NAŠ DOM, LETO XVIII . JANUAR 1940 • ŠTEV, 1 ŽENSKI SVET Materinstvo Sodobne matere in hčere Velikanske.izpremembe, Id so jih prinesli izumi in odicritja tehnike in vseh praktičnih ved, pa tudi nova dognanja teoretskih mislecev so prekucnili ali vsaj že močno omajali vse mejnike, o katerih so domnevali še naži dedi in staräi, da so postavljeni za večnost. Prišli smo v takem pogledu že tako daleč, da zmerom holj iividevamo, da ni na svetu nič stalnega in da je stalna le še trajno tekoča, kakor silna reka deroča izprc-mena. Tudi vezi.zakona in ohiteljskega življenja so se zrahljale in razklenile, ker narasla kultura izpreminja tudi vsa socijalna . stvarstva človeštva po načelih višje svobode, resnično individualnosti in samoodločbe. Nič več ni zakon prostovoljno sprejeta sužnjost,. nič več ni žena možu last brez lastne misli in volje, brez lastnega okusa in prepričanja, topa stvar, ki le služi moževim željam iu koristim, v vsem ostalem pa naj molči in trpi: Zena, ki je resnično prosvet-Ijma, hoče biti in je danes že osebnost, enakopravna in soodločujoča v rodbini in družbi. In borimo se tudi za enakopravnost in soodločanje žensk v občinah, banovinah in v državi. Žena si je priborila svobodo, da uveljavlja svoje duševne sposobnosti v malone prav vseh poklicih, ker si je znala po nezaslišanih ovirah in .ugovorih najmogočnejših raošlfih inteligentov izvojevati pravico, da so ji odprte prav vse višje in najvišje šole. Tako nič ne dvomimo, da dosežemo končno tudi ženske politične prax'ice, o katerih se danes konservativci in načelni iiazadnjaki le posmehljivo pomenkujejo kakor o noi-i utopiji. Svet in življenje se neprestano izpre-minjata in utopija postane dejstvo. Svoboda in pravica korakata nevzdržno naprej. Prav tako se je že in se bo še v .vidnejši obliki izpremenila družina. Včasili je bilo pravilo, da sta roditelja saniooblastno igrala .v hiši vlogo otroške usode. Sinovom sta določila poklic in hčeram zakon ali samostan ali — v najslabšem primem ^ samevanje in topo odrekanje. Tel roditeljska tiranija je danes že nemož-na. Duh časa, tok vseobče kulture je osamosvojil tudi naše otroke, in tudi pri njih se uveljavljajo v čim dalje vidnejši obliki načela svobode, samoniklosti in samoodločbe. Včasih se je zdelo nespodobno, da bi šlo dekle brez gardedanie na ulico, a niti misliti si ni mogla mati, da bi. ji hči' hodila v gimnazijo ali celo na vseučilišče. V moški družbi brez gardedame'. Kako dolgo je trajalo, da so smela dekleta postati tipkarice; danes poznamo že uradnice vseh mogočih referatov in višjih in najvišjih plačilnih stopenj, da, celo v ministrskih načelništvih in. na sejah Društva,narodov "v Ženevi. Otroci so postali skratka celi ljudje. Toda mnogo je še mater, ki zahtevajo, da naj bodo ti celi ljudje — sinovi ali hčere — še- zmerom njih poslušni in pokorni otroci brez lastne volje, brez lastnega prepričanja in stremljenja. Odtod vlada v marsikateri obitelji hud razkol. TVesrečne so matere in nesrečni otroci. Roditelji tiče ž vso svojo miselnostjo še vedno v preteklosti, otroci liite za cilji sodobnosti, pa hočejo živeti in si kovati srečo po lastni želji, po lastnem nagonn. Roditelji vztrajajo na načelili nekdanje mode, nekdanje spodobnosti, nekdanje "šablone. Sport odklanjajo v.vseh oblikah. Sinovi in hčere, so jim uponii in se smejejo staršem, ki so jim po govorici in vedenju le še otroški. Iz te borbe nastajajo tihe, a velike tragedije: Poznamo jih tudi iz dram in romanov.