Ul ,95 no \ N 15. In 16. januarja smo bili gostitelj zveznega posvetovanja PLENIM ZVEZE KEMIKOV IN TEHNOLOGOV JEGOSLAVIJE V petek 15. januarja je bila svečana otvoritev plenuma Zveze kemikov in tehnologov Jugoslavije. Dvodnevno plodno delo je bilo v dvoralii centralnega delavskega sveta. t Mr! '‘•'•'•'mííxw: V.V» * * ' • • 4 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSON Leto IX. St. 1 20. I. 1965 \ Prvega dne plenuma so člani Zveze kemikov in tehnologov dodobra obravnavali razvoj kemijske industrije Slovenije. Plodna razprava se je razvila po izčrpnih referatih, ki sta jih imela prof. ing. Friderik Gerl in prof. ing. Marcel Žorge. V prvem referatu je bila zajeta kemijska industrija Slovenije v obdobju kemizacije v Jugoslaviji in svetu, medtem ko je drugi referat obravnaval sta- nje kemijske industrije v Sloveniji nasploh. Drugega dne svojega dela je plenum razpravljal o novem statutu Zveze kemikov in tehnologov Jugoslavije. V tej zvezi so se pogovorili o mednarodni povezavi, o izdaji Almanaha kemične industrije in nekaterih drugih pomembnih rečeh, ki bi jih naj uzakonil statut. Občinska skupščina v Celju je v obdobju enega leta in pol storila že precejšen korak v smeri poglabljanja občinske samouprave. Nove metode dela so občinski skupščini dale povsem novo družbeno vsebino, kije bistveno kvalitetnejša od dela prejšnjih občinskih ljudskih odborov. (Nadaljevanje na 8. strani) Čestitka Franca Leskoška-Luke EVIDENTIRANJE MOŽNIH KANDIDATOV KONČANO Vsemu kolektivu želim v Novem letu 1965 v samoupravljanju in produktivnosti mnogo uspeha in napredka. po si. Členu ustave socialistične federativne republike JUGOSLAVIJE SE VOLIJO ČLANI ZVEZNE SKUPŠČINE ZA ŠTIRI LETA. VSAKO DRUGO LETO SE VOLI POLOVICA ČLANOV VSAKEGA SKUPŠČINSKEGA ZBORA. PRIPRAVE ZA VOLITVE ALI PREDVOLILNA DEJAVNOST POTEKA LETOS NEKOLIKO DRUGAČE KC/T PRI PREJŠNJIH VOLITVAH. V PRVO FAZO SPADA EVIDENTIRANJE, V DRUGO PA KANDIDIRANJE KANDIDATOV. V TEM SESTAVKU BOMO POJASNILI POMEN EVIDENTIRANJA IN KANDIDIRANJA KANDIDATOV ZA BODOČE VOLITVE. «£12 m Nekaj dni pred zaključkom leta smo se poslovili od sodelavcev, ki so upokojeni. Sestavek o tem berite na 5. strani. m * te. té '/M m V!i>53 6gc3 «£12 n n m «)>T5 gl * m * Letošnjo pomlad bodo spet volitve v organe zvezne, republiške in občinske skupščine. Na volitvah, ki so bile pred dvema letoma, smo volili poslance za zvezni zbor, gospodarski zbor, prosvetno kulturni zbor, socialno zdravstveni zbor in organizacijsko politični zbor Zvezne skupščine. V iste organe smo volili tudi poslance skupščine Socialistične republike Slovenije. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju pa smo volili štiri odbornike. Dva smo izvolili za dobo štirih, dva pa za dobo dveh let. Srečko Jamnišek in Vili Korošec sta bila izvoljena za štiri leta. Slava Podpečan in Zmago Herman pa za dve leti. Tema dvema poteče mandat v letošnjem letu in bomo morali voliti dva druga odbornika. Prav tako je potekel mandaFTovarišu Milanu Kavčj-ču, ki je bil izvoljen za dobo dveh let v zvezni organizacijsko politični zbor. Priprave za prihodnje volitve potekajo v dveh fazah.V prvi se evidentirajo kandidati za vse omenjene organe. Pri nas je bilo evidentiranje zaključeno dne 13. januarja 1965. Evidentirani so bili doslej: Za zbor delovnih skupnosti pri občinske skupščini v Celju, Tope Ivanič, Peter Videnšek, Ivo Gostenčnik, Franc Lampe, Albina Grmadnik, ing. Jože Štojs. V republiški socialno zdravstveni zbor\je evidentirana Tamara Strahovnik, medtem ko v kulturno prosvetni ing. Srečko Pukl. (Konec na 8. strani) PROTI PODRAŽITVI VODE IN PLINA S seje občinske skupščine v Celju Na zadnji seji občinske skupščine v Celju je bila osrednja točka dnevnega reda razprava in sklepanje o uvedbi ekonomskih cen za vodo in plin. Višje cene utemeljuje podjetje »Plinarna-vodo-vod« s tem, da je zaradi odplačevanja investicijskih posojil zlasti za izgradnjo vodovoda Vitanje—Celje zašlo v finančne težave. Občinska skupščina naj bi odobrila zvišanje cen za vodo in plin. Gospodinjstva bi plačevala namesto 30 din za 1 m3 vode 47 din, ustanovam bi se voda podražila od 37 na 47 