sama igra vendarle nekoliko enakovrednejša, a še vedno so bili boljši rdeči, ki so narekovali ritem. V finalu pokala MNZ Ptuj se bosta tako 18. maja pomerila Videm in Aluminij. Obe ekipi sta se s tem že uvrstili tudi v pokalno tekmovanje MNZ Slovenije za sezono 2016/17. tp Nogomet • Ligi deklet Tenis • TK Terme Ptuj Tri suverene zmage iga deklet U-17 ŽNK MS M Ptuj - ŽNK Krka 10:0 (3:0). STRELKE: Nika Čuček 5x, Urška Bratuša 2x, Eva Vidovič 2x in Špela Pernek 1x. Po prvem nekoliko slabšem polčasu, so se punce v nadaljevanju le zbrale in pokazale všečno igro, ki jih je krasila celotni jesenski del prvenstva. Z lepimi zadetki so na koncu visoko premagale Dolenjke in tako ostajajo v igri za najvišja mesta v kategoriji deklet U-17. Liga deklet U-15 Rezultati turnirja na Ptuju: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Pomur-je 2:1 (0.0); strelki: Neli Hofman, Nika Fijan; ŽNK MSM Ptuj - NK Fužinar 1:0 (1:0); strelka: Špela Pernek. Ptujske igralke v kategoriji U-15 tudi po 6. odigranem turnirju, ki je bil v nedeljo na Ptuju, ostajajo neporažene. Zbor reprezentance Dekleta v kategorijah U-15 in U-17 sedaj čaka krajši reprezentančni premor, v katerem se bodo tri igralke ŽNK MSM Ptuj v kategoriji U-19 (Ines Krajnc, Urška Bratuša in Naja Miličič) udeležile priprav reprezentance, pet igralk ŽNK MSM Ptuj v kategoriji U-17 (Nika Čuček, Ines Sok, Ana Majerič, Špela Pernek in Neli Hofman) pa se bo udeležilo reprezentančnega UEFA razvojnega turnirja v BIH. UR RR turnir U-14 v Mariboru Na igriščih ŽTK Maribor je potekal eden izmed štirih round rabin turnirjev v konkurenci U-14. Na njem je nastopila tudi Tara Gorinšek, ki se je s tremi zmagami zanesljivo uvrstila v glavni A-turnir. Turnir 8-11 let v Novem mestu TK Portovald Novo mesto je organiziral turnir za mlajše kategorije od 8. do 11. leta starosti. Med številnimi mladimi igralci so z manjšo zasedbo nastopili tudi člani TK Terme Ptuj. Najboljši rezultat med njimi je dosegel Klemen Gril, ki je v kategoriji midi tenis osvojil 2. mesto. V isti kategoriji je Nejc Klasič izgubil v 1. krogu glavnega turnirja. Klemen je igral tudi v konkurenci U-10, kjer je po porazu Klemen Gril (TK Terme Ptuj) je v Novem mestu osvojil 2. mesto v kategoriji midi tenis. v 1. krogu nastopil v tolažilnem delu in se uvrstil v finale. JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 31. KROGA - SOBOTA ob 16.55: Olimpija - Krško; SOBOTA ob 19.00: Gorica - Celje, Rudar - Domžale; NEDELJA ob 15.00: Krka - Zavrč; NEDELJA ob 16.55: Maribor - Luka Koper. 2. SNL PARI 23. KROGA - PETEK ob 17.00: Kalcer Radomlje - Farmtech Veržej; PETEK ob 19.00: Šenčur - Zarica Kranj; SOBOTA ob 17.00: Drava Ptuj - Roltek Dob, TKK Tolmin - Ankaran; NEDELJA ob 17.00: Triglav Kranj - Aluminij. 3. SNL SEVER PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Podvinci Betonarna Kuhar - Šampion, Dravinja - Maribor B, Fužinar Noži Ravne - Šmartno 1928, Brežice 1919 - S. Rojko Dobrovce, Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius; SOBOTA ob 17.00: Radlje - AjDAS Lenart; NEDELJA ob 10.30: Videm - Koroška Dravograd. SUPERLIGA PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Ormož, Haj-dina - Gerečja vas, Cirkulane - Bukovci; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Tržec; NEDELJA ob 17.30: Aha Emmi Bistrica - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Skorba, Boč Poljčane - Podlehnik; NEDELJA ob 17.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica, Markovci - Leskovec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Polskava - Grajena, Slovenja vas - Majšperk, Zgornja Polskava - Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Makole - Hajdoše. Rokomet • 1. A DRL (m) 26. KROG: Jeruzalem Ormož - Dobova (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 24. KROG: Alples Železniki - Drava Ptuj, Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00) 2. DRL (m) 18. KROG: Velika Nedelja - Metlika (SOBOTA ob 19.00) Atletika • V nedeljo že 15. ormoški mali maraton Atletski klub Ormož, katerega predsednik je že vse od ustanovitve Ivan Golob, bo v nedeljo, 24. aprila, organizator že 15. ormoškega malega maratona. »Vse je nared za športno prireditev, ki je ena največjih na Ormoškem. Z leti smo si člani kluba ob ormoških malih maratonih in uličnih tekih nabrali veliko izkušenj in se bomo tudi tokrat potrudili po svojih najboljših močeh. Želimo si le še lepega vremena. Pričakujemo okrog 300 sodelujočih, od najmlajših do najstarejših. Lani so bili domači tekmovalci izjemno uspešni: na 21 km se je zmage veselil Danilo Magdič, na 10 km Blaž Orešnik in na 5 km Aljaž Novak. Odlične rezultate bo letos težko ponoviti. Vabim Ormožane, da nedeljsko dopoldne in del popoldneva preživijo z nami kot tekmovalci ali navijači ob progi,« nam je povedal Golob. Prireditev, ki se bo začela ob 10. uri, bo potekala v športnem parku Mestna graba. Tek bo po naslednjem vrstnem redu: ob 10.00 se bodo pričeli posamični teki v pionirskih kategorijah, ob 10.30 štafetni teki za OŠ iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ob 11.00 bo start tekov na 5, 10 in 21 km. Tek bo trajal predvidoma do 13.00, razglasitev rezultatov in zmagovalcev ter podelitev nagrad bo sledila ob 13.15. Šah • Bogat šahovski vikend na Dolenjskem V petek, 23. aprila, bo dolenjsko mesto Otočec središče slovenskega šahovskega dogajanja. Najprej se bodo ob 10. uri na volilnem občnem zboru zbrali predstavniki iz 77 klubov in društev in izvolili novo vodstvo (predsednika, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo). Ob tem bodo podeljena tudi številna priznanja. V nadaljevanju se bosta ob 15. uri pričeli obe posamezni državni prvenstvi tako za članice (zaprta lista desetih igralk) kot za člane (odprto za domače in tuje šahiste). Na slednjem bosta nastopia tudi člana Šahovskega društva Ptuj, velemojster Aleksander Beljavski v vlogi 2. nosilca in Klemen Janžekovič. Prvenstvi bosta potekali vse do nedelje, 1. maja. Ob posameznih dnevih se bodo partije začele ob 15. uri (23., 27., 30. 4. in 1. 5.), sicer ob 16. uri (25., 26., 28. in 29. 4.). Aikido • Otroški seminar Aikido klub Ptuj v soboto, 23. 4., organizira aikido otroški seminar. Potekal bo od 10.00 do 12.00 v športni dvorani Mladika. Na seminarju bo sodelovalo okoli 50 otrok iz Ptuja, Kidričevega, Markovcev in Velenja. DB, UK, SR petek • 22. aprila 2016 Reportaže, šport mladih Štajrnhi 15 Ples • EP v standardnih plesih Jadranje • Regata Poetovio cup 2016 Ana in Ivan v četrtfinalu Novi prehodni pokal ekipi Top avtomobili Minulo soboto je v Timisoari v Romuniji potekalo evropsko prvenstvo v standardnih plesih v kategoriji starejših mladincev. Slovenske barve sta zastopala dva para: Ivan Jarnec in Ana Ekart ter Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. Udeležilo se ga je 56 najboljših parov iz 30 držav Stare celine. Ani in Ivanu se je uspelo uvrstiti v četrtfinale, kar je bil tudi njun cilj. Zasedla sta 24 mesto. Upoštevati je treba, da večina nastopajočih plesnih parov trenira le standardne plese, Ana in Ivan pa hkrati tekmujeta še v latinskoameriških plesih. Z uvrstitvijo sta zadovoljna, saj je bila konkurenca zelo močna. Upata, da se bosta tudi naslednje leto kvalificirala na omenjeno evropsko prvenstvo, saj v kategoriji starejših mladincev ostajata še v letu 2017. Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta zasedla 37. mesto, zmagal pa je domač plesni par Paul Renic in Roxana Lucaciu. Že ta teden pa nadaljujeta z mednarodnim udejstvova-njem, tekmovala bosta v Ve-roni, kjer prav tako upata na dobre uvrstitve. UR Ana Ekart in Ivan Jarnec med nastopom na EP starejših mladincev v Romuniji. Futsal • Polfinale lige U-19 Tomaž kljub dobri predstavi obstal v pol-finalu: Tomaž Picerija Ozmec -FK Zavas 1:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Tušar (11.), 1:1 Kamenšek (15.), 1:2 Pivk (37.), 1:3 Tušar (38.) TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Prijol, Gašparič, Kamenšek, Lukman A., Lukman V., Kociper, Rajh, Meznarič. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. V nedeljo so številni gledalci v športni dvorani na Harde-ku v Ormožu spremljali drugo polfinalno srečanje v kategoriji U-19. Gostje iz Vrhnike, ki jih vodi Mile Simeunovič, so s sabo s prve tekme prinesli prednost dveh golov (6:4). Od samega začetka je bila tekma prava prvenstvena, potekal je boj za vsako žogo. Ekipi sta ob bučni podpori gledalcev (zbralo se jih je vsaj 150, tudi z Vrhnike jih je prišlo za poln avtobus, op. a.) odigrali odličen polčas, v katerem pa sta vsaka dosegli po en gol in Karate Dve medalji za Jureta Sluga 9. aprila je v Bohinjski Bistrici potekal mednarodni karate turnir Katana cup-Bohinj open. Tekmovalo je 300 tekmovalcev iz štirih držav in 27 klubov. Iz Karate do kluba Ptuj se je tekme udeležil Jure Sluga, ki je tekmoval v katah in borbah. V obeh kategorijah je osvojil medalji. V katah za 2. mesto, v borbah pa za 1. mesto. jk. ob tem imeli še številne priložnosti. Tudi drugi polčas je ponudil vse, kar futsal lahko. Ko je ob rdečemu kartonu Končana na strani gostov in igri domačinov na vse ali nič že kazalo na možen preobrat, so igralci iz Vrhnike dosegli odločilni zadetek. V končnici so iz šestmetrovke dodali še enega in se zasluženo uvrstili v veliki finale, kjer se bodo pomerili s sosedi iz Škofje Loke. Mlade igralce KMN Tomaž U-19 pa že konec tedna čaka prva tekma v boju za končno 3. mesto z ekipo FC Litije. Matej Gajser, trener KMN Tomaž Picerija Ozmec: »Fantom je treba čestitati za izjemno borbo. Ekipo Zavasa ob takem pristopu vidim kot končnega zmagovalca. V tekmi smo imeli določene momente, ko bi lahko naredili več, predvsem tu mislim trenutke, ko je imel nasprotnik igralca manj. Če bi v tej fazi tekme zadeli, bi bilo vse mogoče. Ni časa za objokovanje zamujenih priložnosti, že v nedeljo nas čaka težko gostovanje v Litiji, kamor pa odhajamo po pozitiven izid.