* . Sodobna- mati, ki včasih svoje dece niti po šolskem znanju rte doseza in ji je neznana vsa moderna literatura, pa seveda sodobnih teženj in zahtev niti približno ne pozna, je do svoje dece nevede krivična, neznosna, smešna ter zbuja nerazpoloženje, včasih celo zaničevanje. In vendar neskonč- ♦ Citaj n. pr. Gabr. Reuter: »Hčere« in »Iz dobre hiše« ler Ane Brigde: »Pomlad v Dalmaciji«. ..zclTiynifceV''" •••ä-i'hlteH-k^^^ • .^ekv'ial'.eÄn'öS'V'";--:^/ ; •'•'gpr.Vl^-stV^li^preä . - zaf^spödobirost ti^'Qr--- ; - nc .-iji vmisKü^^^^ /zahW V p pgü'njnaviiiv iad'Oy^jsi .^äköV •däl-^f^c'-äsp^.jf^; •• y, ijj^isilneni'iaibisfÄiu^^ ;;. /'.jih'.'.pfina&i./'ži^'-Ijra^^^ dsVjive; ■liifesarir-'jirđ'^jeaik?,;:^ ••i'li'f!; .p'i-ia-pjeii'^ ".^lölim^yjili^jpvpO--; . vaqB eiiä/.niatf • Mö^ä -^^ag •' ■ : :-iTra;'-.l^iAen-jfe'lh) ja 'p'ölj:.' vn^'.pi'spatjo;-; öiiy 4^'ili- iinv-l-eviiv^ltji^v^^fi. stöyÖK "ji^hi- wö;-, ■ Jro Y^ns (cß • ;V: ;-mati- ■ • l-e - -kivh eeep ko'-■ -iOil^r-niožnož'.VS^ v äo'düiüi^- -••njiti''.;tiuj: '^öjt}.- V'ii^eiv- n-^yis^lßl; in .-^'^zaj: vjireteikioi't;;'.tei^X®^ 1 na^l-se. 'öd:'^^^^^ r'-i: ji,ma\;'iieV b.o " '■'yfiiiijnetPjd^^^^ Hkü^'ßgai; 'dtib'TL-irni; ot.i:ök;t' ^j-()(t-i.tei'j'j-.^' 1 i.^xjii^ijijäi 'jci Zdravstvo in kozmetika ~ Nickoliko presne hrane. . •- ''^Vseinrpn-miV-rk-V do^irövH'Z'E^'-l'^erif.eViW; -/^ptiv'T-tid;!' poVriayadneifi/dtiedU'k^^^ .'■Ž.etr-'AH ria^e^ fn'P^^näie' )edrs'e',ää "ta'^^.reta- " i.jij.tno.-./ii! tudo'.;jidristii^^ vj.-^iH^i-^l^i'/ • -H^V'-"pj^Jn'-^^IJi'-.'Vanj. Tašnp.yr§t^o'6t'i•■•..-.: .:;.••-;•'. .' -.v kt" .jö:.näj>olai.'. ž ^m■etVöm ter pfikäpi^ l'y^ V/'.'raž;'': r. . -;\v .'••• .'.;":•'.1'. ■•''-"-'••.'-/i.' ' '-' i ^^tAnG^)^ ak'ö' .Je.-.'pr^O'sto.v v' .Vsaklga.y 'nes trgijj-.^ 'liX^piryiv f •■'•.• -äe'ienjaye ,. l'njirosla - jabolčna jed.' Dviä""dlttpl-jptli ■ Milki.-jaholkv iiarezi .na .tankadistke. polresi-]ih ,2 Tozraailii, Ju so se- namakale Četrt uro. -. .nakar jjli.seve .ožfm. ln z orehi- tor . sladkorjem-' ■ ■ - ■ ■■ ■ ■ ■-■ -. .••- - Pfft';»,-«osme.-.Jiatnaka]: rlS-ž-'jiot'.' ■-•-■ -fige v: vodi";- potbjTi')l-h odeetli yv zrezi .-.■ll,i.majIiii,e .]iocke.,'PMmeSa). jiirt p-rav.-toLi-kif -■datljev, -ki ■il-]mi--ođstKiilila-peSke"ni";ill zrb-'' Lei^-j5tp,-.iimožmo'.opranili osušenih, -..mzin. -Pokapaj..obrlijo. z liijioBovinT-'sokoiii-' in poti t!!-s skilkmjom ,--.-3 labolhi.. .-iLnaho'-teya- -korenj-i -rvS ko7,Q Hre.d-. i.n: jaho-lk nastr^] -na-.-strgalniliü: iiaptav-i-.la tega WijlfTSnec-na.krožniku, -tib-' , loži-a Umonovj-mi rezinami, t-n potresi-^lajlkorjeni- • ' : - ; - - ■ " - " . fabolcnil-.iu pontßranc>uijiid.:01af! jabol :. ka-ia pomata-nte.-Zireži-jili počez na -kolo -.