543 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
si je izbrala. Njeni spomini bi bili brez iz~rpnih podatkov, ki jih je prispevala Alenka Puhar, vsekakor
te‘je razumljivi. Za opravljeno delo, ki je znatno preseglo uredni{ke naloge, bi ji bila Angela Vode
gotovo hvale‘na.
Mateja Jeraj
Takis Michas, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. College Station : Texas
A&M University Press, 2002. 176 strani. (Eastern European studies ; 15)
Knjiga gr{kega novinarja Takisa Michasa predstavlja zgodovino gr{ko-srbskih meddr‘avnih odnosov
v devetdesetih letih 20. stoletja. To je v obdobju, ko sta gr{ka dr‘ava in gr{ko ljudstvo – kljub obsodbi
zahodnoevropske in severnoameri{ke javnosti in politike delovanja srbskih ekstremistov v Bosni in Her-
cegovini – {iroko podpirali politiko Slobodana Milo{evi}a na obmo~ju nekdanje Jugoslavije.
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem avtor predstavi delovanje gr{ke politike v odnosu do
dogodkov na obmo~ju nekdanje Jugoslavije do leta 1995. Najprej je predstavljena podpora gr{ke vlade,
gr{ke pravoslavne cerkve in gr{kih medijev politiki Slobodana Milo{evi}a, Radovana Karad‘i}a in
Ratka Mladi}a v obdobju bosanske krize, nato pa {e obiski Karad‘i}a in Milo{evi}a v Gr~iji. Orisano je
tudi delovanje Grkov v Bosni in Hercegovini, ki so celo sodelovali tudi pri poboju 8.000 civilistov v
Srebrenici. Po avtorjevih navedbah naj bi si gr{ka vlada tudi v 21. stoletju zatiskala o~i pred tem dej-
stvom, navaja pa tudi, da naj bi med jugoslovansko krizo Milo{evi} celo predlagal zdru‘itev Srbije in
Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo, ob tem pa tudi delitev Vardarske Makedonije.
V zvezi s tem je v posebnem podpoglavju orisana tudi gr{ka politika do makedonskega vpra{anja.
Tako naj po avtorjevih navedbah Gr~ija po letu 1944 ne bi zanikala obstoja makedonskega naroda in
makedonskega jezika. Nasprotovala naj bil le obstoju imena Makedonci za slovansko ljudstvo. Gr~ija
seveda tudi ni priznavala obstoja makedonske manj{ine v »Egejski« Makedoniji. Avgusta 1991 je tako
gr{ki zunanji minister Samaras izro~il svojim evropskim kolegom memorandum, v katerem je trdil, da
Makedonija in Kosovo spri~o ekonomskih, geopoliti~nih in histori~nih razlogov ne moreta pre‘iveti
kot samostojni dr‘avni tvorbi. Priznanju Makedonije je Gr~ija dolgo nasprotovala in {e danes naspro-
tuje imenu »Makedonija« kot uradnemu nazivu za to nekdanjo jugoslovansko republiko.
V drugem delu avtor navaja, da so srbski podjetniki na{li v Gr~iji mo‘nost za pranje denarje in za
trgovanje v ~asu embarga mednarodne skupnosti. Avtor tudi navaja, da so protiameri{ke in proti-Clin-
tonovske demonstracije, do katerih je pri{lo v ~asu obiska Billa Clintona v Gr~iji leta 1999 (med napa-
dom sil zveze NATO na Jugoslavijo), zna~ilne za prikaz stali{~ Grkov do napada na Zvezno republiko
Jugoslavijo.
V tretjem delu Michas predstavi radikalizacijo gr{ke pravoslavne cerkve, logiko etni~nega naciona-
lizma v Gr~iji ter logiko novega protiamerikanizma, ki v Gr~iji v nekaterih krogih prevladuje {e danes.
Matja‘ Klemen~i~
Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. Zagreb : [kolska knji-
ga, 2003/2004. 212 strani.
V skrajno neugodnih razmerah ta edina specializirana revija za gospodarsko zgodovino v prej{njem
jugoslovanskem prostoru vendarle {e izhaja. Kot sem omenil ‘e v prikazu ene prej{njih {tevilk, je to
skorajda »Einmannbetrieb«, kajti ve~ina razprav izvira od glavnega in odgovornega urednika dr. Ivana
Ercega.
Prva razprava »Jozefinsko mu{ko stanovni{tvo po ‘upanijama (17285/87)« (str. 7–12) izvira od
njega. V hrva{kih ‘upanijah je tedaj ‘ivelo 317.754 mo{kih ali 9,42 odstotkov v Translajtaniji (brez
Sedmogra{ke in kraljevskih mest). Ti mo{ki so raz~lenjeni na duhovnike, plemi~e, uradnike, me{~ane
(tr‘ane), kmete gospodarje, naslednike kmetov ali obrtnikov, gosta~e in ostale. Zanimivo je, da je bilo
de~kov od 1–12 let skoraj 31, od 13–17 let pa 7,63 odstotkov vseh mo{kih, kar ponazarja sorazmerno
veliko mladost celotne mo{ke populacije.