« DB 15. Ptujčanka - Poetvio Cup 2016 - je predstavljala za udeležence regate pravi jadralni praznik, ki se je med 14. in 17. aprilom odvijal na lokaciji Žminjak-Piškera-Žut. Organizatorji - Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Jadralno športno društvo Felnar in Euronautic Yacht Club - so petnajstič izvedli veliki športno-zabavni dogodek, na katerem je letos tekmovalo 20 ekip. Regata je potekala po sistemu Open z možnostjo uporabe špinakra oziroma genakerja, za razrede Charlie, Bravo in Alpha. V 15 letih se je regata razvijala na vseh področjih, predvsem pa je viden napredek večine standardnih udeležencev v jadralnem znanju. Medtem ko je bilo na začetnih izdajah Ptujčanke več poudarka na druženju in zabavi, je v zadnjih letih veliko več poudarka na jadranju in tekmovanju. Tokrat so posadke v štirih plovili lahko v svoja jadra ujele zares pestro paleto vetrov. Predvsem v prvem navigacijskem plovu je bil zares močan, saj je pihal med 20 in 25 vozli. Te zahtevne razmere so najbolje obvladali člani posadke Top avtomobili, ki jih je vodil izkušeni skiper Smiljan Simerl. Tudi drugi plov je bil navigacijski (Žminjak-Pišker), na njem pa so bili najhitreje v cilju Savinska grla s skiperjem Boštjanom Podlesnikom, ki so zmagali tudi v tretjem plovu, kjer so tekmovali na t. i. palico. Četrti plov je bil ponovno navigacijski, zmage pa so se Utrinek z letošnje regate Poetovio cup Rezultati, Alpha: 1. TOP AVTOMOBILI, skiper Smiljan Simerl 2. SAVINJSKA GRLA, skiper Boštjan Podlesnik 3. FLAŠKA, skiper Maks Vrečko Bravo: 1. BELI POZEJDONI, skiper Andrej Lazar 2. NIKA 1, skiper Darko Šeruga 3. PRIMA, skiper Janvid Lah Charlie: 1. TUNA SAILING, skiper Gregor Gregorec 2. JKO-42, skiper Marko Marinček 3. JKO-LPKF, skiper Boštjan Podobnik Ženske ekipe: 1. WHY-NAUT, skiper Drago Ljubec 2. TURČAN, skiper Peter Ladič 3. PRIMA PUNCE, skiper Janvid Lah znova veselili člani ekipe Top avtomobili. Vsi štirje plovi pokala Poetovio so minili v izrednem jadranju večine ekip. V seštevku rezultatov je v razredu Alpha in skupno zmago na regati osvojila ekipa Top avtomobili, ki je prejela tudi na novo izdelan prehodni pokal. Njihov skiper Smiljan Simerl je - zanimivo - zmagal tudi na prvi izvedbi regate. V razredu Bravo je slavila ekipa Beli pozejdoni s skiperjem Andrejem La- zarjem, v razredu Charlie so zmagali Tuna sailing s skiper-jem Gregorjem Gregorcem, med tremi ženskimi ekipami (največ doslej, op. a.) so bile najboljše Why-Naut s skiperjem Dragom Ljubcem. Poetovio Cup 2016 je prinesel obilo jadralnih užitkov in sprostitve ob dobri hrani, pijači in glasbi. Za slednjo je poskrbel neutrudni trio Smile. Skozi vse štiri dni so se udeleženci med seboj sproščeno družili, med njimi sta bila tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar (prvi župan, ki se je udeležil regate, v prejšnjih letih je na Ptuj-čankah že aktivno sodeloval, op. a.) ter izjemni smučar prostega sloga Filip Flisar. Ta je skrbel predvsem za dobro voljo in pozitivno energijo, ki je zaščitni znak odlično organizirane jadralne regate. Ta je imela letos drugič zapored tudi humanitarno noto, saj so udeleženci zbirali sredstva za socialno-pedagoški projekt Mirno morje, v katerem bodo otroke iz OŠ Ljudevita Pivka Ptuj poleti ponovno peljali na morje. David Breznik Zmagovalna ekiap Top avtomobili v družbi ptujskega župana Mirana Senčarja in organizatorjev regate Šah • Ženska državna liga Ekipi ŠD Ptuj osmo mesto V Murski Soboti se je zaključila državna ženska liga z udeležbo osmih najboljših slovenskih ekip, med katerimi je bila tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj. Ptujčanke so nastopile z zelo pomlajeno ekipo, saj sta v tem elitnem tekmovanju debitirali 11-le-tna Nika Kralj in 14-letna Amalija Skok, ob njiju pa so izmenično nastopile še 16-letna Alja Janžekovič ter prekaljeni Katarina Marič in Anita Vrabič. Že po prvih treh krogih, ki so bili odigrani v Domžalah, je bilo jasno, da bodo Ptuj-čanke težko zadržale mesto med najboljšimi slovenskimi ekipami. Mladima Niki in Amaliji se je poznala neizkušenost nastopanja v tako močni konkurenci, ostalim trem pa pomanjkanje nastopov na tekmovanjih in turnirjih. V sedmih krogih jim je skupaj uspelo zbrati vsega 2,5 točke in so ostale brez zmage. Tako bodo v naslednji sezoni nastopile v 1. državni ligi, v kateri je letos, nastopilo kar 18 ekip, saj je liga odprtega tipa. Zmagovalke državne lige so postale članice ekipe ŠK Kočevje, s čimer so si priborile pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu za leto 2016. Prve tri ekipe so prejele pokale, članice teh ekip pa še medalje. Končni vrstni red: 1. Kočevje 16,5 (13), 2. ŽŠK Maribor 14 (12), 3. Komenda 13,5 (10), 4. Celjski ŠK 12,5 (9), 5. TZ Kranj 11 (6), 6. Radenska 7,5 (3), 7. Domžale 6,5 (3), 8. ŠD Ptuj 2,5 (0). Silva Razlag Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljubljani Drugi tekmovalni dan letošnje kasaške sezone na hipodromu Stožice v Ljubljani je bil izjemno uspešen za tekmovalce KK Ljutomer, saj so v osmih preizkušnjah kar štirikrat zmagali: Pell (Branko Seršen, 1:20,3), Artis (David Anto-lin,17,2), Ela (Jože Sagaj ml.,1:16,1) in TarsStars (Janko Sagaj,1:16,3). Član KK Ljutomer, sicer najboljši slovenski voznik Jože Sagaj ml. je v Ljubljani zmagal še dvakrat - z Roady del Sile (KD Slovenske gorice Lenart) in s Theto (KK Komenda). Dve zmagi v Budimpešti Mitja Slavič in Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer) sta na kasaških dirkah v Budimpešti dosegla lep uspeh. Slavič je zmagal s Sammijem MS (1:15,3), Sagaj pa je prvo mesto dosegel z Grumettijem (1:15,2). NŠ 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. aprila 2016 Ptuj • Salon Sauvignon Ptuju najbolje pristoji sauvignon C-S80 celo Nove Zelandije. Pestra bo tudi kulinarična ponudba. Poudarek bo na sezonskih živilih in tistih, ki gredo dobro k sovinjo-nu. V Sončnem parku bodo nastopili mladi ptujski glasbeniki Lani so Salon Sauvignon pripravili prvič, v festivalu vina, kulinarike in lepih umetnosti pa bomo lahko uživali tudi letos. Kon- iz Glasbene šole Karola Pahorja cepta organizatorji niso spreminjali, napovedujejo pa, da bodo lanske uspehe (sto deset vzorcev sovinjona več kot šestdese- in iz Zasebne glasbene šole v satih vinarjev in okrog šest sto obiskovalcev) letos še presegli. mostanu sv. Petra in Pavla. Festival se bo pod sloganom Umetnost dobrega življenja začel v petek, 6. maja, s študijsko turo po Jeruzalemu in Ljuto-mersko-Ormoških goricah. Zvečer bodo s slovesnostjo v cerkvi Marije Zavetnice na Ptujski Gori simbolično odprli okna v pestro festivalsko poletje. Stojan Kerbler bo prvič samostojno razstavil svoje fotografije ptuj-skogorskih romarjev, Tjaša Čuš pa bo predstavila kolaž sodobnih romarjev. Nastopili bodo še Zvezdana Novakovič z vokalom in harfo, Majda Fridl z gibom ter Teater III in ŠUS teater z dekla- V soboto, 7. maja, bo vrata odprl dominikanski samostan. Poskusiti bo mogoče vrhunske sovinjone iz najpomembnejših vinogradniških območij sveta, predvsem iz Slovenije in soseščine, pa tudi Srbije, Grčije in Salon Sauvignon so predstavili (z leve): strokovni vodja festivala Andrej Sajko, župan Miran Senčar, direktorica ZRS Bistra Aleksandra Pivec, vodja festivala Slavko Podbrežnik Dobnik in direktor Salona 3R Rado Stojanovič. Arheolog Ivan Tušek bo predaval o kulturi pitja vina v antičnem svetu, osrednje eno-loško predavanje s soočenjem izbranih slovenskih sovinjonov s svetovnimi pa bo letos pripadlo Angeli Muir. Pripravljajo še srečanji Slovenskega in Evropskega reda vitezov vina, povezali pa so se tudi z ljubljanskim »Salonom 3R - rizling & riesling & rebula«. Vrhunec festivala bo gotovo slovesna razglasitev najboljših sovinjonov, zaključno zabavo pa so tokrat prenesli kar v staro mestno jedro. Idejo za festival so razvili Slavko Podbrežnik Dobnik, Bojan Kobal in Andrej Sajko, ob podpori občine pa ga organizira ZRS Bistra Ptuj. Vodja festivala Podbrežnik Dobnik je v predstavitvi zapisal: »V pestrosti celinskih sort, ki jih premore vinorodna dežela Podravje, Ptuju najbolje pristaja sovinjon. Ne le zato, ker daje prav na Ptujskem izjemne rezultate. Sovinjon je v svojem izrazu hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten. Tako kot mesto, ki gradi svojo življenjsko moč v ustvarjalnosti in podajanju visoke kulture na podlagi zgodb tisočletne zgodovine.« Eva Milošič Markovci • Praznovanje občinskega praznika V Prvencih imajo nov ribiški dom Prejšnji konec tedna so slavnostno odprli nov, sodoben ribiški dom v Prvencih. Investicijo, vredno 110.000 evrov, so izpeljali Športno ribiško društvo Markovci, sponzorji in donatorji, s 60 tisočaki in pripravo dokumentacije pa je pomagala tudi markovska občina. Markovski ribiči so leta 2001 ustanovili Športno ribiško društvo Markovci, ki danes šteje 65 članov. V več kot 700 urah prostovoljnega dela so ribiči sanirali gramoznico v Prvencih, v kateri so se nabirali odpadki. Gramoznica je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, društvo pa jo ima v najemu. Zdaj so dobili še prostor za druženje in tekmovalne aktivnosti. Predsednik društva Branko Kostanjevec pojasnjuje: »Ribiški dom bo služil predvsem ribičem, za razna praznovanja in prireditve pa ga bodo lahko najeli tudi drugi.« Za dom so morali dopolniti občinski prostorski načrt, pri skladu dobiti stavbno pravico, urediti vso infrastrukturo, vmes pa so inšpektorji celo izdali od- ločbo o rušenju nadstreška ... Ko je leta 2013 zemljišče poplavilo, so se odločili, da bodo stavbo za 80 centimetrov dvignili. Občini, sponzorjem, društvom in zaslužnim članom društva so podelili priznanja in zahvale. Predajo objekta namenu so popestrili Hišni ansambel Društva upokojen- Številne prireditve ob prazniku Markovčani bodo 18-letnico obstoja občine s številnimi prireditvami proslavljali vse do 4. maja. Poleg osrednje slovesnosti z godbo na pihala, ansamblom Do-načka in preletom zmajarjev iz Zmajarskega kluba Lastovka so pripravili tudi otvoritveno slovesnost pri novi kapeli v Stojncih, predajo dveh defibrilatorjev, ogled čistilne naprave na Forminu, podpis pogodb o sofinanciranju delovanja društev, sprejem za novorojence in krvodajalce, predavanje o novostih v cestnoprometnih predpisih, Markov bazar, slavnostno sveto mašo, predstavitev zgoščenke Pesmi iz korantove dežele Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci, koncert big banda Impulz, revijo godbe in pevskih zborov, pa tudi športne (markovski mali maraton Markoton, pohod, balinanje, prvomajsko streljanje na glinaste golobe) in gasilske prireditve (gasilsko tekmovanje pionirjev in članov gasilcev, tekmovanje za kipec sv. Florjana ter praznik gasilcev in god sv. Florjana). / Župan Milan Gabrovec pravi: »V občini imamo veliko posodobitev, na katere smo lahko zelo ponosni!