PRIDELOVALNI POSKUSI S KORUZO V LETU 1957
Zveza kjnetij»ko gospodar.sk.ih zJjoraiic JugOslavije je v 1. 1957 organizjrala na 33 gospodarstvih sociaRstičnega sektorja kmetijstva triletne pridelovalne poskuse s ikoruzo. Namem teh posku^sov je po pogo-jih natečaja, da bi rezuliate znanstvervo reziskovailnih ustanov preverili v pride-lovalnih pogfojili. da bi tako prišli donaj-boljših pridelova>lnih postopkov, ki IkhJo omog-očili dosejro maksimalnih, gospodar-. sko opravičandk donosov.
Zadnja le(a so bili na poskusnih pa-rce-lah i,n manjših površinali nekaterih kmc-tijskih posestev doseže-ri'! ninogo večji flo- , nosi. kakor je jugoslovansko povprečje. Realizirani donos-i kažejo. da se skrivajo v naši kmetijski proizvodnji veUke neiz-koriščene možnosti. To potrjujžjo tudi re-zultati pridelwalnih poskiisov s koruzo v 1. 1957, ki pričajo, da je mogoče tudi na veliikih površinali  zelo smotmo poslova/ti. '
Ce gledamo rezultate, ki so bili dose-žrni pri feh poskusih, je predvsem ino-poče iigotoviti upoštovajoč pr.idelovalne stroške, sknpne stroške tudi finaftno. da so vsa pospstva reailiziiraJa visok dobič^k na hektar (izjema je le posestvo »Ml. S«to-janovič'<, ki je doseglo sorazmtrno nizok dobiček). Visok dohiček je biil dosežen na vseh drujrih posestvih kljnb precej viso-kim iTtvpsiiciiam na hpikter zaradi veTi:ke vred^nosii pridelka. ki je posledica rekord-nih donosov.
Opazno-je, da so doseženi rezultati zelo neizenačeni. To sc nana.ša tako na pride-lovalne stroške kaikor tudi na donose in dobiček. Višina stroškov na hoktar se prib-lje od 75 tisoč diim (Mlado&t) do 323 tisoč dnn (>BesiM Fok«), -viši-na donosov od 40sto-tov (KM Crveni Rregovi, II. parcela) pa do 110 stofov (Vu.kovar), vrrdnost pridel-ka od 128 fisoč do 5)7 Hsoč diin na lipktar. Najve-čji dobiček 'je doscfrlo KP Rudine 3i2O tisoč di.n. Prav ta.ko s<> znatne razl.i-kc v lastni cemi zrnia — od 1.07" din (Mlfl-dost) do 5.020 di.n (Be<?ni Fok). Tako veli-ko razliko v pridolovalnih sfcroških. dono-f*ih, dobičku in drusem i^rirajo odtod. ker so ponokod po r-ni strani delali posknse z naTadn« Tnerka.niilno koruzo, drusod pa so pridelovali semonsko komzo s poveča-niTni stroški in mnojro večjo vrednostjo pridelka (»Besni Fi.k<; 87 stotov. tVt1k>v-ski< 37 stofov. KDZ »Bratstvo •pdin«lvr>« 37 stotov, »Fruška g-»ra<r 36 sfofov, »Rtid.i-ite« 35 stotov. »Goce Dplčev« 36 stotov). Razen tejra Tnoratno upoštevati, da jo bila fena seniensko komze dva in p<>l do tri-krat višja kakor cena mprknntilTie. No-pnako izvajani airroieliniPni nkropi. to je razilična in(f»n7;iTnost nridolovaTija ie pri-vpdla tudi do rarličniii pridflovnln.ih stro-škoT. Kar sp tirp dosežpnih donosov in vrednosii pridrlka izvirajo razlike iz tpč razlojjov: pridplovanjp ni bilo na vsch poskusnih parcelah pnako infonzivno. na-ravni poproii za pridolovan >e niso bili ena-ki pri vseh izvaialcih poskusov, neenaka kakovost z«mljišč itd.