544 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Isti pisec objavlja razpravo »Pregled pu~anstva i njegova gospodarskoga stanja u Dalmaciji i Boki
Kotorskoj (1805/6)« (str. 13–29). Gre za statisti~ni pregled, ki ga je objavil Ivan Domenik Garagnin v
svojem delu Rifflessioni economico-politiche sopra la Dalmazia, Zadar 1806. Za vsak kraj so objav-
ljeni {tevil~ni podatki o gospodarskih objektih in virih, ki so omogo~ali pre‘ivljanje prebivalstva. S
pogledom na celoto je {e vedno prevladovalo poljedelstvo na nizki stopnji ter ‘ivinoreja, ki je bila sicer
na vi{ji stopnji, toda mo‘nosti za bolj{o rejo niso bile izrabljene. Pomembna je {e vedno bila hi{na obrt,
obrt v malih pomorskih mestih in v njih tudi ladjedelni{tvo za doma~e pomorce. Seveda je obstajala
tudi trgovina, ki pa ni posebno ovrednotena. Prebivalstvo je bilo {e zelo diferencirano na patricije,
kolone in druge bolj podrobne oznake.
Deana Kova~ec objavlja tudi za nas zelo zanimiv kratek zapis »Stanje stanovni{tva u Trstu i njego-
voj okolici 1776. god.« (str. 31–34). Trst je v tem ~asu zelo privla~il poslovne‘e in trgovske organiza-
cije iz raznih krajev Avstrije in od drugod. V njem so ‘iveli Slovenci, Hrvati in Italijani ter nekaj zastop-
nikov drugih narodov. Na ‘eljo dunajskega dvora je generalni vikar tr‘a{ke {kofije opravil popis prebi-
valstva v Trstu in okolici. V tem ~asu je bilo na o‘jem podro~ju Trsta 4.692 mo{kih in 4.538 ‘ensk. Na
nemestnem obmo~ju je bilo 823 mo{kih in 829 ‘ensk. Poleg teh je bilo {e 78 {kofijskih, 59 redovnih
duhovnikov in 23 redovnic. Katoli~anov je bilo 11.042. Druge narodnosti niso podrobneje prikazane.
Prikazana so le rojstva, smrti in poroke. Judov se je rodilo 13, Grkov 16, Armenca 2 in 2 luteranca.
Avtor razprave »Organizacija trgovine i podizanje trgova~kog poduze}a u Rijeci (1802)« (str. 34–47)
je Ivan Erceg. V ‘elji, da bi iz Reke naredili veliko pristani{~e so bili poskusi, kako bi v njej ustanavljali
velika trgovska podjetja. Tam je ‘e dolgo obstajala trgovska hi{a Ivan Krstnik Nais in kompanjoni. Ta
hi{a je dr‘avnim oblastem predlagala ustanovitev delni{ke izvozno-uvozne trgovske hi{e, ki bi jo vodil
Antun Nais. Predvideno je bilo, da se povabi 500 delni~arjev, ki bi vlo‘ili po 2.000 forintov kapitala. Ta
trgovska hi{a naj bi se ukvarjala z izvozom ‘ita, tobaka, voska, alkalne soli, loja, volne, lesa in goveje
‘ivine. Uva‘ala pa bi sladkor, kavo, olje in podobne artikle. V razpravi je objavljen latinski izvirnik in
hrva{ki prevod s {tevilnimi podrobnostmi. @al ni navedbe, ali je bil ta predlog realiziran ali ne.
Od istega pisca je tudi razprava »O gospodarskom ‘ivotu i radu triju hrvatskih ‘upanija (1852)«
(str. 49-183). Gre za poro~ilo, ki ga je sestavil znani hrva{ki gospodarstvenik dr. E. L. plem. Tkalec, kot
tajnik Hrva{ke trgovske in obrtne zbornice, in je bilo predlo‘eno c. k. Ministrstvu za trgovino, obrt in
javne stavbe. Nana{alo pa se je na primarno proizvodnjo, obrt in prometna sredstva na Hrva{kem.