« cev Markovci, ženska pevska skupina Florina in orači Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci, pa tudi Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih s podsekcijama - kosilnicami BCS in starodobni-mi traktorji. Eva Milošič Ptuj • Viktorinov večer Prihodnost krščanstva v Evropi in pri nas V petek, 22. aprila, ob19.30 bo v refektoriju mi-noritskega samostana naš domačin p. Branko Cestnik spregovoril na temo Prihodnost krščanstva v Evropi in pri nas. Branko Cestnik je duhovnik, ki je v širšem slovenskem prostoru poznan kot dober sogovornik za področje krščanske etike, teologije, mladinske pastorale in tudi filozofije. Svoje izkušnje je pridobival kot duhovni pomočnik v predmestju Milana, štiri leta je bil študentski duhovnik v Mariboru, nekaj časa je bil v Španiji in sedaj vodi župnijo v Frankolovem. Aktiven je pri skavtih in na različne načine sodeluje v pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem. Sam pravi, da je pomemben vsak človek, ki se trudi delati dobro. Vabimo vas, da mu prisluhnemo tudi mi. V glasbenem utrinku bosta nastopila Ana Dvoršak, flavta ob spremljavi Žive Horvat na klavirju, ki prihajata iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju. Peter Pribožič Ptuj • Hrvaško-slovensko prijateljstvo Obnovljena Aleja prijateljstva Deveti april je bil praznični dan za TD Ptuj, ki praznuje 130-letnico delovanja. V sodelovanju s kopriv-niško-križevsko županijo in Združenjem hlebinskih likovnih umetnikov in kiparjev naivcev je v trgo-vsko-poslovnem centru Qlandia odprlo že drugo razstavo naivcev v zadnjih letih, na kateri se z likovnimi deli predstavljajo tudi udeleženci mednarodne likovne kolonije Alpe Adria srce naive. Goste iz partnerske županije, občine Hle-bine in TD Ptuj je v Mestni hiši na Ptuju pozdravil tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je sprejel vabilo župana koprivniško-križevske županije Darka Korena, da v kratkem obišče Koprivnico, da bi se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja, kot tudi o stalni postavitvi podravske pisanice na Ptuju. Gostje iz koprivniško-križevske županije so se 9. aprila udeležili tudi odprtja obnovljene Aleje prijateljstva v Termah Ptuj, ki so jo pred 41 leti z glogi zasadili predstavniki občinskih sindikatov iz Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice, Krapine, Koprivnice, Varaždina in Čakovca ter občina Arandje-lovac. Drevesa so se po 38 letih posušila, TD Ptuj pa je alejo s pomočjo Javnih služb Ptuj obnovilo s posaditvijo 16 lip od 130, kolikor jih namerava posaditi ob svojem jubileju in v podporo slovenskim čebelarjem, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Novi drevored lip je v teh dneh nastal tudi ob Ormoški cesti na Ptuju, na zemljišču Kmetijsko-goz-darskega zavoda Ptuj. Edi Kupčič, predsednik Aktiva sindikalnih aktivistov, je 9. aprila simbolično odprl obnovljeno Alejo prijateljstva, ki so jo leta 1975 posadili sindikalni aktivisti iz Hrvaške in Slovenije ter občina Arandjelovac. Predsednik Aktiva sindikalnih aktivistov Ptuj Edi Kupčič, ki je bil tudi med prvotnimi sadilci Aleje prijateljstva je ob ponovni zasaditvi izpostavil njeno prvotno sporočilo -prijateljstvo - ki naj druži tudi v prihodnje. Hrvaška ima kot 28. država EU svojo lipo od 9. aprila tudi v Evropskem drevoredu, ki od leta 2007 raste pri hotelu Primus. Simbolično sta jo zasadila župan ko-privniško-križevske županije Darko Koren in ptujski župan Miran Senčar. Prijateljsko celodnevno srečanje se je ob ponudbi dobrot hotela Primus in podravski glasbi končalo v klubu Gemina XIII. MG Foto: EM Foto: MG petek • 15. aprila 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj, Podravje • Novosti v porodnišnici Prvi ptujski porod v vodi Da bi bil porod za nosečnico čim prijetnejša in čim manj boleča izkušnja, si v ptujski porodnišnici močno prizadevajo. Prav zato v skladu z navodili stroke vztrajno uvajajo tudi nove metode, ki pomagajo dosegati omenjena cilja. S tem namenom so si prizadevali in z mnogo truda tudi uspeli v porodnišnici vpeljati nekatere nove metode, in sicer porod v vodi, na vrvi in na posebni blazini. V vseh sobah pa so uredili tudi sodobne sanitarije. »Naš namen je ženskam omogočiti, da rojevajo v varnem okolju, v skladu s strokovnimi smernicami, a v čim bolj prijaznem in domačem ambientu. Dejstvo je, da so porodi doma nevarni, si pa v ptujski porodnišnici prizadevamo na vse načine ustvariti v porodnih sobah vsaj delček domačega vzdušja, pri čemer seveda ostaja ključnega pomena strokovni nadzor. Ne nazadnje tudi ženska, ki rodi v vodi, ima CTG-nadzor,« pojasnjuje zdravnica Damijana Bosilj, ginekologinja in poro-dničarka v Splošni bolnišnici Ptuj. Kot številne druge ideje je namreč tudi to, da bi to metodo vpeljali v svoj delovni proces, predlagala in skupaj s kolegi uspešno realizirala ravno Bosi-ljeva. Ob tem izpostavlja, da je veliko vlogo odigral tudi vodja ginekološko-porodnega oddelka SB Ptuj Saša Djukanovič kot tudi vodstvo bolnišnice, ki je moralo ob donatorskih zagotoviti še svoj del sredstev, v veliko pomoč pa ji je bil tudi Zdravko Vidovič, strokovni vodja zdravstvene nege na ginekološko-porodnem oddelku. Ideje in želje pa bi seveda ostale le mrtva točka na papirju, če k projektu ne bi uspeli privabiti babic. Ti- ^//////////M. S ///////////Mif-^ Do konca leta porod v vodi brezplačno Lani so v ptujski porodnišnici opravili 815 porodov, rodilo pa se je 822 otrok. Od 1.1. 2016 do 13. 4. 2016 pa so imeli 226 porodov, od tega sta bila v enem primeru dvojčka. V teh številkah pa sta tudi že dva primera poroda v vodi. Upajo, da jih bo v prihodnjih letih še veliko. Do konca letošnjega leta bo ta izkušnja še brezplačna. V primerljivih porodnišnicah je cena 170 evrov, a na Ptuju poudarjajo, da bo, tudi ko bo plačljiva, bistveno nižja. Porod v vodi na Ptuju ponujajo od prejšnjega tedna naprej. Prvi dve izkušnji sta bili po besedah Bosiljeve več kot odlični. stih, ki porode opravljajo. In kot pravi Bosiljeva, so bile prav vse - na oddelku jih je 11 - navdušene nad idejo. Vse babice, zaposlene v ptujski porodnišnici, so izkušene in visoko usposobljene za svoje delo, ob ustaljenih metodah pa so pripravljene poskušati tudi nove, sodobne. »To je zelo pomembno, saj so babice tiste, ki morajo odobri- ti takšne stvari. In naše babice vedno znova dokazujejo, da sprejemajo tudi inovativne metode,« je zadovoljna Bosiljeva. Prva babica, ki je imela to čast, da je 4. 4. 2016 opravila prvi porod v vodi v ptujski porodnišnici, je bila Angela For-štnarič. V večernih urah se je prav v vodi porodil deček, dva dni kasneje pa ob 12.45 še de- klica, ki jo je na svet pomagala spraviti babica Dragica Trste-njak. »Pa imamo par plavalcev,« so se pošalili v ptujski porodnišnici, kjer si seveda želijo še veliko takšnih izkušenj. Ob tem pa poudarjajo, da ni vsaka porodnica primerna za vse metode in da je tudi pri tej treba pred porodom opraviti razgovor s porodničarjem. So pa od prejšnjega tedna naprej v porodnišnici bogatejši še za nekaj investicij, s katerimi, upajo, bodo ženskam omogočili čim lažji porod: vrv, za katero se ženska prime in s pomočjo pritiska pomaga v aktivni fazi poroda, da otrok čim prej pokuka na svet, ter blazino, na kateri lahko ležita skupaj s partnerjem in premagujeta popadke v udobnem, bolj domačem in intimnem okolju. Uredili so še sanitarije v prav vseh porodnih sobah, v eni tudi tuš z masažni-mi šobami. Tudi na oddelku so uspeli zagotoviti sredstva za osvežitev dveh sob, v katerih je možno sobivanje porodnice in njenega partnerja. »Ponosni smo, da nam je uspelo prepričati številne donatorje ter tudi zagotoviti lastna sredstva za ureditev prostorov in izvedbo omenjenih pridobitev. Zaenkrat je to za naše okolje na tem področju več kot zadovoljiv napredek,« je jasna Bosiljeva, sicer ena izmed sedmih specialistov v ptujskem ginekološko-poro-dnem oddelku. Prav vse omenjene metode in svoje delo tudi na ginekološkem področju, na Ptuju opravljajo prav vse sodobne operativne tehnike s področja ginekologije, porodničarstva in urogine-kologije (z izjemo rakastih obolenj), pa bodo predstavljali tudi 25. maja na dnevu odrtih vrat. Dženana Kmetec Foto: CG Cirkulane, Zavrč • Pohod prijateljstva Stkali so nove prijateljske vezi Prejšnji petek učenci osnovne šole Cirkulane-Zavrč niso imeli pouka, ampak prav poseben športni dan. Z borlskega gradu so se podali na osmi Pohod prijateljstva, na cilju pri završki šoli pa se je zabava šele dobro začela. Sedež osnovne šole je v Cir-kulanah, vendar ima dva enakovredna dela - v Cirkulanah in Zavrču, pod okriljem zavoda pa deluje tudi enota vrtca. Že tradicionalno organizirajo pohod, ki povezuje učence šol na obeh lokacijah, otrokom pa se pridružijo tudi starši, stari starši, bratje in sestre, sosedje in prijatelji. Ravnateljica Suzana Petek je v nagovoru pojasnila: »Ta prireditev je veliko več kot pohod. Ohranja prvotni namen, tkanje prijateljskih vezi, ne samo med učenci obeh lokacij Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ampak vseh občanov, od najmlajšega do najstarejšega.