Poine.mbna jp ttidi primprjava pridolo-vanja koruzp. v noskusn in i^ven poskn-sa ria posamezTiih posestTiih. ki so ga ta ffospodnrstva normaliro izvajala. Ta pri-nprjava je THvspbno važna zafo, kor so v obph primpnli iipnrabijali pnako ajmtpTi-niko ob istpm strokovnpm os«bni isfo dplavce. ki ko sodplnvali pri pridelovaTiju. ob enakih podnrbnih pojron}i. Rnzfn fe<ra so pri obračunavanin stroškov in obraču-Tiavanju in  ra-zporpclu posrcdnih stroškov
irporaibljaH eoaike conc in enotno načelo. Primerjavo jc mogoče na-pr-aiviti saano na
9    gospodarstvih, ker neka^tera    poscstva niso pridelovaJa  koruze izTen poskusa, a na  nekaterih ,pri  obdelovanjui  izven   po-skusa nii.so uporabili merkantil;ne koruze.
Primerjava do6©ženiU rezulfatov pri enera in drug^iu načimu pridelovanja ko-ruze jasno potrjuje {?ospodarsko upravi-čenost povečamega in^estiranja pri po-skiusm. Boljši fimančn.i rozultat ni bil dose-žen samo v povprroju pri Iph 9 gospo-¦dairst-viih, ki so pridclovala na oba nači-na, temveč tndi pri vsa.kem f,'os{Kw)arstvii posebej. Večje rnvesticije pri pridelova-nju y poekusn so dale tndi več vredni pri-delek in večji dobičok, medtem ko so lastne cene koruze na niorsko cnoto znat-no niižjc. Lasfna cena koruze v posktisu je znatno nižja — 1.9-49 din, medtp,m ko znaša v pridplovanju izven poskusa 2.46t din. In^vesiioiJR pri poskusu ^so bile pove-čane za 35.8 od.stotka, rnrdiem ko je vred-nost pridelika večja za 67.3 odstotika. '
Najvcčjo dolovno produktnnnost je itne-
10   Kmebijsko   posestvo  jjasenovac«,   naj-manJKo  pa   KD/,    >Batnša«  in  Kmelijsko posestvo    »Ljubičevo«.    Kljub    najmanjši porabi   dela   je   Kmetijsko   posostvo   >Ja-senovac« od skupno porabljcnega dela za
pridelovanje koruze v poskusu poraibilo 35 <xlstotikoy za dovaaanje in trošenje klevskega gnoja. Cc bi to delo mehanizi-ral.i. bi bi<la v tetn prinieru porafea člo-veškega dela, kaikor kaže neka analiza, mainjša, za pol uro na vsa.k stot pridielame konrze (pri donosu, ki je bil doeežen v po-skusu). Vis&ka poraiba dela na kmetij-skein posestvu »Ljubičevo« je poslcdica predvsem ročnega c»kopavanja \<n trpatTe: od skupno porabljpnefca dpila odpade na okopavanje +5 ofistotikov, na ročno trga-nje približno 51 odstotkov. Podobno je tTi-(fi pri KDZ jBa^uša«. Ce bi na fem in aa druprih posestvih mohaTiizirali to vrsto dct. je nedvomno, da bi bila d©l<wna sto-rilnost mnog:'> Točja.
Gledp na vcliko znamstveno im praktič-no vrodnost pS-ideIo%alnih poskusov s iko-mzo v 1. 1957, bi bilo potrebno storili vse pobrebne ukrepe zaradi povcčanja šteTila poskusov, povečan ja štcvila kulhir, ki bi jih z njimi zajeli in še iesnejšcffa sodelo-vanja znartstveno raziskovalnih nstanov s pridelvalci. Pnidelovanj^ na poskus.ndh parcelah mora slnžiti koi zanesljivo meri-lo kinetijskim orpanizaoijam in zaaTttere-si>amim pridploTalcem, kako m ob kaJcš-nih investi^ijah je mojcoče doscči najibolj-še d^iosp. V tpim je tudi njcgov pomen.