^sircke ter odstfanr vse peške^ -Naloži: v- ste -,. kleno.:sk-leđo ■<>rsto-po»rarajifr. -vrsto jaiolk ■• ■ ; -PS; ;2Dpfe.t. -vi'stp.'ponisranč. Itd-.,', -doiler ne jo---" . iahiä ,v6e{ta.:-:V ]i)-po xj-ltu: kü-hanfega- sIi(}kor-' .-.)?. -.1,ako, .ija-), s.bO)i:-na..rnrz-leni ij-sav -1 nio- :-yJa;b/>l'kit,- pamara.n(e:----banantL. -- 2- öpraiij - ■ ■^nephipljBtil-.- soltoi .--.jabolki-..-ireži' -ija- liitit -■ : -P.W tafe. 3 pBtn-ara:nCe-.in 2 banani ;:öboj<-!- jei-treba olupiti, zrezali ha kolobarčke in ■ - odslraii iiti: peske- -Zlozi nienjaje se--- poma—-lailče,. jabolka, banane" na steklen krožnik: ' - "posuj- dobro s -sladkorjem ali-fc-bolje-je- -da j)0hjcš:s- kuhanim .üliidkorjeni. .in naj sfojr" .-:l,jirö.-.iia-liladti. "-■ ■ ■- -.■■-:-■-.:■.-- . -.■"■ . Banane, ć -X-aU-esi^jio pojirsmi .iStekleneg-a.. kražnika- oprane:- in>-Ošu.«el)e:- t-i'B -■s-kozo vred se. ponoči morajo" znojnice, mora vsa koža — ' dihati. Zato ni nikoli moči dovolj naglasiti, kako neobhodno potrebno, kako važno je, da se kanali znojnic očistijo in se osvobode vseh, tudi najmanjših Lujili telesc. A ne samo to. Te izpraznjene male luk-njivce treba napolniti s hranljivimi tvarina-mi. ki prodirajo prckö noči v glavno kožno staničevje, da ga okrepe in osvežijo. Kako .nespametno bi bilo, ako bi prav v nočnem času zanemarili priliko, in bi- ne nudili koži blagodejnega odpočitka in nege, ki jo moramo opraviti zvečer, ko .se podnevi ne utegnemo in ne moremo baviti s tem. • Posebno občutljive in suhe kože ni možno ohraniti.sveže in' prožne, ako je ne negujemo, preko noči s hranljivimi mazili, ki morajo vsebovati dosti maščobe. Zelo ugodno vpliva olje; mandljevo ali orehovo, ki naj bo toplo, ker ima tako večjo čistilno moč. Dobro mazilo ni potrata, ker ga koža nujno potrebuje, najprej za čiščenje, potem za vti-ranje v kožo. Postopamo najuspešneje iia sledeči način: Kosmiče vate pomakamo v dotično .raztopino, n. pr. v segreto mandljevo olje — dobro je pa tudi navadno oliv- no — in potem briSemo nalahno in brez pritiska po.obrazu.'Vato je treba večkrat izmenjati, ker. je kmalu umazana. Šele ko smo opravili to najnujnejše delo, namažemo ves obraz z mastno nočno hormonsko kremo, nakar tolčemo zopet nalahko s tremi prsti obeh rok po mastni koži, da vtreplje-nio maščobo vanjo. - Mastne kože ne smomo mazati prej, preden je nismo očistili s kafrino raztopino ... Ako je -podnevi videti koža obraza utru-' jena,-uvela, brez življenja, napravimo sledeče: najprej si umijemo obraz s prelmhano mlačno vodo. Potem -si ga namažemo s svežim beljakom in ležemo za četrt .ure v temen prostor. Beljak se strdi v krinko ali masko, napne kožo in zadržuje, .oddajanje vlage preko znojnič. In prav zato postane-koža sveža in prožna. Po preteku četrt ure odstranimo krinko z mešanico mlačne vode in obrazne vode, a postopati treba previdno, da ne raztegnemo kože iji' si sami ne napravimo • gub. Potem si prav pičlo namažemo obraz z dnevno kremo ter. ga prav tako pičlo napudramo. Ustnice treba zlasti pozimi mazati s posebno maščobno kremo, da na mrazu ne raz-pokajo. Mala mehka . ščctka, s katero- jih potem ščetkamo, okrepi kožo in pomnoži kroženje krvi. Na ta način dosežemo, da so ustnice vedno zdrave in rdeče ter ne potrebujejo nikakega ostudnega umetnega barvila. Tudi obrvi treba ščetkati vsak dan z majhno ščetko in jim dati pravilno smer. A tudi vejice s pomočjo ščetke, namočene . v mlačno vodo ali v kremo, ščetkamo previdno navzgor, kar ni samo lepo, marveč tudi zabranjuje; da bi silile, vejice v oči. Zena in družba Takt je vse Sočutje in usmiljenje je naravni odmev srca, ki' čuti tuje trpljenje, tujo bolest. Malo • je- takih trdosrčnih -ljudi, da bi jih ne ganila beda bližnjika. Človek se zgrozi nad njo, in ko- pomisli, da bi tudi njega lahko zadelo isto, takrat se mu porodi želja —• četudi morda samo bežno — da bi ublažil tuje trpljenje. In istočasno se navadno javlja tudi glas -vesti,• ki nas opominja, da pomagajmo. Ta pobuda srca in vesti združuje dobrosrčne ljudi k dobrodelnim podjetjem, trka na njihov dobri notranji čut ter ustvarja tako plemenita dejanja v bla- gor siromašnih, od usode zapostavljenih bližnjikov, Toda ni dovolj, da vršimo dela usmiljenja v misli: Danes tebi. jutri morda meni! Treba tudi gledati na to, kako izkazujemo, dobrote. Vsakdo ima svoj ponos, še prav posebno ga navadno ima revež, ki ni ničesar zakrivil, a se mu Imdo godi, d o čim njegov tovariš morda v izobilju živi.- Tak siromak ima pravico, da postopamo ž njim-obzirno in rahločutno. Kajti težko pada na dušo trpečega nerazumevanje in brezbrižnost. Morda je težkega srca iskal nekoga, ki bi mu razodel - svoje gorje, si. olajšal đužo. Pa naleti na napačnega. Saj morda ni zahteval drugega^ kakor'da ga s sočutjem poslušamo, • se. vživimo v njegov položaj. ' Bridko je zanj. če "mu niti tega nismo dali. Popolnoma napačno je mnenje, da revež ni občutljiv in da j'e knih vse, kar mu je treba. Prav beda se težko razkazuje radovednim pogledbm; v'muki se poteza ponosen človek vase, postaja. nezaiipen, "celo osoren. in sovražeii- do svoje okolice. Vča-sih dela vtis- ošabnosti. Sočutje, ki nastopa bučno in brezobzirno, izgreŠi svrho, ki jo je hotelo doseči. Važno je torej, kako.ga izkazuješ: ali smo bili dovolj obzirni in pazljivi napram tegobam siromaka? Takt je vse! ' Anton je dober človek. Daje dragocena darila, toda prijaznega obraza ne kaže med darovanjem. Koliko več bi bile vredne njegove borate podpore, ako bi dal za nameček toplo, sočutno' besedo, prijazen na-•snieh! Ali tudi prijazen obraz: lahko vara. Teta Mara je vedno sladka in ljubezniva. Z medenim' nasmehom ih hkratu z bridkim obžalovanjem te opozarja, da se med tvojimi lasmi že tu pa tam sveti siva nit. da imaS zamaščen podbradek, da ti hoja ni več" tako prožna ,da si bila nekoč krasotica — ' Venera — toda . . . toda ... z najljuhezni-vejšo kretnjo ti daje najbolj grenke praške. Kako to .da Ijiibezniv obraz enega toliko pomeni, pri drugem pa je brez cene ali je celo žaljiv? Pač zato, ker pri prvem prihaja prijaznost od srca, .pri drugem pa je. krinka, ki .se zanjo skriva zloba, škodoželjnost. Luna sije, a ne greje, kor so njeni žarki samo odsev, saj ne prihajajo iz vira toplote kakor pri'soncu. Ako imamo v svoji notranjosti vir ; resnične •—^ ne namišljene - • toplote,- prihaja nevede in nehote tudi na obrazu do izraza. V resnici blag človek, ki želi bližnjikn le dobro, ima v svojem srcu sonce, in kogar s svojimi dobrotnimi očmi pogleda ,se čuti ohdarovanega. • Prav v sedanjih težkih časih .imajo iskreno prijazen obraz, raziimevanje za bridkost drugih, sočutje in dobrotna roka najvišjo ceno. Kuhinja • Fižolov gulaš. 30' dkg" preko noči namočenega fižola prepeličarja ali belega srbskega. skuhaj na sveži vodi skoraj do mehkega. Potem opraži 6 dkg na kocke zrezane pre-kajene slanine, dodaj veliko, drobno sesekljano čebulo in praži še nekoliko, da se bledo zarumeni. Potem primešaj kavno žličko sladke paprike in 2 žlici paradižnikove mezge, stlačen strok česna, 5 velike olupljene, na kocke zrezane krompirje in nekoliko fi-žolovke, v kateri se je kuhal fižol. Pazi, da so krompir napol zmehča; potem dodaj še fižol in nekoliko preostale fižolovke. Pari pokrito dalje, da postane, vse mehko in se tekočina zveže v primemo gosto omako. Po potrebi še zalij s fižolovko. Gulaš lahko izboljšaš s 'par žlicami kisle smetane, ki pa ni' neobhodno potrebna. Riževa leča. (Češka jed). 8 dkg na kocke zrezane prekajene slanine praži skupno' s sesekljano čebulo, dodaj pol žličke rožne, paprike, stlačen strok Česna, jedilno žlico paradižnikove mezge, -potrebne soli, 34" izbrane čez noč namočene in oprane leče, šopek timeza, majaronovih pleve in prav malo sesekljane želene. Ko se je vse že nekaj, minut pražilo, primešaj še 12 dkg opranega in osušenega riža, iznova prepraži, na kar zalij približno z litrom vode ali kostne juhe. Pari pokrito tako dolgo, da se leča in riž zmehčata in se tekočina spoji v voljno gmoto. Riževo lečo daj s praženim krompirjem in kislim zeljem na mizo. Karfijola kot uvodna jed. Očiščeno in oprano karfijolo skuhaj v slanem kropu, vzemi jo iz vode, odcedi vso lekoČino in položi karfijolo v namazano porcelanasto ali ognjavarno posodo. Napravi svetlo pre-žganje iz 2 dkg masla in 2 dkg moke, zali} ga z mlekom, da dobiš gosto omako, osoli in začini z nastrganim oreškom, primešaj celo jajce in 1 rumenjak tei" žlico nastrganega parmezana. Z omako polij karfijolo. potresi jo na gosto s parmezanom in obloži s kosmiči presnega masla. Postavi posodo za 10 minut v vročo pečico, da dobi karfijola zlatorjavo skorjo. Ojnaka k pljučni pečenki ali k dii-jačini. Na žlici masti opraži 5 dkg na kocke zre/.a-ne slanine, dalje nekoliko korenja, zelene, peteršilja. čebule in na drobno sesekane go^ veje kosti. Ko je vse dobro prepraženo, potresi z dvema žlicama moke. zarnnieni, 7.a-Hj z. juho in okisaj z milim vinskim kisom. Prideni še vršiček timeza. lovorjev 'listi'č. malo celega.popra, limonov ohipck. nnkoli-' ko nove dišave in muškatovega oreška. Vse naj vre pol ure. potem precedi in pretlači V:'- drtig'ci '/■•smetaiie'^n.-žri-č^^ .juhfn.ir'Pjfe^^ri^'ximak^ ■••;. S/; kdš1iinr\oav • '-'v.;' v ^Mni' 'VĐcili ■ :; -i- -tg ifeittpiflä -v l&hlic P^i ^iEoiu;-" ■ ' Dod^ .:■ 8esej£],iäjiegä; V : . JisteVfüj»; ';^^ .seseliijfi-v'- A ■in -.'if milio^'bSöii; ■■ai.o.-ie; potfÄo V$.e': đd-;-:. V. hrO; ^e.fej,: teV■'■riapraVi/.ir^^^^ jjf -.jih^pti';.; ' jajce;'illV'đibijt'iil^ /v t^egi . na. röaijliV .