« V Zavrču so najprej ob lipi, ki so jo posadili v znak prijateljstva in sodelovanja med obema šolama, zapeli slovensko himno. Sledilo je zabavno dogajanje z otroško igralnico, ustvarjalnimi delavnicami in športnimi aktivnostmi. Promocijske stojnice pa so ponujale domače izdelke: sadje, zelenjavo, kruh, pecivo, mesne in mlečne izdelke, med in še kaj. Za konec so pripravili zabavne igre, dan pa zaključili s podelitvijo nagrad in zahval udeležencem, tudi najmlajšim, najstarejšim in najštevilčnejši družini. Praktične nagrade so prispevali številni sponzorji, pri izvedbi dogodka pa so pomagala tudi domača društva. Eva Milošič Učenci so se lahko preizkusili v peki dobrot, plezanju na plezalni steni in jahanju ali pa so se celo popeljali s kočijo ... Ljubljana • Najbolj iskren dan v državnem zboru Ptujčanka vodila parlament Vsaj enkrat na leto igra politika v parlamentu stransko vlogo. Vsakoletni otroški parlament vedno znova odpre zanimiva vprašanja ter za spremembo ponudi množico iskrenih in jasnih odgovorov. Te je letos zahtevala tudi predsednica parlamenta, Ptujčanka Kaja Petrovič. Otroški parlament izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije, zaključek dogodka pa je bil kot vsako leto v državnem zboru RS. Kar 108 mladih parlamentarcev je sodelovalo letos, predsedovala pa jim je Kaja Petrovič, ki je bila za predsednico zasedanja izbrana na pripravljalnem sestanku pred nacionalnim zasedanjem. „Kaja je učenka 8. razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj in letos se je prvič zgodilo, da je bil za predsednika izbran ptujski predstavnik, na kar smo lahko izjemno ponosni," pravi Vojka Havlas, regijska koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje. Je pa tudi letos nacionalni otroški parlament postregel z zrelimi ugotovitvami mladih, ki opažajo, da tehnologije velikokrat ne znajo uporabljati sebi v prid oziroma jo pogosto izrabljajo. Havlasova še pravi: parlamentarci so bih soglasni v številnih zahtevah, med drugim v tem, da želijo več pogovora, s katerim bi lažje našli rešitve iz težav, s katerimi se soočajo. Zraven Petrovičeve sta naše območje zastopala še Martin Murko in Zala Vučak kot novinarka. Skupaj s preostalimi parlamentarci iz vse države so v skupinah govorih o pasteh in- terneta in socialnih omrežij, o stiskah in izhodu iz njih, vrstni-škem nasilju ter samopodobi mladostnikov. „Na temo pasti interneta in socialnih omrežij so mladi parlamentarci povedali, da nas večina 'pljuva' po internetu, čeprav je dober vir podatkov. Z internetom naj bi bila zasvojena večina družbe, a se tega niti prav ne zaveda, z zasvojenostjo pa predvsem zanemarjamo gibanje in družabno življenje. Internet smo že začeli dojemati kot pravico, kar ni prav, zato si moramo pri uporabi interneta postaviti meje. Zasvojenosti z internetom ne moremo prav rešiti. Za to so potrebni pogovor, zavedanje in volja. Tako kot za vsako nasilje nad nami moramo spregovoriti tudi o nasilju prek interneta," pravi Vučakova, ki je dogajanje spremljala kot novinarka. Zanimive ugotovitve pa so izpostavili tudi pri vseh drugih temah. Strinjali so se, da se o nasilju premalo pogovarjajo in da ga lahko zaznajo, če dobro opazujejo. Obenem so izpostavili pomen pogovora in spoštovanja tudi v smislu izboljšanja samo-podobe. Izbrali pa so tudi temo za prihodnje leto, in sicer Otroci in načrtovanje prihodnosti. Dženana Kmetec Foto: arhiv organizatorjev Kaja Petrovič in Martin Murko sta bila predstavnika ptujskega območja. Foto: EM 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 22. aprila 2016 Pomagajmo si Začetno branje, pisanje in poslušanje v prvem razredu (2. del) O prebranem se z otrokom pogovorimo. Zraven tega, da mora otrok usvojiti tehniko vezave, si mora tudi zapomniti, kar je prebral in to znati ponoviti. Vsako besedo oz. poved naj ponovi ustno. (Povej, kaj si prebral?) Kar prebere, naj tudi zapiše. Otrok mora najprej pravilno slišati vse glasove, jih pretvoriti v črke in pravilno zapisati. Da ga motiviramo, naj začne z zelo enostavnimi besedami ali kratkimi povedmi. Otrok si tiho narekuje glasove, preden jih zapiše. Če mu to povzroča težave, narekujemo le en zlog - torej po 2 črki naenkrat. Razložimo besede, ki jih otroka ne pozna. Večkrat otrok misli, da pozna pomen besede, ugotovimo pa, da zanj beseda pomeni nekaj drugega. Za to, da otrok sliši tudi manj slišne glasove v besedi, kot sta npr. n, j, lahko delamo naslednje vaje: na prste preštevamo slišane glasove, ali nastavimo toliko kock, kot je glasov, ali rešujemo enostavne križanke. Potek branja: 1. Prvič mu preberemo besedilo mi, da otrok sploh ve, o čem beremo (pri tem skušamo slediti otrokovemu kazalcu pod besedilom). 2. Drugič beremo težje besede mi, otrok pa lažje (ali otrok eno poved, mi en odstavek). 3. Tretjič lahko otrok bere sam. Otroka, ki mu je branje težko, nenehno spodbujamo - poglej, kako si to super Foto: arhiv šole Začetno branje prebral, bravo, lepo ... , v začetku tudi že za vsako posamezno besedo. Pripomočki: • Stavnica, ki si jo otrok lahko izposodi v šoli. • Nataša Švara: Bralni listi s sončne poti • Uporabljamo lahko tekstli-nerje - označevalce besedil ali besede razdelimo z navpičnimi črtami, da jih delimo na zloge. • Uporaba barvnega ravnilca ali lističa, kjer si pokrije spodnje odvečno gradivo in se z njim pomika po vrsticah. • Včasih se otrok izgublja v vrsticah. Z barvno puščico ali označbo označimo začetek vrstice in s prstom pokažemo, v kateri smeri naj bere. • Pred branjem opravimo tudi vaje za oči - razgibamo oči. Otrok ne premika glave, pač pa sledi samo z očmi našemu prstu v obliki ravne črte ali loka, kroga. • Če beremo ali sedimo dlje časa, je treba aktivnost prekiniti z gibalno aktivnostjo. Predvsem so primerne vaje raztezanja in druge gibalne vaje, ki spodbudijo desno in levo polovico možganov. • V peresnici ima otrok majhen kartonček z nalepko in motivatorjem - napisom -branje mi dobro gre - da se sam opomni in mu ne upade bralna motivacija. Pomembnost in dobrobiti branja v otrokovem življenju so naslednje: • Z branjem urimo in krepimo obstoječe povezave v možganih ter gradimo nove povezave. • Izboljša nam koncentracijo. Otroci sedijo, so v mirovanju in tiho, da se lahko zberejo in osredotočijo na to, o čem berejo. • Otroke uči o svetu in idejah zunaj njih samih, ki so drugačni in s tem otroka nauči tudi kritično razmišljati. • Otrok bogati besedišče in strukturo povedi, jezik in besede uporablja učinkoviteje. • Razvija otrokovo domišljijo. Kar prebere, si otrok pretvori v podobe, slike. • Z branjem razvija empatijo. • Branje nas sprosti in umiri naš um. Andrea Turk Mezgec, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Garje pri mačkah V ambulanti za male živali se pogosto oglasijo lastniki mačk, ki sumijo, da imajo njihove živali garje. Prav tako prihajajo vprašanja glede garjavosti mačk, zato bom v današnjem prispevku podrobneje obdelal to že zelo redko, vendar zelo neprijetno, nevarno in zelo nalezljivo bolezen mačk. Najpogostejši povzročitelji garij po koži muc so garjavci vrste Sarcoptes. Tipično je, da se težave začnejo najprej po glavi, od koder se širijo po telesu. Same garjavce pogosto najdemo na koži živali, vendar ne pride do kliničnega izbruha bolezni. Muce se nalezejo garij pri stiku z obolelimi živalmi, najpogosteje so to brezdomne mačke. Povzročitelji se naselijo v koži živali, kjer se začnejo razmnoževati in v njej povzročajo mikroskopsko majhne poškodbe. Pri tem početju povzročajo močan srbež pri živali, ki si s praskanjem povzročijo še hujše poškodbe na koži, pojavijo se kraste in vnetni procesi na koži. Če žival ni ustrezno zdravljena, se proces hitro širi po površini kože živali in prav tako se širi v globlje plasti kože, tako da je lahko klinična slika obolele živali zelo resna in privede tudi do smrti živali. V obolela razpraskana mesta na koži vdrejo bakterije, ki povzročijo gnojno vnetje kože, ki se brez ustre- znega in pravočasnega zdravljenja konča tragično za žival. Lastnikom, ki sumijo, da so njihove mačke zbolele za garja-mi, svetujem obisk v ambulanti za male živali. Najprej bo treba postaviti pravilno diagnozo in ugotoviti, ali so vzrok težavam resnično garje. Diagnoza se postavi z izolacijo povzročitelja, ki ga dobimo iz vzorca, odvzetega iz kože živali. Vzorec pregledamo pod mikroskopom in na tak način zanesljivo postavimo diagnozo. Diferencialno diagnostično lahko pride v poštev še vnetje kože zaradi alergije na pik bolh, alergije na hrano, samopoškodovanja kože zaradi vnetih ušes, ugriznih poškodb na glavi in drugega. Zdravljenje je 100 % uspešno, če ga le začnemo pravočasno. Treba je uničiti povzročitelja v koži živali in sanirati sekundarni vnetni proces. V hujših primerih je potrebno dalj časa trajajoče zdravljenje z antibiotiki. Vztrajnost se izplača, saj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. se obolele živali pozdravijo do konca. Z ustrezno kasnejšo preventivno terapijo, kot je uporaba kožnega nanosa zdravila v obliki ampul, ali z uporabo tabletke zoper zunanje in notranje zajedav-ce poskrbimo, da se bolezen ne ponovi. Mačje garje v nobenem primeru niso nevarne za ljudi, prav tako niso nevarne za pse. So popolnoma ozdravljiva bolezen, čeprav so včasih videti obolele muce prav grozno, vendar s pravilno izbrano in pravočasno začeto terapijo se simptomi hitro umirijo in rane zacelijo. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Visok krvni tlak in pravilno merjenje (2. del) Da bo merjenje pravilno, morate biti pozorni, da pred meritvijo: • ne zaužijete obroka (pol ure prej), prave kave, ne kadite in ne pijete alkohola; • niste zaužili zdravil in se niste naprezali; • greste na stranišče - tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak; • 3 do 5 minut udobno počivate, sede v stolu, s podprtim hrbtom in nogami na tleh. Med meritvijo: • ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia, ne glejte televizije ter bodite čim bolj sproščeni. Noge med meritvijo ne smejo biti prekrižane; • manšeto namestite na ustrezno mesto na nadlakti, in sicer tako, da bo povezovalna cevka izhajala iz manšete na notranji strani komolca. Meritev vedno izvajajte na isti roki; • manšeta mora biti v višini srca, roka pa naj počiva podprta, v udobnem položaju. • če je izmerjen krvni tlak visok, po 1 do 2 minutah meritev ponovite. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev; • po meritvi vpišite v preglednico izmerjeno vrednost krvnega tlaka in srčnega utripa, če merilnik nima možnosti beleženja meritev. Vrednosti krvnega tlaka zaradi enostavnosti še vedno izražamo v milimetrih živega srebra. Priporočene ciljne vrednosti so: - optimalen krvni tlak je pod 125/75 mm Hg, - normalen krvni tlak je pod 130/80 mm Hg, - zvišan krvni tlak je pod 135/ 85 mm Hg, - ko pa je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, govorimo o arterijski hipertenziji. Lahko se zgodi, da si doma izmerite zelo visok krvni tlak, vendar običajno enkrat samkrat izmerjena visoka vrednost ni nevarna in nima škodljivih posledic. Če ste izmerili vrednost krvnega tlaka, ki bistveno odstopa od vaših običajnih vrednosti, meritev vedno ponovite po eni do dveh minutah. Vsekakor je v takem primeru priporočljivo spremljanje krvnega tlaka skozi daljše časovno obdobje (vsaj 7 dni). Če ste si zvišan krvni tlak izmerili večkrat, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. K nastanku visokega krvnega tlaka lahko pripomorejo številni dejavniki. Dedna nagnjenost, starost in spol so dejavniki, na katere ne moremo vplivati, obstajajo pa še mnogi, na katere bolnik oziroma potencialni bolnik lahko vpliva. To pa so kajenje, čezmerna telesna teža, uživanje preslane hrane, nezadostna telesna dejavnost, čezmerno uživanje alkohola in čezmeren stres. Torej nezdrav življenjski slog lahko pripomore k razvoju arterijske hipertenzije in zmanjša uspešnost zdravljenja z zdravili. Če povzamem- sami lahko znižamo vrednosti krvnega tlaka tako, da zmanjšamo uživanje soli, opustimo kajenje, zmanjšamo telesno težo (če je prekomerna), omejimo uživanje alkohola, smo telesno dejavni in zmanjšamo stres. Če ti ukrepi ne zadoščajo za uravnavanje arterijske hipertezije, je treba uvesti zdravila za znižanje krvnega tlaka. Za zdravljenje je na razpolago več skupin zdravil, vendar vsa niso primerna za vse bolnike. Kdaj in katero zdravilo bo zdravnik predpisal, je odvisno od višine krvnega tlaka, prizadetosti tarčnih organov (krvne žile, srce, ledvice, možgani), prisotnosti drugih dejavnikov tveganja in sočasnih bolezni pa tudi zdravil, ki jih bolnik že uporablja. Številni bolniki so prestrašeni, ko v priloženem navodilu za uporabo zdravila preberejo, kakšni so možni neželeni učinki zdravila. Zavedati se moramo, da pri predpisanih zdravilih korist vedno odtehta tveganje za neželene učinke. Dobro je vedeti, da so v priloženih navodilih našteti ne le najpogostejši, temveč tudi vsi možni neželeni učinki, ki so jih kadarkoli opazili pri jemanju zdravila. Večina neželenih učinkov med zdravljenjem izgine, lahko pa jih zmanjšamo s pravilno uporabo. Torej, zdravila vedno zaužijte z dovolj tekočine, najbolje s kozarcem vode. Nekatere pijače, kot so mleko ali sok grenivke, niso primerne, ker lahko vplivajo na učinkovitost in prenašanje zdravila. Nekaterih zdravil ne smete jemati sočasno z drugim zdravili, to velja tudi za zdravila brez recepta, ki ste jih sami kupili. V lekarni vam lahko naredimo pregled uporabe zdravil in izdelamo osebno kartico zdravil, kjer je pravilna uporaba zdravil tudi napisana. V kartici zapišemo ob nazivu zdravila namen njegove uporabe, natančen način uporabe, velikost odmerka, in če je to potrebno, dodatna posebna opozorila. Nataša Koltak Ferčič Foto: Črtomir Goznlk Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. petek • 15. aprila 2016 Za kratek čas Štajerski 1S 3765 ŽILA LASNICA TRK VOZIL NEPRO-FESIONALKA MANJŠE ZLOŽLJIVO KOLO ANGLEŠKA COLA, PALEC SOL TANALOVE KISLIINE LITIJ ORGAN PRI SIPI PRISTAŠ IDEALIZMA KURIR AGAVI PODOBNA RASTLINA, ALOJA NASELJE PRI JIRŠOVCIH UMATNI IZDELEK NAŠ SATIRIČNI PESNIK KAREL ČAPEK OGRAJA IZ KOLOV URIN OKAMENELI GLAVONOŽCI X SINJSKA VITEŠKA IGRA IZDELOV. MODELOV ANGLEŠKA ŠP. IGRA AMERIŠKO ŽIVINOREJSKO POSESTVO RJAVA ŽIVALCA OVENELOST METULJ Z BELIMI KRILI NEUMNA ŽENSKA, TEPKA OČKA PLAMENICA ČRTICA DOLORES, DOLICA PESEM ANTONA AŠKERCA GR. BOGINJA NESREČE BARVA OKRA KOZJI GLAS PRAŽEN IN DUŠEN GOVEJI ZREZEK DRAGO ELIKAN MOZOLJ PREPROST PLUG RUDI FINŽGAR DOMAČA ZABAVA GERMANSKI PRVI ČLOVEK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EGIDIJ, TILEN OSEBNI ZAIMEK ZDRAVILNA RASTLINA, BRDNJA SVETA PODOBA TRST ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI VITEŠKA OBLEKA KMEČKO POSLOPJE ZA SENO VHOD V SAPNIK, GRLO, GOLT LESENA KOČA DEL STAVBE, KRILO UGANKARSKI SLOVARČEK: ALOA = agavi podobna rastlina, aloja, ARTEFAKT = umetni izdelek, ASK = germanski prvi človek, CARNAP = nemški filozof (Rudolf), INČ = angleška cola, palec, LARINKS = vhod v sapnik, grlo, golt, MOTTA = italijanski kolesar (Gianni). ivivai Virva 'sviNiavn Minss 'daivio 'isnnvio 'vnovii 'wiiNav Viozaa 'da 'mvao Vnviv '3a '3iai '3iv 'wiiao 'v"i»va 'uv 'isitba 'vi33avra '3nva 'a333aoi/\i 'svil 'uinoiaiv 'vavsnvd Vaviidvvi 'ivivinvi 'nviso 'a3in Vaoao 'oviaiovi :ouabjopoa '3>invzid>i 3i asiissh Slovenija • Alja Senčar med najboljšimi slovenskimi baletkami Ljubi življenje, baletni oder, fotografijo, živali..., in uživa Alja Senčar je po rodu Ptujčanka in trenutno ena najboljših slovenskih mladih baletk, ki končuje srednjo šolo, Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru. Prve baletne korake je naredila na Ptuju, v Glasbeni šoli Karola Pahorja. Že takrat je uspešno nastopila na številnih tekmovanjih, kot druga najboljša je opravila sprejemni izpit za Konservatorij, kjer se izobražuje pri prof. Nikolaiju Chilnikovu. Z navdihujočimi rezultati se Alja ponaša tudi kot srednješolka. Na 12. tekmovanju mladih baletnikov RS je osvojila zlato plaketo in drugo nagrado. Na slovenskem baletnem tekmovanju Tutu, ki ga je februarja letos prvič organiziralo Društvo baletnih umetnikov Slovenije v prizadevanjih za afirmacijo baletne umetnosti, pa je v paru z Jakobom Korošcem (mentor Nikolai Chilnikov) osvojila drugo nagrado in zlato medaljo. „Z glasbo in plesom se ukvarjam že skoraj vse svoje življenje. V tem vidim smisel življenja. Zelo rada imam tudi živali, doma imamo štiri pse. Navdušujem pa se tudi za fotografijo, ki bo prav tako osmislila moje življenje, saj se ji prav tako želim posvetiti. V bistvu sem vsestranska umetnica, zelo uživam v umetnosti življenja. Balet je najprej začela obiskovati moja dve leti starejša sestra. Ko sem jo ob neki priložnosti skupaj z mamo opazovala na treningu, se je tudi v meni prebudila želja po plesu, druženju, da bi skupaj malo plesali. Tako se Foto: osebni arhiv „Vsak nastop je zame nekaj posebnega, to je smisel mojega življenja," pravi Alja Senčar. Alja Senčar je zgodilo, da je mama tudi mene vpisala k baletu. Najprej je bilo vse skupaj zabava, druženje, skupna igra, šele kasneje se je začel pravi balet. Sčasoma me je popolnoma osvojil, postal del mojega življenja. V plesu sem začela uživati, zlasti pa še v nastopih oz. na gledališkem odru. Ugotovila sem, da je balet moje veselje, navdih, nekaj, kar me dela srečno. Balet ni za vsakega, moraš imeti neko žilico, nekaj v sebi, da si ga sposoben podoživljati kot umetnost. Na koncu 9. razreda sem se odlo- Foto: Črtomir Goznik čila, da bo balet moja življenjska izbira, zato sem se tudi vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru. Šele tam pa so se začeli tisti pravi baletni koraki, ruski treningi, ker je moj profesor Rus, in kjer se je pokazalo, kakšen je pravi balet, ki je osnova vseh plesov, najzahtevnejša disciplina. Včasih je bilo izjemno naporno, zahtevno, a sem vedela, da se ves ta napor, potrpežljivost, trud, izplačajo, saj so to potrdili tudi moji uspešni nastopi na tekmovanjih. Res pa je, da moraš veliko trenirati, da ti uspe. Balet dnevno treniram tri ure, pred produkcijo pa še dodatni dve uri. Skupaj z modernimi in karakternimi plesi pa še veliko več," pravi Alja Sen-čar, trenutno ena najuspešnejših mladih slovenskih baletk, ki končuje srednješolsko izobraževanje. S svojimi nastopi je že vzbudila zanimanje domačih in tujih gledališč. Tudi povabil ima že nekaj, tako da bo baletno kariero nadaljevala, prav tako samo izobraževanje. V jeseni pa se želi posvetiti še študiju fotografije „Zlata plaketa je najvišje priznanje, ki ga lahko dobiš. Ta me spodbuja, da nadaljujem. Rada sanjam o nekaterih stvareh, načrtujem pa ne, tako da v tem trenutku ne morem povedati, katere so tiste vloge, ki bi jih želela odplesati. Verjamem vase, da mi bo uspelo, ne glede na to, kam me bodo poti zanesle," pravi mlada nadebudna umetnica, ki uživa v vsakem baletnem koraku in atraktivnih kostumih. Ko „izklopi" balet, se Alja najraje druži s prijatelji. Na življenje in vse okrog sebe gleda pozitivno, odprto, ker je prepričana, da se dobro vrača z dobrim. MG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 15. aprila 2016 Zaljubljena ali prestrašena? spoznata (preko e-pošte, telefona ali srečanja v skupini), a to še ne pomeni, da je odločitev lažja. Starši vendarle pričakujejo pozitiven odgovor! Nekoč, delno še danes, je kastni sistem izrecno prepovedoval mešane poroke, saj so le-te predstavljale socialno pogodbo med družinama, prej kot zakonsko zvezo med posameznikoma. Starši so se, na podlagi družinskega in ekonomskega ozadja, astrološkega znamenja ter izobrazbe odločili o primernosti parterja za svojega otroka. Včasih sta se le-ta spoznala šele na poročni dan! V enaindvajsetem stoletju so dogovorjene poroke nekoliko manj toge, delno se upoštevajo tudi želje bodočega para. Kaj pa ljubezen, morda porečete? Glede na dosegljivo statistiko se le pet do sedem odstotkov dogovorjenih zakonov konča z razvezo, v primerjavi s petdesetimi odstotki ameriških zakonov (po podatkih statističnega urada ZDA), ki so sklenjeni iz 'ljubezni'. Statistika to- Foto: Mateja Toplak Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (24.) Najprej poroka, zatem ljubezen Čeprav sem še pred časom verjela, da so dogovorjene poroke stvar preteklosti, so na drugem koncu sveta vse prej kot pozabljena praksa. V Indiji, Afriki in Bližnjem vzhodu so takšne poroke popolnoma utečen in vsakdanji »postopek«. Nevesta in ženin sta izbrana na podlagi presoje družine, pri tem pa imata včasih več, včasih manj besede. Za večino nas, zahodnjakov, ideja o dogovorjenem zakonu zveni čudno, morda celo strašljivo. Na začetku sem to idejo tudi sama, sicer prikrito, obsojala, a skozi čas sem jo, na podlagi slišanih življenjskih zgodb, začela vsaj razumevati, če že ne sprejemati. "Poročila se bova na skrivaj," mi zaupa sodelavka. Njenega izbranca starši namreč - zaradi nižje kaste - ne sprejemajo. "Družina ni sprejela punce, saj le-ta ni bila vegetarijanka kot mi - v naši hiši naj se ne bi pripravljalo mesa," pove prijatelj, a skorajda ne morem skriti začudenja ob poslušanju njegovega razloga za prekinitev zveze. "Ker ne vem koliko časa imava na razpolago, sem tu zanjo, vsak dan, kot da je zadnjič," mi s solzami v očeh zaupa prijatelj, zaljubljen v (prisilno) zaročeno mladenko. "Skupaj sva že tri leta, sva iz iste kaste, a fant prihaja iz druge zvezne države. Najina kultura je kot noč in dan, a upam, da se srce mojega očeta končno le omehča," mi na novo pridružena sodelavka, z iskricami v očeh, pokaže njegovo sliko. "Vidim, da znaš s fotoaparatom - potreboval bi fotografijo celotnega telesa in še eno por-tretno," me poprosi fant sredi dvajsetih. Starši namreč, preko oglasa, iščejo 'popolno' partnerico