Vrednost pridelka, finančni rezultati in Iastna cena koruze, pridelane pri pridelovalnih poskusih v 1. 1957
Kmetijaka organizacija
OZ.JA   SRBIJA
KK »PančevaCki RiU:
1.   Uprava   Besni   Fofc   ......   k   ¦•     95
2.   Uprava    Vrbovski.........    100
3.   Uprava   Glogonjski    Rit        ......     99
4.   KDZ   .»Batuša«.   Kalište.......75
5.   KP   »Mladost*,   Obrenovac......SS
6.  2rebčarna »LjubiCevo«, Požarevac ...     75
VOJVODINA
1.   KP »Bratstvo Jedinstvo«, Z.renjanln .   .    135
2.   KDZ   »Budučnost«,  Trešnjevac   ....    104
3.   »Zobnatica«,    b.    Topola   .......    345
4.   KP   »7   juli«,   Crvenka........    10«
5.   Kp   »Sretn«,  Jlum   ...*••••••    106
S. KP   »Coka«,   Coka.........    1«
T. »Fniska   Gora«.   GladnoS........    100
8.   KDZ   »Ivo   Lola   Ribar«,   Curu?   ....    103
9.   KP   »Bratstvo   Jedinstvo«,   Hetc)   .   .   .    254 10. Ziv. poljed.  post. VernSič,  Subotica .   .    20S
HRVATSKA
1. KIK    Bel.ie,    Sirine   ..».»..•   t    lftfl
2.* KP   »Erdut«,   Erdut.....'.   *   .   .    112
3.   KIK   »Belje«  —   Jaspnovac......59
4.   KP   »Rudine«,   T.   Antnnovac   .....    102
5.   KP  »Vrana«,  Biograd  na  Moru ....     31 B. KP    »Osijek«,    Osiick........    100
7.  KP  »Vukovar«, Vukovar.......    133
». KP  »Vinkovci«,   Vinkovcl  .   t   i   i   .   .   .   104
MAKEDONIJA
1.   KP   »Xapredak«.   Tetovo  .   i   s   *  i   •   .    30
2.   KP   »Gocc   Delfev«.........48
3.   kp »Crvoni  Bregovl« — Negotino:
T parcela       ...........      25
II parcela       ......>.....      25
SLOVENIJA
1. KP   »Beltinci«,   Beltinci   ,«.•»..      32
BOSNA  IN  HERCEGOVINA
1. KP »Mladen Stojanovlč«. Nova Topola .    2A
101           51«.67O           323.9S8           3.022           192.708
41,5        219.627           145.338           3.018             74.298
59,5        1*1.120           105.32S           1.705            85.794
56           180.871            83.081           1.380.            97.790
66           205.199            75.181           1.073           130.018
74           230.725           166.156           2.160            64.563
65           356.610           168.344           2.429           188.286
50           1S3.341           117.351           2.232            45.990
55           183.507           113.046           1.922             70.4S1
92           315.403           147.024           1.457           168.379
82           246.398           100.944           1.399           14.1.404
50            179.535           115.650           J.920             63.835
72            331.667           137.681           1.818           193.986 65           212.585           123.661           1.789            S8.924
74            244.8S0           145.118           J.R29            99.742 53           198.545           156.356-          2.370            42.189
M           222.0««           12S.700           1.767            95.366
51            156.776            94.764           1.800            62.612 96           327.966           146.959           1.364           181.007
75           431.895          111.655          1.4«          820.240 87     .      307.061            167.457            1.295            «t.6O7
73             231.616            152.285            2.046              79.331 110            343.955            164.328            1.488            179.627
63            200.376            170.86D            2.635             29.516
B3            200.930            101.942            1.55«             08.988
60            359.590            126.904            1.854            232.686
51            161.250            117.840            2.19«              43.410
40           128.460            108.720            2.55»              19.740
58
43
191.059
133.000
135.760
126.621
2.130
2.850
55.299
«.379