din, obrti od 70 na 90 din in industriji, od 111 na 141 din. Plin pa bi se za gospodinjstva podražil za 1 m3 od 15 na 30 din, za obrt od 20 na 61 din ter za industrijo od 40 na 90 din. Nekateri odborniki in zastopnik podjetja »Plinarna-vodovod« so bili za povišanje, večina pa proti, saj vprašanje cen vode in plina ni le stvar podjetja, ampak stvar vseh občanov. Po daljši razpravi se je uvelj-javila misel, da je treba podjetju zagotoviti ugodne kreditne pogoje z daljšim rokom odplačevanja in proučiti problem podražitve vode in plina s čim širšim krogom koristnikov. Iz vseh teh razlogov so razpravo in sklepanje o tem vprašanju odložili do prihodnje seje skupščine, ko bodo strokovne službe in zainteresirani zadevo podrobno proučili. Preskrba s kmetijskimi pridelki V decembru je bilo na celjskem trgu v prodaji dovolj vrtnin in sadja. Cene vrtnin so bile v povprečju za 14 °/o višje kot lani. v Tudi sadja je dovolj. Južno sadje, ki je bilo letos izredno hitro uvoženo, ie celo nekoliko zavrlo prodajo jabolk, hrušk in grozdja ter deloma vplivalo na stabilizacijo cen-pri sadju. Založenost s sadjem je bila v decembru zadovoljiva. Odklonilno stališče za Podružbljeno zemljo ne dajati več v zasebne roke Ko so na zadnji seji občinske skupščine razpravljali in sklepali o premoženjsko pravnih zadevah, so se zaustavili pri prodaji zemljišča v k. o. Podgorje dvem interesentom za gradnjo weekend hišic. Odborniki se niso strinjali, da se prodaja nacionalizirano zemljišče zasebnikom. Menili so, naj bi podružbljeno zemljo sploh ne predajali več v zasebne roke. UREDITVENI NAČRT STANOVANJSKE SOSESKE HUDINJA Na zadnji seji občinske skupščine so odobrili razgrnitev ureditvenega načrta stanovanjske soseske Hudinja, da bi lahko občani dali nanj svoje pripombe. lokacijo Občinska skupščina je na zadnji seji odklonila lakocijo za obratne prostore Podjetja za ceste in kanalizacijo na Lavi. Na tem zemljišču je predvidena zelena površina, ki loči stanovanjski od industrijskega predela. Skupščina je bila mnenja, da ne more razpravljati o tej lokaciji, dokler ne bo izdelan ureditveni načrt za ta predel čeprav je zemljišče last Podjetja za ceste in kanalizacijo. Premija za mleko Na zadnji seji občinske skupščine je bil sprejet odlok o premiji za mleko. Premija se bo izplačevala iz občinskega proračuna v višini 7.5 din za liter mleka, ki je predelano v kmetijskih organizacijah in zavodih. Hkrati s tem bod te organizacije sprejele še enak deS premije tudi iz proračuna republike in zveze. Voda z novega vitanjskega vodovoda je pritekla v Celje Na Silvestrovo Je bila pri Zidanšku na Mariborski cesti skromna svečanost — otvoritev novega vitanjskega vodovoda. Ob navzočnosti nekaterih predstavnikov občine je predsednik občinske skupščine tov. Marjan Učakar odprl vodovodno cev, iz katere je pritekla za mnoge Celjane težko pričakovana voda iz novega vodovoda. Ta dogodek je za Celjane izredno pomemben, ker računajo, da bo v januarju, ko bodo povezali vodovod s priključki, za vse dovolj vode. Doslej je bila zmogljivost vodovoda 16 litrov na sekundo, ko bo priključen na vodovodno omrežje, se pa bo povečala zmogljivost na 40 1 na sekundo. Ko bodo vodovodni priključki povsem urejeni, pa bo priteklo 150 1 vode'na sekundo. Osebni dohodki povprečno normalni Povprečni mesečni osebni dohodki so znašali avgusta 1964 v SR Sloveniji 49.156, od tega v gospodarstvu 48.593, v negospodarstvu 52J53 din. V primerjavi z avgustom 1963. leta so večji za 36% od tega v gospodarstvu za 31 j % in v negospodarstvu'za 27%. Najvišje povprečne osebne dohodke so lani v avgustu imeli v elektroenergiji, in sicer 66.501, najnižje pa zaposleni v tekstilni industrija,kjer je bil povprečni osebni dohodek 31.524 din. ŽIVLJENJSKI STROŠKI 4-ČLANSKE DRUŽINE Skupni indeks cen živ-ljenskih stroškov 4-člansike družine je v obdobju janu-ra-september 1964 leta v leta 1963 narastel za 8 %, v primerjavi s povprečjem leta 1963 pa za 10%, v primerjavi s septembrom pa za 12 %. Najbolj so se povečali izdatki za kurjavo in razsvetljavo, za pijače in tobak, higieno,- hrano (za 10%) ter obleko in obutev za 8 %. Spremembe v cenah blaga Pri