zanj ... To niso izmišljene zgodbe, so pristni delčki sestavljanke, ki gradijo indijsko kulturo. Moderni dogovorjeni zakoni sicer potencialnima partnerjema omogočajo, da se pred končno odločitvijo med seboj rej priča v prid dogovorjenim zakonom, a številne zgodbe govorijo drugače: samomori ali umori mladih deklet, ki se ne strinjajo z izbiro partnerja, splavi ali celo detomori. Rojstvo deklice namreč ni vedno sprejemljivo, še posebej pri revnih družinah - fantek bo namreč zagotovil finančno podporo za starše do njihove smrti, medtem ko bodo z dekletom sami stroški, saj je ob poroki treba dodati še doto. Vsaka medalja ima dve plati, tako tudi dogovorjeni zakoni. Očitna prednost takega zakona je, da se ob pojavu prvih nesoglasij, ki se slej ko prej pojavijo v vsakem odnosu, zakonca obrneta na družino, ki jima bo pomagala po svojih najboljših močeh. V veliki večini primerov je takšno posredovanje zelo uspešno, saj se vsi trudijo za isti cilj - srečo med partnerjema. Ljubezen je seveda pomembna, a v takšnih zakonih naj bi se zgodila naravno, sorazmerno s časom, ki ga zakonca preživita skupaj (ljubezen naj bi bila šibka na začetku, kasneje pa celo močnejša in dolgotrajnejša kot pri ljubezenskih zakonih). O začetni 'šibki ljubezni' se prepričam na prijateljevi poroki, kjer nevesta deluje vse prej kot srečno. Zdi se, da bodo solze vsak trenutek začele liti v potokih ... Indijska poroka je dogodek, kjer so na voljo najboljše kulinarične mojstrovine, kjer sta denar in zlato na vsakem koraku, poročni rituali pa trajajo vse do jutra. Vse z namenom in željo za kar se da srečen zakon. Verjamem, da dogovorjene poroke lahko prinesejo srečo obema partnerjema, a kljub temu menim, da je osnovna pravica vsakega izmed nas možnost izbire. Odločitev glede osebnih zadev, kot je poročna zveza s človekom, s katerim bomo preživeli vse svoje življenje, naj bi bila naša odločitev. Če se 'zmotimo', vsaj vemo, koga kriviti ... Mateja Toplak OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. g? BIK (21.4. - 20.5.) Razmislili boste o tistem, na kar ste lahko ponosni. Cas bo v osnovi namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali. rak (21.6. - 22.7.) Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, ki je pred vami, je namenjen tudi prijateljstvu in prijetnim pogovorom. Blesteli boste! m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Pričakovatije čas, v katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajali po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala. TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še jI spremeniti. Vsekakor vam bo blizu -s svet duhovnosti in ezoteričnih za- "§ konitosti. V ljubezni boste hrepeneli ;g po pogovoru. Sledite glasu srca. Sle- JS di čas službenih projektov in dogovarjanj. Dan ljubezni: sreda. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste mo- O rali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj občutljivi na kritiko. STRELEC _______ p ^ (23.11. - 21.12.) R Nadvse pomembno bo, da boste znali svojo energijo usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj O priložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. C «v KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali magne- K tično energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ uspeha v ljubezni. VODNAR (21.1. -18.2.) o Obiskala vas bo vila sreče. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke P izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji. rn&l ribi (19.2. - 20.3.) I ^--. O. Ljubezen prinaša ^ posebna sporočila. Odločno boste o stopili naprej po svoji poti. Na de- cn lovnem mestu ne boste smeli spre- -g gledati smerokazov. Sreča bo ta, & da vam bo dobro služila intuicija. | Raziskovali boste duhovna obzorja ~ in sledili ezoterični resnici. Tišina § bo pot do notranjega miru. j® Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Praznovanje, ki poteka v noči pred poroko. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prtekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Foto: MT petek • 15. aprila 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ormož • Učenci OŠ Stanka Vraza vabijo na dobrodelno prireditev Prijatelji prijateljem Danes, v petek, ob 18. uri bo v Domu kulture Ormož dobrodelna prireditev, naslovljena Prijatelji prijateljem, na kateri bodo nastopili prav vsi učenci OŠ Stanka Vraza Ormož. Izkupiček bodo namenili za šolski sklad. »Ideja o dobrodelni prireditvi se je porodila po naši mar-čevski proslavi, ki jo vsako leto organiziramo ob materinskem dnevu za starše. Na proslavi smo videli, kako lepo so naši učenci nastopili, zato smo se odločili, da gremo s tem programom na našo dobrodelno prireditev. Stopili smo skupaj in prireditev pripeljali tako daleč, da bo vse potekalo v najlepšem redu,« zadovoljno pove specialna pedagoginja na OŠ Stanka Vraza Ormož Andreja Resman. Učenci se tako že veselijo petkovega velikega dogodka, ki so ga pripravili skupaj z učitelji in starši. Obljubljajo lep program, kjer ne bo manjkalo pevskih, reci-tacijskih, plesnih, celo gledaliških točk. Na odrskih deskah ormoškega kulturnega doma pa se bodo z dvema točkama predstavili tudi njihovi starši, ki bodo nastopili skupaj z učitelji in pevskim zborom Čebelice. Prireditev bosta povezovala učenca Tamara Korotaj in Ma- tej Pleh. Zbrana sredstva bodo namenih za šolski sklad, del teh sredstev pa tudi za šolo v naravi, ki se je nameravajo udeležili v tem šolskem letu. Osnovna šola Stanka Vraza Ormož je sicer osnovna šola s prilagojenim programom, ki svoje poslanstvo pri delu z osebami s posebnimi potrebami opravlja že več kot štiri desetletja. Na šoli izvajajo dva programa; osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom, v katerega so vključeni otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ter posebni program vzgoje in izobraževanja, v katerega so vključeni otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Učencem tako pomagajo, da dozorijo v okviru svojih zmožnosti ter da so uspešni in srečni: »Zelo se trudimo, da bi naši otroci imeli čim več pozitivnih izkušenj v dokazovanju in da bi res tisto, kar delijo z drugimi, imelo neko vrednost. Trudimo se po- Gorišnica • Urejanje okolice Mladi in stari skupaj Aprila so se krajani naselja Cunkovci v polnem številu odzvali vabilu za urejanje okolice domačega vaškega doma. Po-prijeli so za lopate in uredili okolico, položili pohodne plošče. Pohvalno je tudi to, da so se zbrale štiri generacije: od najmlajših do najstarejših. Pogovorili so se tudi, kaj je v prihodnje še treba urediti, da bo vaški dom ponos občine in vasi. Sicer pa se vas lahko pohvali s tem, da ima največ predšolskih in šoloobveznih otrok na število prebivalcev, tako da se ni treba bati, da bo družabno življenje zamrlo, kot se že na žalost marsikje dogaja. Po uspešnem delovnem dnevu je sledil prigrizek z dobro haloško kapljico. l ■ ž 08:00 GoriSnica - Iz naSih krajev 09:00 Športnik leta Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Jurovski Dol Koncert zborov in folklornih skupin 20:00 Gorlinica 21:00 Utrip r2 Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONIK voc na sptelnrh stranali www.Elplv.si 103:00 ŠKL ¡08:30 Ptujska kronika 109:00 Mat dan v Skorbi In Slon vasi 111:00 Revija plesnih skupin na Ptuju SIP 08:00 Revija MPZ v Maritovcih 10:00 Jurovski Dol Koncert zborov In folklornih skupin 11:30 Ptujska kronika, ŠKL 18:00 Ljudski pevci in godci v Stopercah 19:30 Ptujska kronika 20:00 Dan OŠ Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 23:30 Video strani 11 .uu rsevija piesom snupan na rtuju , , T..;.. _ 13:00 Temelj življenske sreče in blagostanja prograni V ¿l'.< U -.udi 15:00 GoriSnica - Iz naših krajev preko spleta 17:00 Območna revija MPZ; 2.del i>uuj\a/ ointu ni 18:30 Jurovski Dol vttv w.»l[Jiv.3l Koncerl zborov in folklornih skupin 20:00 Materinski dan v Tmičah '21:00 Glasbena oddaja Uredništvo: mvw.siptv.sl 02 754 00 30, iofo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Prišla je pomlad. Sela 2016 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Vldeo strani 16:00 Revija plesnih skupin na Ptuju 20:00 Dan OS Markovci 21:30 Revija MPZ v Markovci h 23:00 Video strani vezovati z lokalnim in širšim okoljem, se udeleževati najrazličnejših prireditev. Naša šola je tudi članica specialne olimpijade Slovenije. Vse leto tako potekajo različni treningi in tekmovanja. Ravno maja bodo regijske igre na Ptuju, kjer bomo znova sodelovali. V goste so povabile tudi harmonikarski orkester Modras iz Markovcev in pevsko skupino Fijolice, ki deluje v sklopu Medimurskega folklornega društva Ljubljana. Prisotne so poleg Ane Šori nagovorile še Nataša Petrovič iz ZKD Ptuj, Julija Tepež - svetnica MO Ptuj in Mateja Kuharič iz JSKD Ptuj, ki je pevki Mariji Mohorko podelila tudi bronasto Maroltovo priznanje za petletno sodelo- Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zavrnjene obtožbe o poslovanju Vrtca Ptuj; Vitrina arheoloških najdb v galeriji Magistrat; Neznanec iz Slovenje vasi na začasnem razstavišču na Muzejskem trgu na Ptuju; Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj z novim vodstvom; Zasajene lipe v Aleji prijateljstva v Termah Ptuj; Likovna razstava naivcev v nakupovalnem središču na Ptuju; Lipa države Hrvaške, zasajena v drevoredu evropskih narodov; Waldorfska šola predstavljena na Ptuju; Rudi Ringbauer praznoval častitljivih 85 let; Gostilna Rozika vabi na odprto teraso; Policija skrbi za varnost voznikov motoristov; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO T LET. PRODAJA VOZIL Učenci, učitelji in starši OS Stanka Vraza vas vabijo na današnjo dobrodelno prireditev, na kateri zbirajo sredstva za šolski sklad. I Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva renault cli01.216v expression 2005 3.190,00« serv. knjiga kov. siva peugeot 4072.0 hdisw stconfort 2006 4.800,00 € prvi last. kov. črna chevrolet ave01.416v elite 2009 3.990,00« prva reg. 2010 rumena suzuki swift1.3gs 2005 3.990,00« prvi last. k0v.t. zelena peugeot 2071.4itrendy 2010 5.890,00« prvi last. kov. siva ford fiesta 1.3 comfort 2005 2.950,00« prvi last. kov. zlata volkswagen golf 1.9tdi comfortline 2005 5.200,00« serv. knjiga kov. črna chevrolet cruze 1.616v ls 2011 5.800,00« prvi last. k0v.b0rd0 renault kang001.sdci family 2005 3.190,00« klima k0v.b0rd0 citroen xsara picass01.616v elegance 2006 3.990,00« serv. knjiga kov. srebrna renault modus grand 1.5 dci dynamique 2010 5.900,00« serv. knjiga kov. srebrna citroen xsara picass01.61 elegance 2006 3.450,00« serv. knjiga kov. modra renault modus grand 1.216v expression 2008 5.190,00« klima kov. viola mercedes-benzb170 2009 9.900,00« klima kov. srebrna renault megane 1.616v privilege cc 2008 5.850,00« avt. klima kov. Črna OPEL CORSA 1.416v COliOR EDITION 2010 6.770,00« prvi last. bela renault cli01.5 dci gt dynamique 2008 5.450,00« avt. klima kov. šampanjec FORD FOCUS 1.6 COMFORT 1999 990,00« klima k0v.t. modra opel corsa 1.216v enjoy 2009 5.770,00« prvi last. kov. Črna volkswagen golf 1.4tsi plus highline 2009 8.770,00« serv. knjiga kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Na šoli pa delujejo tudi pevski zbor Čebelice, lutkovni krožek in folklorna skupina.