Šteiaai Lazar: TITANA. Roman. Iz madžaršcine prevedel Fr. Kolenc. I. O6i, ki so lioile mandeljnu, je uprl v opazovalno cev in je z rorko pozornostjo opazoval uoinek. Oci so mu bile mrzle in nepremdčne ko kos ledu. Sedaj se je brezbrižno premaknil in je na kos papirja zabeležl neko formulo. Potem je odložil opazovalno cev in )e srepo gledal pred se. Stal je za mizo, kakor kak kip. — Mutsuhito Dsain, o čem razmišljate? — je vprašal Overton, drugi pomočnik. — Ali se vam ni posrečilo? — Pač, — se je stresel Japonec. — Le na to sem mislil, kako vse cvete sedaj v moji domovdni . . . Nekak žalosten smehljaj mu je preletel brezkrvni, rumeni obraz, pogled se mu je utrnjeno izgubil v daljavi; iz tovamiških dinmikov se je po nebesnem oboku valil proti solnonemu vzhodu umazan dim. — V tem času mora biti tam zelo lepo, — je rekel Overton. — Toda Bog ve, mene tudd najlepša slika le za trenutek prevzame. Saj je vendar tako naravno, kar je lepo. Kaka znanstvena formula ali kaka resnična skrivnost me bolj zanLma . . . Mutsuhito Dsain je vzdihnil. — Cvet je najčudovltejša formula Ln najveličastnejša kemična skrivnost, katero le oni reši, ki išče ključ rešitve v samem sebi. Jaz ljubim cvetlico. Cvet je skrivnost stvarstva. Ljubim naravo. Ker vem, da sem ključ narave jaz: misleoi človek ... -«i •-*;;? Ovorton se je dvignil. Eleganten posvetnjak je bil tudi v belem delavnem jopiču, ko se je pooasi sprehajal po velikanski delavnici. Japonec je z mrzlim pogledom spreraIjal lepolionega, širokoplečatega mladeniča; Overton je bil podoba popolnega ameniskega bogataša. — Io tudi »airava ne izvrši nižjega dela, ko ustvari cvet, kakor nii, ko prikličemo iz dna preiskovalnih cevk neznano fonnulo . . . — Seveda, — se je veselo smejal Oveiion, — saj tudi zemlja ni nic drugega ko velikansika preiskovalna cev, v kateri se odigrajo dsti velikanski učinkd, ki jih v pomanjšani obliki opaizujem v opazovalni cevi . . . — Tako je, — je uslužno prikimal Japonec. — Ka'ko daleč ste pnišM s poizkusi? Overtonov obraz se je zmračil. — Na začetku zač&tka sem še. Razteznost plinov . . . Neumna resnica. Ali se mi posreči DjresnLciti, da bi se plini v valoviti orti širiM naprej. Tako, kakor jaz hočem . . . — Nemogoče. — Le ene misli je treba, vzplamtečega bliska in sem na pragu skrivnosti. Samo ene misli in čutlm, da zrušim eno velikansko zakonitost sveta — življenja. Pldni, ki se bodo dali voditi! Ko se nevidna plinska raolekula ne bode mogla ločiti druga od druge, ker jih bo moja volja skupaj držala. Kaj rečete k temu, Mutsuhito Dsain? Japonec se je nasmehndl. — In zakaj hočete vkovati v verige plinska telesa? — je vprašal potem resno. — Naravi ni mogoče delati sile. Zakaj hočete zrušiti nauk o razteznosti plinov? Kak znanstven pomen ima to? Pogledala sta se. — Za človeško bodočnost delam — je z visokega, odgovoril Overton. — Jaz tudi. — Toda tudi drugi smotri mi migljajo pred oomi . . . Japonec se je naslonil na mizo. — Vojska? — je vprašal tiho. — To, — je prikimal Overton. Mutsuhito DsaLnovo oko je vzplamtelo. Punčica se je raztegnila, potem zopet skrfiila in izraz je otoi>el, le samo na zboeenih ustih je zaigral neki fini, zaničljiv smehljaj. — Vojska je mati bolesti in muk, mir pa . . . —. . . priprava za drugo vo]sko, — ga je prekinil Amerikanec. Zvezda ZdTuženih držav se dviga in . . . — Japonski se smeje bodoenost, — je rmrno pripoinnil Mutsuhito Dsain. ^ Overton se je vznemiril, vendar pa se je premagoval. — Kako nnisMte? — se je ozrl na tovardša. Japonec se je nagndl nekoliko naprej in je na prsdh prekrdžal roke. — Anglija je ostairela, toda svetovno gospodstvo ima še v rokah. Latinski narodi so nazadovali, slovanstvo se je izživelo, germanskd militarizem je oslabel. Kdo je na vrsti? Ameriika