novih artiklih iz volnenega blaga je cena v decembru v celjskih trgovinah poskočila za 7 %», pri klotu za 5 •/», pri moškem perilu za 5 do 10 %», pri dežnikih iz klota za 10 °/o, pri toaletnem milu za 10 %, mesoreznicah za 5 %> in kristalnih izdelkih za 20 °/o. Višje cene so tudi pri suhi robi za 20 do 30 %>, volnenih preprogah za 20 %, usnjeni konfekciji za 20 "/o ter pri otroškem perilu za 10 %. Karikatura: N. RUDIč Namesto etažne pritlične garaže Občinska skupščina se je na zadnji seji strinjala z mnenjem sveta za gradbene in komunalne zadeve o spremembi zazidave Otoka II., kjer bodo zgradili še četrto stolpnico in namesto etažnih, pritlične garaže. Etažna garaža namreč stane nekaj nad 1 milijon din, medtem ko pritlična le okoli 300 tisoč din, kar je le občutna razlika v ceni. LE SLOŽNO! Otvarjam skupni tovariški sestanek štirih ekonomskih enot! Z ZASEDANJA CDS \ 3 dni pred novim letom je zadnjič v letu 1964 zasedal centralni delavski svet podjetja. Obravnaval je: - sklepe upravnega odbora; - odstotek investicijskega vzdrževanja za prihodnje leto; - problematiko nadaljnjega skrajševanja delovnega časa; - spremembe pravilnika o organizaciji in izdajanju glasila Emajlirec, - problem dela žena v nočni izmeni v emaj-lirnici; ' - odpis inventurnih razlik in - ostale zadeve. Seji, ki je trajala 3 ure, je predsedoval predsednik Vili Končan. Uvodoma je glavni direktor — kot po navadi — poročal o izvršitvi sklepov. Izvršeni so vsi razen sklepa o postavitvi stene med emajlimico in'surovinskimi obrati, katerega pa je CDS razveljavil zaradi meritev ozračja v emajlirnici in topilnici ter sklenil, da se morajo opraviti meritve ozračja tudi za ostale proizvodne obrate in na osnovi tega izdelati študijo prezračevalnih naprav za vse proizvodne obrate, za katere bodo meritve pokazale, da je potrebno. V zvezi s poročilom glavnega direktorja je CDS imenoval 5' člansko strokovno žirijo, kateri predseduje tov. Franc Zupančič, za objavo razpisa, spremembo firme podjetja, sprejemanje predlogov in izbiro primernega imena. Za tri najboljše predloge za nov naziv podjetja je določil nagrade 300, 200 in 100 tisoč din. Med sklepi upravnega odbora je CDS med dragim odobril 2.391 tisoč din za pomoč pop-ljavljenim družinam članov kolektiva, odobril odpis nekaterih osnovnih sredstev in neizterljivih dolžnikov, potrdil predračun za postavitev ograje v skladišču gotove posode, odobril povišanje stroškov za preureditev prostorov bivše ambulante, potrdil predračun za izgradnjo mantažnega skladišča odpre-skov odobril prepis stavbe Mariborska 76 na ambulanto pod določenimi pogoji, odobril prenos kreditov od dograditve poslovnih lokalov v stavbi Mariborska 32 od Biroja za stanovanjsko izgradnjo na podjetje in odobril povišanje zavarovalne premije za kolektivno nez- godno zavarovanje. Za leto 1965 je CDS določil 12,5% investicijskega vzdrževanja. Glede nadaljnjega skrajševanja delovnega časa pa je CDS sklenil, da se isto preloži do takrat, ko se bodo razmere normalizirale zaradi objektivnih razlogov, ki jih je ugotovila komisija. Predloge izdajateljskega sveta o spremembi pravilnika o.or-ganizaciji in izdajanju glasila »Emajlirec« je v celoti osvojil. V zvezi s poročilom komisije za analizo nočnega dela v emajlirnici je CDS ugotovil, da je nočno delo v tem obratu neizogibno, komisija pa naj z delom nadaljuje. Prouči naj tudi možnost, da se vsaj del žena iz emajlirnice premesti na delovna mesta v druge EE, kjer delajo samo v dveh izmenah. V zvezi s tem naj prouči tudi predlog za zvišanje dodatka za nočno delo. Po poročilu o letni inventuri je CDS soglasno sprejel izknji-ženje inventurnih razlik v dobro oz. v breme dohodka. Pod točko razno je obravnaval CDS še nekaj ostalih predlogov. Arbitražna komisija zopetfpri delu Tokrat je arbitražna komisija obravnavala zahtevek za tolmačenje člena 92 in 95 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki določajo izplačevanje potnih stroškov in nočnin. Pobudnik predloga za zahtevek tolmačenja navedenih členov je finančna kontrola računovodstva zato, ker je nejasnost v tem, ali pripada delavcu poleg spalnika, ki ga koristi