« Že danes imate priložnost, da jih spoznate in podprete pri uresničitvi njihovih sanj ter jim z obiskom prireditve privabite nasmeh na obraz. Monika Levanič Ptuj • 5. spomladanski koncert Zapojmo skupaj V soboto je v domu krajanov Budina-Brstje potekal že 5. spomladanski koncert, ki so ga tudi tokrat pripravile pevke ljudskih pesmi Jezero, ki jih vodi Ana Šori. LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LAST.,0DUČEN VEČ BARV AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LAST..0DUČEN BELA BMW 320 DTOURINGX-DRIVE 2012 14.990 1.LAST..0DUČEN SIVA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2007 4.990 1.LAST.,0DUČEN KOV. SV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NÄVI-PANORAMA 2011 8.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 6.490 I.LAST., ODUČEN SREBRNA FORDS-MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN, 4X4 SV. MODRA KJA SORENTO 2.5i CRDi 4x4 2002 3.990 ODLIČEN, 4X4 MODRA MAZDA 6 2007 4.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ E270CDIXENON NÄVI 2005 7.990 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTICOSMO 2013 12.990 1.LAST.,0DUČEN VEČ BARV PEUGEOT 50081,6 E- HDI 2012 9.990 1 .LAST., ODUČEN SV. MODRA VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST. ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.LAST., ODUČEN VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ .*: w Ig) pisana ■ zabavna • aktualn vanje na področju ljubiteljske kulture. Celotno prireditev je tudi tokrat povezoval Marjan Nahberger. Polna dvorana ljubiteljev ljudske pesmi in glasbe je bila spet dokaz, da ljudska pesem in glasba ne bosta tonili v pozabo. Sicer pa pevke Jezero že sedaj vabijo na jesenski koncert, ko bodo obeležile 13 let svojega udejstvovanja na področju ljudskega petja. MN PETEK 22. april 7:30 Glasbena osmica (stol, pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:25 Utrip Ormoža, pon, 9:45 Regi Gorišnica, pon. 10:55 Dnevnik TV Maribor, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 ŠKL, šport mladih, 28. oddaja, pon. 12:55 Kuhinjica, pon. 13:15 Športfnoj: Majda Ranil, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogovor ob filmu: Čas za improvizacijo 18:55 PNK: dr. Aleksander LorenSi, pon. 19:35 Mura Ftaba 2. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo), pon. 20:55 Sekvenca, pon, 21:15 Pogledn nazaj, pon. 21:25 Obzornik TV Dravograd, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 23. april 7:30 Glasbena osmica tsioi, pon-8:00 Utnp Ormoža 9:00 Kuhinjica, pon. 9:25 ŠKL - Šport mladih, 29. oddaja, pon. 9:55 Obzornik TV Dravograd 10:35 Mura Raba, 3. oddaja 11:00 Šport(no): Majda Raušl, pon. 11:30 Čista umetnost, 54. oddaja, pon, 12:00 Pregled tedna 12:25 Sekvenca, pon, 12:40 Pogled nazaj, pon. 12:50 PNK dr. Aleksander Lorenfič, pon. 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon, 18:25 Sekvenca 18:45 Čas za improvizacijo, pon. 19;15 Glasbena osmica (slo,), pon, 19:45 Regata Ptujianlta2012, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Regata Ptujianka2015, pon. 20:55 Boksarski magazin, pon. 22:00 Pregled tedna, pon._ NEDELJA 24. april 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 ŠKL - šport mladih, 29. oddaja, pon. 8:35 Šola, da se ti zrola: OŠ Koroških jeklarjev, pon. 9:30 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 10:10 Kuhinjica, pon, 10:35 Glasba za vse, pon. 11:05 Izpoved motorista, pon, 11:35 Čas za improvizacijo, pon, 12:05 Pregled ledna, pon. 12:30 Gostilna »Pr Francetu 13:30 Videostrani 16:05 TVGorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:40 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:10Čas za improvizacijo, pon. 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Dora: Karel Erjavec 21:15 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Videostrani PONEDELJEK 25.april 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8;3Q Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:15 Sola, da se ti zrola, pon. 10:10 SKL šport mladih, 30, oddaja 10:40 Kuhinjica, pon. 11 ;30 Izpoved motorista, pon, 12:00 Ptujska kronika 12;25 Obzornik TV Dravograd, pon, 13:05 Sekvenca, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Čas za improvizacijo, pon. 18:55 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 19:35 Šport(no): Majda RauŠi, pon. 20:05 Pregled tedna, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 21:00 Sreda v sredo; Ludvik Toplak, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani _ Ptujska televizija PETV T: 02 590 880 28, infoSpetv.tv. www.pstv.tv Foto: ML Foto: MN 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 19. aprila 2016 Z GLASBO DO SRCA na ptujski tržnici 23. aprila od 10. do 13. ure V soboto, 23. aprila, ko bo po ptujskih ulicah potekal tradicionalni jurijev sejem, vas vabimo, da nas med 10. in 13. uro obiščete na ptujski tržnici, kjer bo potekala v živo tudi oddaja Z glasbo do srca. Z nami bodo Rudi Šantl, Ivo Mojzer, Natalija Kolšek, Jovi band, Nataša Madjar, Maja Oderlab in Werner. Bodite z nami tudi vi ... Več nas bo, bolj veselo bo. mm, h VterwaV^ \i sveiovwo\ Ugodnejši nakup sezonskih vstopnic za celotno poletnosezono | v Termalnem Parku, velja le do 30.6.2016. ; - Z ladjico bomo raziskali najlepši del istrskega polotoka. Valovi sinjega morja nas bodo popeljali mimo številnih otoških nizov do najlepših istrskih mest ter znamenitega Limskega kanala. Na izletu nas bodo razvajali tudi kapitan, ki nam bo pripravil okusno ribje kosilo, odlična glasba skupine Katrca ter dobra volja naših animatorjev in ustvarjalcev Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Pridružite se nam 14. 5. 2016 na nepozabni avanturi. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2, tel.: 02 748 18 80 ali Turistagent Maribor na Mlinski ulici 28, tel.: 02 23 50 206. Sava Turizem d.d. - Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, ID za DDV: SI53667409; Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ porovnnflflGEncun [ AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIAPTUJ www.tednik.si tednik@tednik.si I petek • 15. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. RAČUNOVODSKI SERVIS Lidija Čre-šnik, s. p., Bukovci 164. Kakovostne in ažurne storitve po ugodni ceni. Tel. 040 276 387. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, več na www.ene-kas.si UGODNO, jeklena strešna, stenska kritina od 5,5 € + DDV/m2. E-pošta: info@lindap. si, www.lindap.si. Tel. 041 444 397. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si IZOLACIJSKE FASADE IN SLIKOPLESKARSKA DELA UGODNA CENA, KVALITETNA IN HITRA IZVEDBA, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA EKO SKLAD, Z VAMI ŽE 35 LET! FS TOP D.0.0.041 646 067 DVORJANE 42A, 2241 Sp. Duplek KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM prepelico. Tel. 753 75 91. PRODAM prašiče v teži od 25 kg do 180 kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno, ima okrogli priklop, koso širine 127, cena 800 €. Tel. 051 376 732. PRODAM njivo, 90 hektarjev, in gozd, 0,60 hektarja, v Preradu. Tel. 031 461 662. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM 3 teličke, črno-bele, primerne za prirejo mleka, z A-kontrolo. 051 220 012. NEPREMIČNINE V BLIZINI Ptuja vam na parceli 520 m2 zgradimo hišo po vaših željah. 041 646 662, Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina. PRODAM zazidljivo zemljišče, Videm pri Ptuju, 1.500 m2, 500 metrov od centra Vidma. Kanalizacija na zemljišču, cena 22 €/m2. Tel. 040 468 574. NA PTUJU, Slovenski trg, prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Tel. 031 366 891. PRODAM 10 arov vinograda. 041 681 004. DOM IN STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (internet, centralna kurjava). 041 428 673. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041 897 675. PVC okna, vrata, senčila ABA PRODAM tri črno-bele teličke, 2 x 140 kg in 1 x 160 kg, iz A-kontrole. Cena je 250 €/komad. 068 671 909. UGODNO prodam prikolico samona-kladalko SIP 17. 031 656 718. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Petek, 22. april 08:45 09:00 17:00 18:00 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:30 19:30 20:00 21:00 Ptuj, OŠ Breg: Hiška eksperimentov, od 14.25 za zunanje obiskovalce Slovenska Bistrica, Tomšičeva ul. 23: Dan zemlje, zasaditev zelenih dreves, stebrasti gaber, Društvo Bistriški škrat Hajdina, trg pred PSC: družabno srečanje občanov, peka perutnic in dobra kapljica iz občinske kleti Cerkvenjak, Dom kulture: dobrodelni koncert Naše pesmi - naše sanje, OŠ Cer-kvenjak-Vitomarci Markovci, večnamenska dvorana: slavnostna prireditev ob 17. občinskem prazniku, ob 17.45 nastop godbe napihala, 20.00 zabava z ansamblom Donačka Ormož, Dom kulture: dobrodelna prireditev Prijatelji prijateljem, OŠ Stanka Vraza Ormož Središče ob Dravi, knjižnica: Noč knjige, bralne ulice Jurovski Dol, Kulturni dom: proslava ob 10. občinskem prazniku Sv. Jurij, odprtje likovne razstave ex tempore Lenart, Center Slovenskih goric: Dnevi knjige v Lenartu, glasbeni nastop Simona in Dani, predstavitev zbirke Bele pesmi Danija Bedrača, predstavitev romana Tebi Jana Šmarčana Ptuj, Mestno gledališče: predstava Cucki Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer - Prihodnost krščanstva v Evropi in pri nas; predava p. Branko Cestnik Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: koncert Mateje Gorjup in predstavitev glasbenega prvenca IJEKARU Ptuj, CID: koncert Marina Mortensson, švedska pevka, jazz, pop Sobota, 23. april 09:00 Tradicionalni že deveti FESTIVAL MIRU s ŠARHOVIM POHODOM po Poteh pohorskega bataljona. Ob 9.00 uri se pohodniki zberejo pri Hotelu Jakec, ob 13.00 uri v cerkvi pri Treh kraljih maša za domovino, ob 15.00 uri pa bo osrednja mirovniška prireditev. 