ali Japonska. Toda tudi ljudsitvo Amerdke spada k beli rasi in mešanica ljudstev v sebi nosi one razkrajajoče klike, ki bi semlele veliike narode na pozoriišcu sveiiovne zgodovdine . . . — In Japonska? — Mi smo še barbari; vi tako mislite. Da, mi smo še barbard, naša kultura pa je stara. Ne kultura, kakor je vaša. Naša kultuira je vzklila iz slave in sijaja preteklih vekov in je rasla v deželi Vzhajajočega solnca, čisto in zvesto. Naša kultura je rasna kultura. Naša kultura nd zunanjost. Kar je na nas zunanjosti, smo jo prevzeli od bele rase ... Overton se je omalovaževalno smejal. — Mi nismo postali kristjani, toda potrpežljivi, poaižni, brez velikih zahtev in požrtvovalni smo, — je nadaljeval Mutsuhdto Dsain. — Japonec ves srecen umrje za plemendte ddeale. V dušd našega Ijudstva še vedno tlijo oiis s\rete, strahotno velike sile, ki so v zapadnih narodiih že izumrle. Japonec je ostail zvest svojim dediščinam, je pa z velikanskirai koraki sleddl zapadnL cLvilizaciji, na nnnogih ortah jo je celo prehitel. Japonec je obenera konservativen in modern. Neomahljivi temelj naše mooi, naše prihodnje oblasti je nravna moč in oistost duše . . . — Amerika je dyiignila svet! — je protestiraJ Ov&rton. — Mr. Muitsubito Dsain, nasi stroji so glasniki svetovne oblasti dela! Japonec je s priznanjem priikimal. — Da. Amerika je delala čuda. Samo da je postala tu človeška duša stroj, med tem ko je pri nas clovek dusa stroja . . . Overton se je trpko smejal. — Čudim se, da imate tako mnemje o narodu, katerega zakladd so podlaga vaše izobrazbe! — je potem pripomnH razdraženo. Na Mutsuhito Dsainovem obrazu je zaigral oni značMni Budha-smeh. — Hvaležen sem g. profesoo-ju Brirtkley, katerega bietrouimiost je v nove smeipi naravnala mojega blodečega duiha, — se je priklonil. — In po o&ebi g. profesorja Brimlkey sem hvaležen tudi Ameriki: imel bi ijo za svojo drugo domovino, ako ne bi bil Japonec . . . Overton je zbočil levo obrv iim je tako gledal tovariša. Leta sem sta delala skupaj v ddavnioi profesorja Brmkley in ata bila oba najznamenitej&a asistenta na univerzii v San Francisku: »bela bistrounmost« in »rumena bi&trouinnost« kakor ju je imenoval profesor Brinkley, nista mogla poetati prijatelja, ker sta v resnici drug drugega oraalovaževala, dasi sta apoštovala in često občudovala velikansko duhovitost drug druga. Eden kemik, drugi Mzik. Ponos znanstva. Veliki duhovd se razumejo, toda sovražijo se. Razen tega je eden\ ?1, drugi rumen. Tudi sedaj se gledata, kakor napeto opazujeta medsebofne gibe zmagovita Amerika in prodiTajoča Japonska . . . — Vd Japonci ste zelo uslužni — se je zaničljivo smeijal Overton. — Uslužnost je za vsakega obvezna. — Razen tega tudi zelo pridni. — Da, Japonec je kaikoir kak veldk ulj. Leto za letom izpusti roje in vračajoča se mladma prinaša svoj dar v deželo ore&enj: nasrkano kulturo ... — In v resnioi miislite, da Amerika zaostane v svetovnem boju obeh plemen? Zavesa na vratih sosedne sobe se je zganila in prikazal se je smehljajoči se obraz profesorja BrdTiMey. — Zopet politizira-ta? — je vstopil prijateljsko. — Znanstveiniku pripada preiskovalna cevtka, pravniku zakomik, diplomatu pa očitki zgodovine. Gospoda, kaj je novega? Overton je akomizgnil z ramo. — Končal sem, — je spo&tljiivo rekel mali Japonec. Profesor Briiaikley se je nagnil nad goste vrste formul in jih je pregledal. Na razumnem dbrazu se je odražalo velilfo ianenadenje. Nojrvozno je gladil ddgo, isivo brado, potem pa >je odložil svlnciiik. — Ždvijo, sinko . . . Vi bodete vrsiM še velika dela! — je z veliMm veseljem stiresel Muteuhito Dsaiinovo iroko. — Pnav! Prlhodinjd teden priredim zabavni večer. Čas !je, da hoer vpeljem v družbo. Gospoda, upam, da bom imel oast . . . II. Imenditnl vozovi in avtomobili so drtveld proti palačd. Gostje so ise že zbirali. Pred vrata je topotal tud;i Mutsuhito Dsadnov enovpreani voz. Mladi japonski fizdk je prevzet stopdl v vežo s palmastimi zavesami in se je skromno podal med dvema vrstama prdklaniajočega se služabništva v nadatropje, odkoder je mehko iki fino prihaijal skozi preprogasta vrata ženski smeh. — Mr. Mutsuhito Dsain! — je javil vraitar. Sto ooi se je zapiSilo v njega . . . Zmedeno in negotovo je stal v žarki svetlobi luči. Snežnobele roke se blišcijo, dragii kamni dakrijo nalik pomanjšandm zvezdam, salonska obl^ka, unifarina, ljudje, ki jih nd iniikdar videl, ob<razi, ki niso tafei ko njegov . . . Skromno in ponižno se je pniklanjal na desmo in levo; mučil se je kakor rumeni žužek na vodni gladini rdečecvetličnega potoka . . . — Mutsuhdto! — mu je prišel profesor nasproti s prijazno preprostostjo. — Ravno o vas sem govoril družbi. No, pridite, da vas predstavim . . . In je peljal s seboj rumenega možioka, da ga predstavi krasoticam gornjih desettisooev. Tu blešči ognjeno, črno oko, tam se ozira na njega hrepeneče, plavo oko in on mora stati tam v ognju radovednih, vprašujočih oči, ki izražajo priznanje ali omalovaževanje. Iz fiino obliikainih ust se jhhkrade izzlvajoč smehljaj, tihe pripombe zazvenijo za njdm, ko pod vodo se potapljajoči glas zvona. Koldko Ijudi! Vsak je drugaoen in vsi enaki. Gibi so pretehtani in vljudmi, smeh je tudi enak, morda je ista tudi ibol, ki jo zakiiiva maska smeha ... 0, koliko bolje je v laboratoriju, Jfjer so mu retorte, soli in podstavki sami dobri prijattelji. Kjer lahko ittirno in skrbno dela poizkuse in se nra ni -treba pniklanjati pred muhastimi krasotioami, neuimniTOi diplomati in brezdušnimi bankirji . . . Zagledal je Overtona. Pod vznožjem odra je stal in zabaval krasno damo. L}ubo mu je bilo, da vidi razen profe- sorja Brinkley še enega znanca. Profesor ga je sedaj prdjel za Ttfko in ga peljal proti odru. — No, hodite, dragii ppija^eilj, da vas predstttviiai svoji hčenki . . . Alice! Dekle se je pozorno ozrio v oSeta. — Predstavim ti Mr. Mutsuhito Dsadma, dragega mi ucenca in sotrudniika . . . On ]e moja desna roka! Dekle je za trenuitek izmenadeno pogledalo rumenega možioka, potean pa se je ljubko priklonliia in mn podala roko . . . — Drago mi je, da vas laihko spoznam. Oče je govoril o vas ranogo lepega . . . Mutsuhito Dsa'in se je prMonil, pozdra-vil je tudi Over tona, toda niti besedice nli spravil na usta; nekako zacaran je nemo zrl v očarljive deMetove oči. Kaka zvezda! Kaka črna zvezda! Globlja od negkoncnositi, v kateri odpove oelo žare^k teleskopa . . . Profesor Brinkley se je nekaj časa radoval učenoevi zmedenosti, potem pa ga je ljubeznivo objel, tako se je sraejal hčeri v ooi. — Mutsuhiito Dsain ln Overton sta mi zelo blizu; rad bi, da bi ju imela za prijatelja. Zlasti ti priporočam Mr. Mutsuhdto Dsaina, ker je otrok tujega nairoda in mu bo pozornost dvakrat ljuba . . . Ljubkd, stairi znanstvenik je odMtel, da sprejme došle goste. Iz ozadja se je prikazala sivolasa Sftarka in se je postavila k Alici kot gardedama. T«tka Bettsy — se je smejala Alioe in je predstavila gospoda. Tetka je prdjazno pogliedovala inalega Japonoa. — Gospod Biiinkley vas je z izredno pohvalo povelieeval — se je smejala na njega skozi kiikailo. — K«ko dolgo ste že v Ameriiki? — še&t let — je rekel Mutsiihito I>sain z neoparečno vljudmosfjo in je vzdihujoc ponovil: — Šest let ee . . . Zdeilo se rou je, da je našel v ljubi tetfci oporo. — Ald od tisitega časa nisite bili v domovM? — Pač. Pred dvema letoroa. Ko mi je inati umaria. — Uboga Alioe je itudi sirota — je kimala sitairka. — Zgodai ie osdinotda, iaz sean jo vizgajala ... (Dalje priiiodnjiž.)