kot prevozno sredstvo, še nočnina za prebito noč na službenem potovanju. Po analizi obeh členov navedenega pravilnika je arbitražna komisija sklenila, da se glede člena 92 in 95 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov da sledeča razlaga: »Besedilo člena 92 v tistem delu, ko določa, da spada med potne Stroške tudi plačana vozovnica za uporabo spalnika, ne vpliva in nima zveze z določilom člena 95 istega pravilnika. Po členu 95 se plačuje nočnina za vsako prebito noč na službenem potovanju poleg pot- SODELOVANJE S PODJETJEM »BORIS KIDRIČ« V STRUGI Med našo tovarno in podjetjem »Boris Kidrič« v Striigi je sklenjen dogovor o medsebojnem' sodelovanju. Na podlagi tega dogovora se nahaja pri nas na strokovni praksi 46 delavcev iz tega podjetja. Večina teh tovarišev je zelo prizadevna pri delu. Pri nas bodo ostali predvidoma do konca meseca aprila, v kratkem pa bo prišlo k nam še nekaj delavcev na strokovno prakso. Tako ekonomske enote kakor tudi izobraževalni center se o teh delavcih zelo pohvalno izražajo. Posebna pridna in prizadevna pri delu sta Risto Gi-novski, o katerem pravijo, da je pravi umetnik za dekor vzorce in Metodije Stolovski, ki je prav tako izredno prizadeven in razumen. Oba se ne ustrašita nobenega dela. Zaradi njunih vrlin in njihove prizadevnosti jih je sklenil delavski svet druge ekonomske enote nagraditi. nih stroškov torej tudi poleg stroškov za vozovnico spalnika1. V obrazložitvi komisija navaja, da po členu 92 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov predstavlja vozovnica za spalnik potne stroške. Po členu 95 se nočnina izplačuje poleg dnevnic za vsako noč, ki jo delavec prebije na službenem potovanju. Oba člena torej rešujeta ločeno osnove za izplačilo, in sicer dveh različnih stroškov tj. za prevoz in dnevnice. Dnevnice in nočnine se izplačujejo iz osebnih dohodkov in služijo za povračilo osebnih stroškov, ki jih delavec opravi med potjo ali v kraju službenega potovanja (prehrana — nočenje). Prevozni stroški se izplačujejo iz materialnih stroškov v dejansko izplačanem znesku za prevozno sredstvo (vlak, avto, avion itd.). Nočnino po členu 95 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa prejmejo vsi, ki so na službenem potovanju ponoči, dočim se stroški prevoza v spalniku povrnejo le v primeru, ko je -spalnik izrecno odobren. Ti izjemni primeri koriščenja spalnika ne vplivajo na pravico do nočnine, ki se priznava vsem članom kolektiva. GLOBUS Raziskovanja enoslojnega emajliranja v ZDA so pokazala, da lužen je z žvepleno kislino^ in naknadna obdelava površine v nikljevi kopeli često ne zagotavljata zadostne adhezije silikatnih emajlnih prevlek. Ena vodilnih tovarn za proizvodnjo frit v ZDA, podjetje Chicago Vitreous Corp. v Cicero/Ill., je razvila v zadnjem času patentiran sistem lužen ja, pri katerem predmete pred emajliranjem in samim luženjem z žvepleno kislino potapljajo še predhodno v raztopino feri sulfata, "ki reagira na površino pločevine tako, da jo močno zjedka. Feri sulfat se pri tem procesu pretvarja v običajni železni sulfat, ki se ga. potem podvrže regeneraciji z vodikovim prekisom, da bi se dobil znova feri sulfat. Takšno jedkanje in luženje zagotavlja odlične adh&* zijske lastnosti pločevinskih izdelkov, ki so namenjeni enoslojnemu emajli-, ranju. Postopek z uspehom uporablja tudi znana ameriška tovarna Westinghouse Electric Company pri emajliranju prehrambenih posod v hladilnikih ter korit in pokrovov pri pralnih strojih. Celotna prodaja zahodno-nemške industrije emajlirane posode je v prvih osmih mesecih leta 1964 porasla po količini za 2 %, po vrednosti pa za 4 V®. Ta disproporc ne izhaja iz povečanja ceh, marveč iz prodaje večjega deleža ^kvalitetnejše posode. Po oceni združenja proizvajalcev nerjaveče posode v Zahodni Nemčiji je leta 1964 znašala proizvodnja kuhinjskih pralnikov blizu milijon komadov, od tega odpade na pralnike iz nerjaveče pločevine preko 600 tisoč komadov. Žano je, da je Cinkarna v Celju pristopila k izgradnji večje kapacitete za proizvodnjo titan dioksida, čigar proizvodnja je predvidena leta 1967. Medtem pa je znani rudarski in kemični