Objavljeno je v izvirnem nem{kem besedilu in v hrva{kem prevodu. V uvodu so prikazani Tkal~evi
zelo moderni pogledi na re{itev agrarnega vpra{anja, osvoboditve kmetov, ki je bila v avstrijskem delu
dr‘ave ‘e opravljena ali je bila v teku, ki pa je na Hrva{kem leta 1852 {e niso za~eli re{evati. Vsebine
poro~ila na kratko ni mogo~e prikazati, zato bomo navedli samo obdelana poglavja. I. Obmo~je zborni-
ce, lega, velikost, prebivalstvo. II. Topografske in klimatske razmere (orografija, hidrografija, klimato-
logija). III. Proizvodne razmere. A. Kmetijska pridelava 1. Poljedelstvo, 2. Vinogradni{tvo, 3. Pridelo-
vanje krme, 4. Gozdarstvo, 5. @ivinoreja in 6. Svilogojstvo. B. Industrijska proizvodnja 1. Rudarstvo, 2.
Tovarni{ka industrija – Tabelarni pregled za volitve upravi~enega obrtni{kega stanu na obmo~ju zbor-
nice, – policijske obrti, – komercialne obrti, ki se ne ukvarjajo s prehrambenimi proizvodi, – me{~anske
obrti. IV. Trgovina, kreditne ustanove in prometna sredstva – tabelarni pregled, – Trgovski promet
zborni~nega obmo~ja zajema 1. promet z ‘itom in sicer{njo veleprodajo, 2. prodajo na drobno. V.
Delavske razmere in na~in ‘ivljenja. Poro~ilo daje izredno mno‘ico podatkov, ki osvetljujejo gospodar-
ske in ‘ivljenjske razmere na Hrva{kem sredi 19. stoletja.
Predzadnji ~lanek Ivana Ercega obravnava »Ekonomsko-dru{tvene prilike u Dalmaciji u XIX.
stolje}u« (str. 185-197). Gre za povzetek razprave Bernarda Stullija, znanega pisca znanstvenih prispe-
vkov o gospodarskem ‘ivljenju pode‘elskega in mestnega prebivalstva v Dalmaciji. Povzamemo lahko,
da je bilo poljedelstvo na zelo nizki ravni z majhnimi pridelki, tako da lakota ni bila redka, zlasti v
Dalmatinski Zagori. Vinogradni{tvo ni bilo kaj prida razvito, razen tega so epidemije bolezni vinske
trte dva do trikrat skoraj povsem uni~ile pridelek grozdja. @ivinoreja je bila podlaga za denarno menja-
vo, s katero so si kmetje pridobili denar za pla~evanje davkov in za nakup trgovskih predmetov. Oljkar-
stvo je bilo v 18. stoletju zelo razvito in donosno, v 19. stoletju pa se je drevje postaralo in pridelki oliv
in olivnega olja so bili vedno manj{i. Pomorstvo ni doseglo ustrezne ravni in zato tudi dohodki od te
panoge niso bili ustrezni. Ladjedelni{tvu se ni namenjala ustrezna pozornost. Tudi dr‘avna uprava
pomorstva ni bila organizirana optimalno. Dalmacija je pla~evala dunajski vladi 430.000 forintov daja-

545 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
tev, za razne namene je bilo vrnjeno 300.000 forintov, torej je bila Dalmacija od dr‘ave izkori{~ana.
V zadnjem ~lanku z naslovom »Gospodarski uvjeti ‘ivota selja~kog pu~anstva u [estinama« (str.
199–203) povzema Ivan Erceg manj{i zapis znanega gospodarskega zgodovinarja prof. dr. Rudolfa
Bi~ani}a »Izlet u [estine« iz leta 1939. [estine so izletni{ki kraj za Zagreb~ane na obronku Zagreba~ke
gore. Kraj je bil tedaj lepo urejen s {tevilnimi gostilnami za izletnike, sicer pa je bila agrarna prena-
seljenost komaj verjetna. V ob~ini je bilo 800 oralov obdelovalne zemlje, na njej pa je ‘ivelo 700 dru‘in
s 3.500 dru‘inskimi ~lani. Razumljivo je, da so se zato prebivalci morali ukvarjati poleg kmetijske {e z
raznimi drugimi stranskimi dejavnostmi.
Na koncu so {e zapis o preminulem solnem zgodovinarju prof. dr. Rudolfu Palmeu, prikaz knjige
prof. dr. Tvrtka [voba, ki je pred desetletji bil u~itelj na veterinarskem oddelku ljubljanske Biotehni{ke
fakultete, z naslovom Ideologija i biologija ter prikaz knjige doc. dr. Vladimirja ^avraka: Vojni komu-
nitet Petrinja kao gospodarsko in prosvjetno kulturno sredi{te Banske krajine.
Jo‘e Ma~ek
[olska kronika
Zbornik za zgodovino {olstva
Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi-
cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra-
du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji
utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji
{olski dan.
Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske
kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva
od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio-
grafijo za slovensko zgodovino {olstva.
Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u
uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani.