GoT^^^^^^^'éi-l^hkaz knjige Ml94i> kl it a p-t h odnos t 0 7 Gorazd Meško GorazdMeško, dr. soc.ped., Visoka policijsko varnostna šola, Kotnikova 8, Í000Ljubljana. Zbornik vsebuje devet obsežnih prispevkov, ki pred- stavljajo začetek "uličnega" preventivnega dela, kar bi kri- minologi imenovali "kriminologija vsakdanjega življenja" ali "ukvarjanje z rizično populacijo na kraju samem." Preprečevanju kriminalitete pripisujejo pomembno vlo- go. Predvsem v drugi polovici 20. stoletja se je pokazalo, da (represivni) ukrepi kazenskega pravosodja nimajo pri- čakovanega učinka. Uvajanje kriminalne prevencije kot strategije boja proti kriminaliteti pa pomeni tudi spremem- bo filozofije in paradigmatske spremembe v odnosu drža- ve do državljanov. Kriminalna prevencija je šele na začetku svojega po- hoda, saj jo bremenijo tegobe strokovne narave, teoret- ske zasnovanosti in podobno. To pomeni, da je razmero- ma novo področje in ga bo treba še preizkušati. Številni tuji avtorji ugotavljajo, da je večina literature s področja kriminalne prevencije takšne, da išče odgovore na vpra- šanje, kateri ukrepi so pravzaprav kriminalnopreventiv- no učinkoviti. Takšno branje je tudi delo Mladi, uUca, prihodnost, saj odpira nove možnosti za preprečevalno delo z mladimi v ß ß _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1_ spreminjajočih se družbenih razmerah in išče nove rešitve za delo z rizičnimi, pa tudi z ostalimi, "normalnimi" mladimi ljudmi v družbi. Delo obravnava številne socialno-pedagoške in kriminološke pro- bleme. Naj samo omenim sociološko analizo in vizijo dr. Vinka Potoč- nika o mladih na prelomnici stoletja oz. tisočletja. Temu prispevku sledi razmišljanje dr.Christiana Gostečnika, ki razglablja o morebitni bipolarnosti družine in uhce, ob tem pa organizira mish v podpoglav- ja o družini kot sistemu, temeljni dinamiki družinskega sistema ter predstavi psihološke raziskave mladostniškega vedenja. Poleg tega se ukvarja še z družinsko tipologijo in kakovostno ter ustvarjalno raz- pravlja o omenjenih problemih. Opirajoč se na sistemsko analizo dru- žine predstavi nekatere pomembne razsežnosti vloge staršev pri soci- ahzaciji otrok. Sledi prispevek prof. dr. Jožeta Bajzka z naslovom "Teritorialna pre- ventiva", ki bi jo lahko umestili v področje preprečevanja kriminalite- te v okviru strategij kriminalne prevencije, ki jih Graham in Bennett (1995) delita na preprečevanje kriminalnosti, situacijsko prevencijo in v skupnost usmerjeno prevencijo. Seveda se piščeva razmišljanja vežejo tudi na področje situacijske in skupnostne prevencije, vendar le delno. Sicer pa je oblike prevencij nemogoče strogo ločiti na eno ali drugo obliko, saj ukrepi vedno posegajo na več področij hkrati. Avtor opozarja na odpore do preventivnega dela, kot to opozarjajo tudi šte- vilni pisci s tega področja. Prispevek dr. Geralda Calimana z naslovom "Ulica kot izodiščna točka" je po moji oceni temeljni prispevek za izgradnjo "filozofije" uličnega preventivnega oz. vzgojnega dela z mladimi. Avtor poudarja pomen dejavnikov, ki so znani iz socialnopedagoške znanosti kot po- membni za delo z rizičnimi populacijami. Ti dejavniki so: opredelitev rizičnih položajev, občutki nelagodja in nemir, usmerjanje k vredno- tam in (ponovno) k družini. Predstavljeni prispevek je mogoče upora- biti kot temeljno izhodišče za preventivno delo na uhci, saj ponuja celotni spekter značilnosti takšnega dela. Dr. Bernard Stritih je napisal prispevek z naslovom "Pomoč mla- dim za odnose, v katerih se lahko potrjuje oseba in človeške vredno- te." V prispevku problematizira narcistično kulturo, razlike med de- jansko in namišljeno svobodo, pomen dialoga. Naniza tudi nekatere zakone terapevtske kolonije, zakonitosti oblikovanja skupine in pove- zanosti skupine s širšim družbenim prostorom. G o razd M e X k o : P r i k a z knjige Mladi, ulica, prihodnost ßC Prispevek teologa in socialnega pedagoga Franza-Ulricha Otta je namenjen predstavitvi modela za delo z mladimi v Nemčiji. Prav tako tudi prispevek Lutza Huebnerja, teologa in socialnega pedagoga, ki predstavlja ulično socialnopedagoške (preventivno) terapevtsko in- tervencijo ob upoštevanju samopodobe in samovrednotenja mladih. Razbrati je mogoče nekatere temeljne prvine socialnopedagoškega dela z mladimi. Geraldo Caliman se predstavlja že z drugim prispevkom, v kate- rem govori o družbah za zaposlovanje mladoletnih in sprejemnih cen- trih za otroke z uhce v Braziliji, kjer je tudi sam zelo dejaven. Zadnji prispevek predstavlja Projekt skala: preventivna vzgojna de- javnost za mlade. Vsebina prispevka se nanaša na opredelitev smo- trov, ciljne skupine in vse druge prvine (predpisane) strukture za ka- kovostno preventivno delo (z mladimi). Če naj strnem ugotovitve zbornika, bi lahko dejal, da je zbornik kakovostno in zelo poučno branje za vsakega študenta socialne peda- gogike kot tudi za socialne pedagoge, pa tudi za druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z mladimi ljudmi, predvsem z rizičnimi skupinami. Delo ponuja tudi možnosti za spremembo filozofije obravnave odklon- skosti v smislu preusmeritve od klinične obravnave proti akcijskemu delu na ulici in učenju v praksi. Delo udejanja besede zagrebškega strokovnjaka za socialno pedagogiko, dr. Uzelca, ki je na prvem slo- venskem kongresu socialne pedagogike na Bledu dejal, da socialna pedagogika nikakor ne sme biti klinična socialna pedagogika. Usme- ritve zbornika za kakovostno delo na socialnopedagoškem in na (kri- minalno)preventivnem področju pa so zelo očitne, saj predstavljajo temelj akcijskega socialnopedagoškega dela ob upoštevanju spoznanj temeljnih ved, kot so sociologija, psihologija, pedagogika idr. Prispevek prejet januarja 1999.