10:00 Ptuj, Furstova hiša: dan zemlje na dvorišču, zelemenjava, tržnica ustvarjalnosti, bolšji sejem, društvo Furstova hiša in društvo Zoja 10:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Zemlja se prebuja, kaj pa ti?, program Svit, Evropa Donna, krožnik zdravja za najmlajše, eko delavnica za otroke, Zavod zelena učilnica 10:00 Ptuj, športna dvorana Mladika: aikido otroški seminar, Aikido klub Ptuj 10:00 Ptuj, Tržnica: Z glasbo do srca, Radio-Tednik Ptuj, do 13.00 11:00 Jurovski Dol, Kulturni dom: Jurjevi dnevi 2016, Modna revija Art design, Andreja Tusulin, 13.30 odprtje razstave Moda in umetnost, poslikava s kano v Werglesovi hiši 11:00 Ormož, center Holermus: odprtje retrospektivne razstave slikarskih del Inne Kle-menčič 11:30 Jurovski Dol, Kulturni dom: proslava ob 60-letnici čebelarskega društva sv. Jurij 13:45 Prvenci: 17. praznik občine Markovci, predaja defibrilatorja, 14.00 gasilsko tekmovanje, 19.00 revija godbe in pevskih zborov v dvorani v Markovcih 15:00 Jurovski Dol, Gostilna Špindler, šotor: zabava z živo glasbo v šotoru 16:00 Osluševci: razstava Razgledi društva Prleški železničar 17:00 Središče ob Dravi, Dom kulture Sokolana: območno srečanje odraslih folklornih skupin Diradi čindara 2016, JSKD 18:00 Videm, občinska dvorana: Ne čakaj na maj, pridi kar zdaj! letni koncert Ženskega PZ KD Franceta Prešerna Videm, z gosti 18:00 Videm, občinska dvorana: Ne čakaj na maj, letni koncert ženskega pevskega zbora KD Franceta Prešerna; sodelujejo še tamburaši Videm s pevko Karmen Ivančič, Glasniki ter trobentarja Jože Topolovec z vnukom 19:00 Benedikt, Dom kulture: veseloigra Prekrižani načrti, Dramske skupine KTD Selce 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: koncert ob 20-letnici delovanja Destrniškega okteta, z gosti 19:00 Ormož, Dom kulture: koncert Moškega PZ Dobrava Naša pesem, ob 20-letnici delovanja KŠD Dobrava 19:00 Ptuj, kavabar Orfej: Vinilnica, druženje ljubiteljev plošč 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Cucki 20:00 Lenart, Dom kulture: koncert Andreja Šifrerja z gosti 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Hotko/Črnčrc/ Bertoncelj, Matej Hotko trio Nedelja, 24. april 07:00 Jurovski Dol, trg: Jurjevi dnevi 2016, jurjeva nedelja, 1. in 2. maša, godba na pihala, blagoslov konj 09:00 Jurovski Dol, Werglesova hiša: prodajna razstava Moda in umetnost 10:00 Markovci, cerkev sv. Marka: 17. praznik občine Markovci, slavnostna sveta maša, markov bazar med 8.00 in 12.00, ob 15.00 balinanje v športnem parku Prvenci 10:00 Središče ob Dravi, Stras: balinanje za pokal občine 11:00 Jurovski Dol, šotor pri gostilni Špindler: Zabava z živo glasbo 12:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus: Brunch šparglji in jagode se predstavlja 16:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: veseloigra Prekrižani načrti, Dramske skupine KTD Selce 20:00 Ptuj, kavarna KPŠ, Slovenski trg: Pomladni veter, Dan D, Radio-Tednik Ptuj Ponedeljek, 25. april 17:00 Jurovski Dol, Werglesova hiša: Jurjevi dnevi 2016, prodajna razstava Moda in umetnost, predavanje Resnica o kani Klavdije Hladin 19:00 Ptuj, Gimnazija: koncert gimnazijcev The Sound of Gimna, v podporu projektu 20 za 20 Mestni kino Ptuj Petek, 22., in sobota, 23. april: 17:00 Tom in čarobno ogledalce; 18:30 Planet samskih; 21:00 Liffe po liffu: Družinski film. Nedelja, 24. april: 17:00 Tom in čarobno ogledalce; 19:00 Liffe po liffu: Družinski film; 21:00 Planet samskih. RADIA PTUJ V nedeljo, 24. 04., ob 203DO na terasi Kavarne Kulttim (v primeru slabega vremena pa v Kavarni Kultum) ^ Tokratni gost glasbenega večera RADIA.BTUJbo sk g KULTUM Štajerski EDNIK ;radioptuj B9,B-9B^-ICM;J Vabljeni na javno radijsko oddajo! Vstop prost! SPOMIN Vrstijo se leta, čas neusmiljeno teče. Danes mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Rudi Mlakar S POLJSKE CESTE 33, PTUJ Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji Odšla je v večnost naša draga mama, babica, prababica in teta Elizabeta Bargiel IZ PTUJA Od nje se bomo poslovili v soboto, 23. aprila 2016, na novem rogozniškem pokopališču. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre Terezije Milošič IZ CIRKULAN 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi zaposlenim podjetja VGP Drava Ptuj, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Mir. Žalujoči: sin Simon in hčerka Zvonka z družinama Tiho si živel in tiho si odšel. Ob izgubi dragega moža, očeta in brata Zdravka Pulka IZ ŽETAL 93 se zahvaljujemo sosedom, domačemu župniku, domačim pevcem, pogrebnemu podjetju Mir, strojnemu krožku Žetalanec ter vsem, ki so darovali za svete maše, sveče in na kakršenkoli način pomagali. Žalujoči njegovi amnoseK ^ Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVAVAS 2 b www.tednik.si Dornava • Ko oskrba za psa stane več kot oskrba za otroka Janžekovič Cerarju: „Ali smo totalno vsi znoreli?" „Sam sem ljubitelj živali, imam tudi psa, ampak vse, kar je prav, je prav," je potem, ko je občina na podlagi povpraševanja, ki ga je poslala v mariborski azil in dobila stroškovnik, povedal Rajko Janžekovič, župan občine Dornava. Za izgubljeno psičko iz njihove občine so za en mesec, 30 oskrbnih dni, sterilizacijo in prevoz morali plačati kar 656 evrov. Za primerjavo: cena programa v dornavskem vrtcu za otroke, stare od 3 do 4 leta, stane 339 evrov. Ker so iz veterinarske ambulante občino Dornava obvestili, da je v vasi Lasigovci potepuška psička, je občina takoj ukrepala in poslala povpraševanje v mariborski azil. Prosili so za ponudbo zaradi izstavitve naročilnice. A jih je ta šokirala. Okvirni Faksimile elektronske pošte z računom za enomesečno oskrbo psa v mariborskem azilu Občina Dornava Spoštovani Pošiljam vam okvirni stroškovnik za psičko iz vaše občine: Predviden strošek: Oskrbni dan 30 x 12,00 Prevoz 86 km x 0,35 Sterilizacija psice Delovna ura oskrbnika 2 x 9.10 360,00 EUR 30,10 EUR 130,00 EUR 18.20 EUR Alenka Ferčec | Snaga Maribor [Alenka.Fercec@snaga-mb.si] 4. april 2016 14:03 Natalija RE: IZGUBLJENA PSIČKA - OBČINA DORNAVA 22 % ddv 538,30 EUR 118.43 EUR V kolikor bo oskrbnih dni manj, se strošek ustrezno popravi, enako pri ostalih postavkah. Če se odločite, da pridemo po psičko, prosimo za izdajo naročilnice. Lepo pozdravljeni. Alenka M. Ferčec Vir: Občina Dornava Foto: CG Za mesečno oskrbo psa in sterilizacijo bi občina morala odšteti več kot 650 evrov. Cene mesečne oskrbe otroka v dornavskem vrtcu ... Sklep o povišanju cen programov javnega vzgojno-izobraževal nega zavoda Dornava. Uradno glasilo slovenskih občin, ŠL 30/2007 Datum sprejema: 14.11.2007 Datum objave: 23.11.2007 Datum začetka velj a vnosti: 24.11.2007 Datum začetka uporabe: 1.1.2008 Na podlagi 31. člena zakona o vrtcih (Ur. list RS, št 12/96 in 44/00,78/03) in 15. Sena Statuta Občine Dornava (Ur. list RS, št. 26/07), je občinski svet občine Dornava na 9. redni seji, dne 14.11.2007 sprejel Cene programov javnega vzgojno-fzobraževalnega zavoda Dornava so naslednje: - starostna skupina od 1-3 let 397,16 EUR - starostna skupina od 4-6 let 289,11 EUR - starostna skupina od 3-4 let 339,60 EUR - kombiniran oddelek od 2-3 let 375,41 EUR Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01. 2008. Zupan Rajko Janžekovič je zgrožen, poslal je celo pismo predsedniku vlade. stroškovnik, ki so ga dobili, je namreč bil izjemno visok: za en mesec kar 656 evrov. Kot izhaja iz stroškovnika, ki so ga poslali tudi nam, oskrbni dan stane 12 evrov, prevoz dodatnih 30 evrov, sterilizacija 130 evrov in dve delovni uri oskrbnika 18 evrov. „Če bo oskrbnih dni manj, se strošek ustrezno popravi, enako pri preostalih postavkah," so sicer v svoji ponudbi dodatno pojasnili iz Azila za živali Maribor. Ta odgovor pa je Janžekoviča tako razjezil, da je poslal pismo samemu predsedniku vlade Miru Cerarju. „Imam kratko vprašanje, in sicer, ali se vam zdi normalno, da moramo občine plačevati azilom za živali takšne vsote za zapuščene živali, kljub temu da nam vsako leto znižujete glava-rine? Tukaj je primer, Vi pa presodite, ali je to še delo po zdravi kmečki pameti ali zakonsko dovoljeno guljenje občin, ki so prav tako del javnega sektorja. Da bodo cene bolj razumljive, vam prilagam še cenik oskrbnin v našem vrtcu," je med drugim zapisal Janžekovič. Naredil je tudi primerjavo in predsedniku vlade pojasnil, da je nesprejemljivo, da bi za psa v azilu mesečno morala občina plačati 656 evrov, za otroka v vrtcu pa odvisno od starosti cena mesečnega programa znaša med 289 evrov in 397 evrov. „Glava-rina za občane znaša 522 evrov. Kakšna je minimalna pokojnina, kakšna je minimalna plača? Ali smo totalno vsi znoreli? Kje je logika in kje zdrava kmečka pamet," so le nekatera izmed vprašanj, ki jih je predsedniku vlade zastavil dornavski župan. Oskrbino za najdeno psičko v višini 656 evrov je Občina po zakonu morala poravnati. Dženana Kmetec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IVslI '()fts,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, EU pomaranča, ob Dravi, Ptuj Napoved vremena za Slovenijo Za vas urejamo 11 sodobno opremljenih 3, z najlepšim pogledom na Ptuj. hotelskih sob, Če je Jurija dež in na Petra suša, 6/21 se raduie kmetova duša. Pričakujemo vas v maju 2016. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bodo v južni Sloveniji možne manjše padavine. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 9, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. Obeti V soboto bo oblačno. V zahodnih krajih se bodo dopoldne začele pojavljati padavine, ki se bodo popoldne postopno razširile nad vso Slovenijo in se zvečer nekoliko okrepile. Do nedelje zjutraj bo dež oslabel. V nedeljo bo oblačno, predvsem na jugu bo občasno še deževalo. Ohladilo se bo, pihal bo severovzhodni veter. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega tlaka, nad jugozahodno Evropo pa ciklonsko območje.