kombinat »Rudarski i topionički basen« Bor objavil v okviru svojih propagandnih oglasov, da bo tudi on v bližnji perspektivi izgradil večie kapacitete za proizvodnjo titan dioksida. Nedvomno bo tak razvoj jugoslovanske bazične kemične industrije, ki bazira na izkoriščanju hitro rastočih kapacitet žveplene kisline, odpravil v našem podjetju potrebo uvoza te surovine, za katero smo izdajali v preteklih letih blizu 50.000 dolarjev/ïètno. Japonska jeklarska industrija dinamično povečuje svoje kapacitete ih je v letu 1964 prekosila zahodno-nemško proizvodnjo železa in jekla ter s tem zavzela tretje mesto med največjimi proizvajalci jekla in železa na svetu. Po ocenah strokovnjakov je računati, da bodo Japonci leta 1970 proizvedli že 70 milijonov ton jekla. Po podatkih Evropske skupnosti za premog in jeklo, bodo znašale potrebo njenih članic v letu 1965 v energiji že 6Ô7 milijonov ton premoga, računajoč celotno energijo na edinico črnega premoga odn. nje energijo. Od te celotne potrebe bodo krili s premogom 235 milijonov ton (preračunano zopet na edinico črnega premoga) ali 39%, na mineralna tekoča goriva pa bo odpadlo že 264 milijonov tonskih enot ali 43%. Na ta način bodo tekoča mineralna goriva prvič v industrijski zgodovini \te skupnosti nadkrilila premog kot primarni energetski material in ga s tem potisnila po virih energije na drugo mesto. Uporaba zemeljskega plina v tem letu bo nadomestila potrošnjo 23 milijonov ton črnega premoga. Premog kot 'konkurenčni material tekočim gorivom vedno bolj izgublja svoj vpliv na področju energetskih virov. Potrošnja premoga se bo Vstem letu v imenovani skupnosti zmanjšala ponovno za 8 milijonov tonskih enot črnega premoga. Spričo minimalnih virov nafte na ozemlju teh držav bo potrebno letos zagotoviti iz uvoza že preko polovico vseh potreb ih skupnih energetskih surovin (računajoč po enoti energije) Evropske skupnosti za premog in jeklo. KOMENTAR Ob novih stroškovnih mestih Razvoj samoupravljanja in njegovo poglabljanje je nujno pogojeno z razvojem tehnike planiranja in obračunavanja stroškov. Končni cilj vsega dela in naporov morajo biti tako zajeti in obračunani stroški, da lahko ugotavljamo rezultate podjetja kot celote, oddvojeno pa rezultate posameznih ekonomskih enot oziroma učinke izvrševalcev del na posameznih delovnih mestih. Obseg proizvodnje, gospodarjenje z zaupanimi sredstvi in uspehi se morajo odraziti v obračunu ekonomske enote. Obračun ekonomske enote mora upoštevati tehniko zajemanja in obračunavanja ter decentralizacijo upravljanja, sestavljen pa mora biti tako, da omogoči kontrolo in analizo poslovanja posamezne ekonomske enotex Obračun po ekonomskih enotah lahko imenujemo tudi »obračun po odgovornosti«. To pomeni, da moramo stroške zbirati tam, kjer so ti nastali oziroma da jih plača tisto strokovno mesto, ki jih je povzročilo. Odgovornost za nastale stroške lahko nosi le kolektiv stroškovnega mesta in preko njega kolektiv ekonomske enote, t. j. gospodarske interesne skupine. Ekonomska enota je odgovorna za povečanje stroškov, oziroma samostojno razpolaga z doseženimi rezultati skrbnejšega in racionalnejšega gospodarjenja. (Ustvarjen uspeh pa je mogoče določiti le na podlagi odstopanj proti planskim cenam in odstopanj proti normativom količin materiala in dela. Naloge, ki se postavljajo v zvezi s tem so: — delitev in točna omejitev' ekonomskih oziroma obračunskih enot, količinski plan proizvodnje po delovnih operacijah ali delovnih mestih, predračun direktnih stroškov (normativi), predračun splošnih stroškov, cenik planskih cen materiala, cenik planskih cen za storitve, poliz- delke in izdelke (planske kalkulacije), plan potrebnih obratnih sredstev, plan ^ investicij in predvidene vire investicij, plan dohodka in njegova delitev, plan koriščenja skladov, plan zasedbe razpoložljivih kapacitet delovnih sredstev, plan prodaje (realizacije). V ta okvir organizacijskih predpriprav spada tudi nov predlog» delitve podjetja na gospodarske enote«, ki se v svoji začetni fazi odraža v okrožnici računovodstva »stroškovna mesta za leto 1965«. Potrebe, ki so narekovale to spremembo so: • reorganizacija obračuna po ekonomskih in obračunskih enotah z namenom, da se tem enotam da možnost: ugotavljanja uspehov, decentralizacijo upravljanja in vodenja, boljšega stimuliranja dela in približevanja rezultatov dela in delitev dohodka v enoti ter gospodarjenje s sredstvi, t. j. aktivno sodelovanje v upravljanju; • organizacijske predpriprave za uporabo mehanografskih strojev, ki zahtevajo red in sistematičnost v poslovanju; • dosedanja stroškovna mesta in s tem ekonomske enote Težko je krmariti po poti pravičnosti INTERVJU S PREDSEDNIKOM STANOVANJSKE KOMISIJE STANETOM GORIŠKOM. Emajlirec: Koliko je vloženih prošenj za stanovanja in koliko od njih jih šteješ za nujne? Gorišek: Tistih, ki imajo petletni staž in imajo vloženo prošnjo, je tri sto. Težko je reči; koliko od njih je nujnih primerov. Po površni oceni okoli trideset odstotkov. Emajlirec: Koliko je lani uspela rešiti komisija stanovanjskih problemov z gradnjo novih stanovanj? Gorišek: Lani je predsedoval komisiji Alojz Mansuti. Razdelili so 27 novih stanovanj, vendar je skupno število vseh, ki so imeli rešen svoj stanovanjski problem 41. Vštete so seveda zamenjave in adaptacija stavbe v Vodnikovi ulici. Emajlirec: Pred kratkim ste dobili novi pravilnik. Je komisija z njim zadovoljna? Gorišek: Pravilnik je sprejel CDS in je za nas zakon. Vendar bi pripomnil, da je pomanjkljiv. Zlasti točki 2 in 10 prizadevata člane kolektiva. Emajlirec: Kaj pričakuje komisija od individualne gradnje? Gorišek: Gotovo veliko, čeravno še nismo zaradi prezaposlenosti veliko govorili o tem. Za primer bi navedel, da je med 80 reflektanti za individualno gradnjo, kolikor se jih je prijavilo do sedaj, 15 takih, ki imajo vloženo prošnjo za stanovanje. Emajlirec: če bi ne sprejeli nobenega delavca več, ki bi bil pretendent za stanovanje — kdaj bi rešili naš kronični stanovanjski problem s sredstvi, s katerimi razpolaga podjetje? temeljijo na stari razdelitvi podjetja pred rekonstrukcijo, ko še ni bila uvedena linijska proizvodnja- in so bili posamezni oddelki reveč komplicirane in jih je lahko ;ontrolirati. Cena za 1 m3 tako očiščene vode znaša od 1 do 1,5 DM. E iz ekonomskih enot Nočno delo na dnevnem redu Čeprav je vsem proizvajalcem znano, da v sedanjih In bodočih potrebah proizvodnje v drugi ekonomski enoti ne bo več mogoče delati v dveh izmenah, je bilo kljub temu postavljeno vprašanje nočnega dela žena. V tej ekonomski enoti delajo v pretežni večini žene. To vprašanje je namreč zastavilo nekaj žena, ki delajo na II a izmeni v emajlirnici pod vodstvom skupinovodkinje Slave Podpečan. Ta je vprašanje nočnega dela žena postavljala še posebej na ostrino, ni pa kot vodilna delavka dala nobenega predloga, kako naj se to vprašanje reši. Že pred leti je bilo nočno dejo za žene v emajlirnici ukinjeno, čeprav so takrat žene temu v veliki večini nasprotovale. Glede na modernizacijo dela v emajlirnici so bili takrat ustvarjeni pogoji, da je tekla proizvodnja normalno tudi v dveh izmenah. Ko pa je prizvodnja od takrat močno porasla, je bilo potrebo v letu 1964 ponovno uvesti tretjo izmeno, zaradi česar je bilo nujno, da v nočni izmeni delajo tudi žene. Za delo žena v nočni izmeni pa je bilo potrebno dobiti dovoljenje pristojnih organov oblasti, ki so to dovoljenje — upoštevajoč proizvodne naloge našega podjetja — tudi dale. Dej sto je torej, da se nočnega dela v emajlirnici glede na sedanje in bodoče proizvodne naloge ni mogoor izogniti, ker je ugotovila posebna komisija, ki je biia zadolžena, naj bi preštudirala proizvodni proces v emajlirnici v zvezi z predvidenimi proizvodnimi nalogami. Delavski svet ekonomske enote v emajlirnici je imel precej težav s stališčem nekaterih žena, ki delajo v Ha izmeni. Nekaj žena iz te izmene je postavilo vprašanje nočnega dela zelo alternativno. Njihova skupi-novcdkinja in one so zahtevale od. delavskega sveta takojšen odgovor ali se bo ukinilo nočno delo ali ne. Jasno je, da delavski svet odgovora ni mogel takoj dati, temveč je stal pred alternativo, kaj storiti? Zaradi tega je napravil vlogo na upravni odbor in na centralni delavski svet s prošnjo, naj o tem odločata. Upravni