^ä j- jiitV š^.iioiatd ./ila'.-'imio.;:"-; -. srspötöli-, kiümrtq'.'ail- pe'cieiiö inösa;;V ";' ■ _ zicezitite poyßtnfjiGi-'koxejijaV."' ■"■Jfe'gä.fia^^delpd^V^ jpfeeiij:':- -(iMä ■ iji'; iia -reprice/zfezanörröe^^^ Äalij. Äpipra^ im pkMrinikoi'är, ip-lpPelt- že'lra pelefšilja!. .Vre nai.^-. ■■■■pö'kfiio. pxiiöa^i -pVibli^g'..5 ijre/ Ko^; mćsa.^'■ ür^ pi^t.^odpi.j.ä!.veVik^ riä :kq.eke' .zrizana- sj"; .■^Yä.;]crotn,prrjä;. iji'.pffi; Ha '.reza^ : gla¥ice-bBroTta^.Eb je'vše-feh^^^^ .' ..plf Ž0 skoraj „ta.žpad.a, 'po.tr.csi:..s . jesekljaiiijii . ■ drobnjakom.- in. daj na "m-izö-s'kruhovimi Gmolp.;' ;■. \ ' . / ■■ Okisdmo gi^eje -srce 'y-jrhetaiti:'-^ Jtqe prereg ;žc2;- jioi,-, ,;peri .vo.dj' '. ..'-iä' odstrani' .VSO'- zćišLaJo. kri. Potem- g'^' v loh^ "■• • -avžalif z. 1-"-] itro^'-vodß3' koj'.'žažiniJj'o'idGdn;]'.. ninö ;in:2el;öiije--petGl-|ilja-; ifialo. Ikoreijä,'- zi;-^;' • ;ZPn-,celega popra!. 'Ko'-se!: • pcibliž'iio' , poWTOgö..;itrö-, "liäj-.se 'v' jiüu- RKladii 'nakar":': . ".ga ireži n^.drobne •r.eäaiice.'Jülio; kl se je , '..•povfda . na^-polovjcoj; rprfitiaćr a-začimbami "• in- 'zeleniavajiii 'vrecI jskozi- sito":' Gpra-ži '. ■ ..:pl;e'i..möke na-- äveli- žlica]:!.-mJištiij - da 'bo-.^^jire'.^,'.: '/"žganj.e-\Syetior;j5i^ pMrioŠ : .;kb.:;drQ-hnpy.se^kifä^'fei'.^e-bu ui- 'pd' ^l'i^k'e ' - \-hi:;&Lja^o..6ard-elö. kakp -'ž-lito-.vtnsk-Gg^/ki^ćV ■ -Sifteta^ne''ter irazmefof " kpnöh'G 'z.-.'ju fr o..' "öd •• srća;*- äöd^j' zrezanö ysrce ^lÄ ■in- KoVstf- Vse '.skupaj..-• •; š« miii'ü^ -iiSkn'šf.-ali-.'fe .prijetijb '"kißp; ■ •.lä stö;.. näka r■ •• d af .'--rid;. mižb,-'.?-' .fcro.iiipii'i evimi - •• ■ .. -cliiöki .krompir'^cm,-.,• ';' ''^'.zije-nf^p--n'ci^epaiiä: - ö.&L^f.ipcfva..-:^^ .iii^štlpstVeši^^t-ako^ ^gVnatikeiri.jafe--' • saj - o'^juj, "öi,'; s'e'-sjpriin^ -y-.-gcsl'b/.' testo," jäjpO; in Wmb -.tol-ikr)''..: •moJčš: -.Ha' sš/ža tefftö 'Kb. jfr p^^Yalb • '■'pstal.o' testä" ßi-ili^^i.-«^...pčikroV,Ž-e' ••; .'pi"ej-: priprä'vL i .kg';,z;x7l;ertj.ä.vc = .;kä.rfijc(Ie-iV Tväj /-bb-' drobno'ž^^aftp-, . V.':slaivr.%vod-i oejehö./Pptem-zelen •pdi^eiäj- /'-dr^iro'' - naetrgäde,.k-uhar[e/' •ftcgä; -zedenega • petet«iTj"a ojiraži, ''rt.^"'pijuf-.pb •. ■•p^pttqbi. še■GŠb^••.invpp^J^^ ^jäjce/iri'^'jiäiözi:-y'" posodoV öblöäf^ip.s--tes^^ P.okr>}' P'öV-rhn- • J?;;-f^'temrn';.,pQk'b.oycem 'paä.tetö-'d^t^p.v . tvi' ;• . - in,' ^lyir«]- '.l?aSpr-; p-p gđfe .k^At^-•• >;; iAnv^ri^čiTUskT:.ja.h'o.iČni ■pUŠiivg'.'^vi.d] kaTupa;--aa^puä-inge -'dpliro; »a^äzi^^s ;pre^iiäin' 'mafjpiii ••'■■ .iii-; p:dsipäj ,''z iBro Ž -^o-bm psläj eiiimi'-j ü^pi'^lp- pärj ^nijÄi. faiapl^f ■ -. iiimi'- re.zi^aim .' i'n;;pplij-\hanje' "Vff •Htea-'mvi&i'^r.'žlićp stpp^^^^^ ^ijVa^iV/šEep'... - v-eliko- zU<;ö • sladkbr'fa-'' iii- tb-likp-'inieljas. da.'.sfe da. .stepsti. y/ ,gdst;o. .tekb'če,. testo:' Kalup .'.sjne-••biti••napolnjen s^o do polo\ace; .ker, testp,-?elp yzhaja,.'-Kuhaj /puding urp'^ v. sopari.;.. .pbteni ga-'zvrni, da s^' jäbölka.na'viilUv -jSla- ' mesto jabolk - laHkö' upoF^b .sadje bzVr/^kampoL;^, y 7. .. .•.' V •'Dobrd:.- iv}r.J'pdv^-\pot,icd,' NapiraVd;';«"kafa^-p-;' ■dkg ''drozja;' .I'S'-dkg. mđSĆp^fe:-(tolsti;,; "ju-b^^ . gä-.m'asla in •oija; y5a;kfe^d--hek^^ '^eh•'Celili ■j.aj et? .in dyeii. ruiiienjaJjöVi' potjeb^'evsolf; in' v •mleka,! kolikor ga.-j^'treba. Ko je .testo dP-.-. i)rö.-.Ste.peii:Q, • namaži .'•skleäo "'nad', tes.tpin'-.ob". "krajxl- ž mastjo,;.' ifa'- se^' he;prinie,/ppkrij 'in. -iiaj/ stöjrJi9''.',^ork'emy "da- se "nekbii-kö.' di^gnev ••Zad'o^ča-..ppI.. i^re,' .;iP.otič^cje'.;pfipraVi.. '-zve: ', .jSer:' n'amreč' izberi ße••.nisi ;sama-"'lölkl'n-.-; bVehoy,-^je.drca.'Vin-.QpcH;:m' jih^'.ppsü^i .• Lef 'v: .pečici' .opraKi, •dä. bodb-VuirTenkastorjlu-"va,.;-Vendar VFebci-:i>a:^vLijlüft/nß.'^^rjkye p'rf-;-' •'ref- ."in ' ne'/'^doBeVg-renk^Heg^' okusa'.."..öfeho pö.tem 'zmelji v;'St'rQ3Uj'!;pdparV jill-;ž"T1ile^ Öe'-'.'iipößä^ pr-inieŠ^'j'^tudiv-.i ..jajce/m .ptesn'e'ga •/hi'ašia','; a- niVneöbbb'^np -^b'ti-ebn^ V '-potG-rn nažvalja^j. tćštos ■ntiti^f.i gä -i' o-rchfoy'im: ' • iVttde^om in . potresi 5l.ädi;<>rjejn;/'kalx;nj'iTiij• najboljše olivno rafrnirano olje Zahtevajte ga v vseh boljših', trgovinah! .-ölVipikQv;^ ^Ä.'ip^i; ri'tf/'zližVe^ člis^-,'. G i: funtom., "piš.t^^ .pači ,v '^rtbrb - arn^/kt^--' •l^'-i'dtj'ß'h;J -zl^ty^^ äkQ-sä. ;f-iAa "■'P^i---' -Tii^Vicifet;?,- šftiso'-in •[döbvfi/aijü^^^ , -.Miio.- .-cia' ia^ie zii^žimtis 'pb.tem,' jo' liit^'a iialij;-' ••■t^flt-dpfi.ijri&sleife; speM?,-.:; in'- 'j^^pari' .s.'piŽliiii"; Hirom p'rÖf^ jidtc^'"'.]^^ .t^kCfÖ-iil ä^ - IMiiiö^j jo Jäli ^ Ä'tp'deUöeyin.' jb:''8-vpiskotl,-'-, ■ JL'''Jajčni-Niv: •^iltra'V ijalcta r'sJä.dkoJc-^'^ööpQijlo.n'iä"-;.-^a'ztöTjj: . . . in • Jä>K^j.-'pel, Y' ^riVgi':' •• posodi^ Cr^ztepi "6 ^'^ii^öfeopVa^^'sye^li ".ri^ifj^".; -fliaköYfaüv'iked-^-i^ -ifie^änfem'.' p^w:*:'' ppm^.^nv .-^iiÜ'tV^i-- jrjleko;: si.gä ; 7 a j ^ ■ • Ö'dstr^^i'.-'o'dsjie^l^ik^"- ali Äalj^,'' oHl^öiiC - Pröt^.V'koncu" vin'eSänj.a-'^priliy^j ^ .^p - .- Praktična navodila Kako ravnamo z obutvijo Pozimi, ko se obuvala večkrat zmočijo in nas potem še bolj zebe v noge, treba obutvi posvečali posebno skrb. Usnjeni čevlji, ki so pDsi.ali trdi^ se spet zmehčajo in postanejo voljni, ako jih najprej prav na hitro zmočimo s toplo vodo. Potem jih. nategnemo na kopita in usnje odrgnemo z mehkimi krpami, da se osuši. PoLem nateremo Čevlje v presledkih večkrat z ricinovim oljem. Vsakokrat, se morajo dohro posušiti, šel potem jih namažemo iznova. Obutev ne sme biti zaprta v omari, kamor nima dostopa zrak. Najbolje je, da su policc iz lat, spi'edaj je 2)a zakrita z zastorom. Tako smo varni, da usnje ne bo začelo plesniti. Čevlji, ki jih nosimo poredko, kakor tudi vsi drugi, morajo biti na kopitih, kakor hitro jih sezujemo. •Premočene čevlje nabašemo z zmečkanim časopisnim papirjem, ki vsrka vlago in ohrani obutvi lepo obliko, kar je zelo važno. Ako nimamo čevljev stalno na kopitih,-.se usnje krči in grhi in delajo se gube zlasti • tedaj, če obutev ni bila na kopitih. Črne čevlje treba skrbno snažiti, mazati s kremo in jih naLo s -ščetko' vsakokrat lepo zlikati. Ako imajo rjavi čevlji madeže,, jih temeljito umijemo z mlačiio milnico, toda paziti treba, da se usnje čim manj zmoči. Na ta način odpravimo vso nesnago in za-sirjeno kremo. Potem jih osušimo in namažemo s kremo in postopamo dalje kakor običajno. Ker nas tople in suhe noge obvarujejo prelilajenja, predhodnika skoraj vseh bolezni, moramo skrbeti, da nam bo vedno toplo. Sebi in otrokom denemo lahko v čevlje po njihovi velikosti prikrojene klo-bučevinaste podplate ali vložke, ki ohranijo .noge tople. Doma pa naj hodo otroci v co- patkih, ki jih lahko sami naredimo. * Suhe krhlje jabolk in hrušk, ki smo si jih v letošnjem ugodnem in rodovitnem poletju in v .jeseni nasušili, treba prav tako presušiti, ker • hitro začno plesniti, ako so shranjeni na količkaj, vlažnem krajai. Posušene gobe treba pozimi večkrat pregledati, morda so se navzele vlage in ples-nijo; mogoče so zašli molji vanje, ki lahko uničijo vso zalogo. Najbolje je, da jih par-krat v presledkih stresemo iz vrečice na polo zavijalnega papirja ali na rešeto in jih posušimo vrh štedilnika ali na peči. Ako so molji v gobah, je reševanje težko. .jNajprej moramo izbrati vse »žive«- listke m jih od-sti-aniti, potem posušimo ostale gobe v precej vroči pečici, a treba je paziti, da se ne sežgo. • Gumijaste čevlje popraviš. Raztrgano" mesto namažeŠ s precej gosto raztopino stopljene in presejane kalofonije in vinskega" cveta. Lepilo se hitro suši in dobro drži. Krompir, ki je kašnat in se razkuha,-.še preden je dovolj mehak, zakuhamo v krop iu ne" v mrzlo vodo, kakor je to v splosnem navada.,Tak krompir je treba kuhati počasi in na milem ognju. Osolimo ga šele potein. ko je-, že toliko mehak, da z lahkoto zabo-demo vilice vanj. Važno je, da odcedimo vodo, še preden je krompir popolnoma kuhan. Krompir pustimo v loncu, ki ga postavimo na rob štedilnika, da se ,krompir v lastni sopari zmehča. — Krompirju,', ki pri kuhanju počrni, primešamo jedilno žlico kisa. A kakor hitro je kuhan, ga damp.ta-koj na mizo, ker sicer počrni ih ■ izgubi' do • her okuš. — Krompir'lupirač neposredno pred kuhanjem. Nikoli ga ne smemo puščati dalje Časa v vodi, ker mu voda vžanie dober okus in tudi mnogo redilnih snovi. Olje za solato in majonezo. 'Čc ga morda nimaš, ga lahko nadomestiš z raztopljenim presnim maslom ali kislo smetano, katerima primešaj par kapljic limonovega soka. Tudi domača smetana, pobrana z zavretega mleka; zadošča, a treba je ,da jo pretlačiš skozi cedilce. Da vseh vrst solato lahko zabelimo z ocvirld prekajene ali sveže slanine in kisa. je splošno znano. Olje v hladnem času najbolje hranimo v l)ločevinasLih ročkah, ki se dobro zapirajo. Pa tudi v steklenicah, ki jih dobro, zamašimo in zapečatimo ter skrbno zavijemo V črn papir, tako da so popolnoma v temi. Kazume se, da mora biti olje spravljeno na hladu, kjer pa ne zmrzuje. Vlaga mu škoduje. Raztrgani kosi volrienih pletenih predmetov se dado razčupati in dobimo volno, ki jo uporabimo za polnjenje okrasnih ali tudi. posteljnih blazin. Volna se sicer hitreje stlači kakor perje, vendar služi prav dobro. Fonj po ribah je jako trdovraten; Spravimo ga iz rok, ako si jih najprej odrgnemo z drobnim presejanim peskom, splahnemo z mrzlo vodo in si potem roke zmanemo v gorčični moki. 8