odbor in delavski svet sta v zvezi s tem sprejela naslednje sklepe: 0 V zvezi s predlogom DS EE 2 naj se prouči, kako dolgo bodo delale žene v emajlirnici v nočni izmeni in na podlagi poročila komisije, ki je proučila nočno delo v emajlirnici, ugotavlja >CDS, da je delo v III. izmeni v emajlirnici za izpolnitev planskih nalog v letu 1965 neizogibno. • Komisija za analizo nočnega dela v emajlirnici nadaljuje délo pri iskanju možnosti za ublažitev nočnega dela žena. Pri tem naj se komisija posvetuje z vse- mi, ki karkoli predlagajo za rešitev tega problema. Predvsem pa z vodilnimi delavci v emajlirnici. • Prouči naj se tudi možnost, da se vsaj del žena iz emajlir-nice premesti na delovna mesta v druge ekonomske enote, kjer delajo samo v dveh izmenah, na delovna mesta v emajlirnici pa naj se premesti moške iz drugih ekonomskih enot. Ko smo vprašali predsednika delavskega sveta emajlimice, kaj je bilo že narejenega po teh sklepih, nam je povedal, da so vprašali prav tiste žene iz Ila izmene in njihovo skupinovod- kinjo, če hočejo delati samo v dveh izmenah v dekor oddelku. Te pa so to ponudbo odklonile. Tako ponudbo so odklonile tudi žene iz drugih delovnih izmen, ki sicer niso postavljale tega vprašanja. Predsednik delavskega sveta tovariš Franc Belak nam je tudi povedal, da vodstvo ekonomske enote ni v nobenem primeru kršilo zakona o delovnih razmerjih, da bi namreč zaposlilo pri nočnem delu tiste žene, ki po določilih tega zakona ne smejo delati, ponoči. Kljub temu pa problem nočnega dela še ostaja in obstaja v tem, da smo za naše žene premalo storili v pogledu varstva njihovih otrok medtem ko so zaposlene. V večina primerih se tistim ženam materam, ki delajo tudi na nočni izmeni dogaja to, da morajo po končanem delu opravljati razna gospodinjska dela doma ter se ukvarjati z otroki, medtem k® jim njihovi možje kaj malo ali pa nič pomagajo. j Vprašanje je tudi, če je'delo žena v nočni izmeni kvalitetno. Razumljivo je, in to tudi naše žene vedo, da so sredstva, ki naj bi jih vložili za varstvo otrok medtem ko so žene zaposlene dokaj pičla, vendar so bomo morali s tem problemom v bodoče bolj smelo in odločno spoprijeti. Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je bilo sklenjeno naj pristojne strokovne službe izdelajo predlog za zvišanje odstotka za nočno delo. V zvezi s tem naj bi so spremenil 65. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki določa, da pripada delavcem, ki delajo med 22. in 5 uro, povečan dohodek po osnovah pravilnika za 12 °/o- To odstotek naj bi zvišali, saj to dopušča zakon o delovnih razmerjih. V naših srcih boste vedno z nami... V ponedeljek, 28. decembra 1964 so vrata v dvorano centralnega delavskega sveta široko odprta. V avli in po hodnikih stojijo gneče starejših delavcev v praznit nih oblekah z rdečimi nageljni v gumbnici. Vedri so, nasmejani in živahni, saj je danes njihov dan — dan ko se poslavljajo od podjetja, na katerega jih veže kopica spominov. V to tovarno so mnogi od njih vstopili kot otroci s 13, 14 in 15 leti, v časih, ko se je mladi člavek takoj znašel sredi trde in neizprosne preizkušnje za obstanek v življenju. Nekateri od njih so se usidrali v Emajlirki po krajšem ali daljšem iskanju dela pri zasebnih delodajalcih in mnogi od njih so sodelovali pri velikih štrajkih, drugi pa so se zaposlili šele po osvoboditvi. Pri vseh pa najdemo eno skupno potezo — pripadnost podjetju, ki so mu pamagali do njegove sedanje velikosti in ki je pomagalo tudi v izgradnji njihove osebnosti ter lika revolucionarja in socialističnega delavca. Na slavnostni obdaritvi v dvorani se je po krajšem nagavoru vodje kadrovsko socialnega sektorja tovariša Pavliča za njihovo sodelovanje in predano delo zahvalil glavni direktor ing. Lojze ligo ter predsednik sindikalnih odborov tovariš Jože Podlinšek, nakar so sprejeli upokojenci diplome, priznanja, spominske servise in denarne nagrade. Skupno je bilo podeljenih daril in nagrad 41 upokojencem. Vrednost denarnih nagrad je znašala skupno 920 tisoč din in je bila pri vsakem upokojencu odvisna od trajanje delovne dobe v našem podjetju. Od vseh je bil pri nas najdalj tovariš Franc Cerovšek, ki je imel ob vstopu v pokoj nad 38 let neprekinjenega staža v podjetju. V slovesnem delu smo se po obdaritvi spomnili tudi tovarišev, ki so v tem letu umrli in se za vedo poslovili, od nas: Franc Gaber, ki je . bil tik pred upokojitvijo, Anica Jelovšek, ki je umrla v cvetu let sredi dela, Ema Kalšek, Albin Majer, Jožef Ofentavšek, Mirko Pavič, Anton Bevc, Ljutvo Šaranin in Karl Verbič ... Sledila je diskusija upokojencev, v kateri se je za skrb kolektiva zahvalil tovariš Jože Pleterski, ki je delal v podjetju 35 lat. Med drugim je omenil, da je bilo najtež- je med leti 1930 in 1936, ko so delali občasno zaradi splošne gospodarske krize tedensko v treh, včasih celo samo v dveh šihtih. Temu ustrezno so bile slabe plače, še huje pa je bilo tistim, ki so si upali spregovoriti odkrito besedo, da o uveljavljanju delavskih pravic sploh ne govorimo. »Danes,« je končno povzel tovariš Pleterski, »si lahko gledamo eden drugemu v oči. Da smo pa še ob vstopu v pokoj taka dobro videti, se imamo zahvaliti predvsem pridobitvam v pogledu delovnih pogojem in boljšim odnosom v zadnjih 19 letih!« Po prvem delu slavnostne- ^ ga programa so se odpravili f upokojenci v tovarno ter pozdravili na delovnih mestih mlajše tovariše, s katerimi so dolga leta stali ob istih strojih in napravah. Ob 12. uri je sledilo slavnostno kosilo v hotelu »Evropa«. Po obedu so upokojenci spustili v živahne debate s predstavniki podjetja in se zavrteli ob poskočnih vižah harmonikarja Nandija Ko-štomaja. Po 16. uri je bilo tudi neuradno zaključeno slavje s čvrstim stiskom v delu prekaljenih rok. 6 SUtcpliheo zanesljivo odstopili Samopostrežni restavraciji. Pri skladiščnih problemih torej ne gre za »objektivne« težave, marveč za povsem subjektivni moment in prav bi bilo, da bi nam direktor Krel pojasnil, zakaj plačujemo višjo ceno toplega obroka zato, ker nabavlja nekatere pridelke po dnev- Topli obrok Samopostrežne restavracije znova na dnevnem redu REKU SMO KONEC IN TAKO TEDI MISLILI! NIČESAR NIMAMO PROTI TOPLEMU OBROKU, VENDAR SMO 'PROTI TAKEMU OBROKU, KAKRŠNEGA NAM DOBAVLJA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA. V preteklem letu se je Samopostrežna restavracija v Gaberju uspela izvleči iz težav in je naposled zadihala s polnimi pljuči. Temu smo precej prispevali mi; najprej smo vložili v gradnjo nad trideset milijonov, kasneje smo se pa prvi vključili kot največji odjemalec toplega obroka. In od tistega dne so se vrstile nevšečnosti, ki so v januarju izbile sodu dno. Zajetna mapa, ki jo hrani KSS, je verna kronika našega nezadovoljstva. Vanjo so vloženi protesti posameznikov in zahteve ekonomskih enot; izvidi sanitarnih organov se prepletajo z zapisniki sestankov med našimi predstavniki in predstavniki Samopostrežbe v Gaberju. Vendar imajo vse listine nekaj skupnega: vse izražajo nezadovoljstvo zastran kakovosti, higiene, količine in rednega dobavljanja; iz vseh je razbra-ti odločno zahtevo, da se te zadeve uredijo v zadovoljstvo potrošnikov toplega obroka. Situacija se je že nekajkrat zaostrila tako, da je direktor Samopostrežbe zaprosil za intervencijo družbeno politične organizacije in organe oblasti. Zastran njihovega posredovanja smo vselej popustili z upanjem, ki je te- RBŠILI SMO ČAST CELJANOV, v Celju so se po dolgotrajnem razpravljanju sporazumeli, da jih zaradi prevelikih stroškov dedek Mraz ne bo obiskal. Navzlic temu so pa imeli otroci priložnost videti dedka Mraza, ki se je sicer z nekoliko skromnim spremstvom vozil po celjskih ulicah. Bil je to tisti dedek, ki je obiskal naše otroke. Pristal je na to, da se pokaže tudi v mestu in dokaže, da zanj ni treba milijonov, kolikor so nekateri računali... živil. Torej povsem .dovolj za skladiščenje ozimnice! Mimo tega je gotovo še več sosedov, ki imajo v svojih kleteh kaj prostora in bi ga za ustrezno odškodnino meljilo na' trdnih obljubah predstavnikov Samopostrežbe zastran izboljšanja. Zal pa je izpolnjevanje obljub trajalo vselej le teden, dva, potlej je bilo vse znova po starem. V samopostrežni se izgovarjajo na objektivne težave. Kot najvažnejše navajajo, da nimajo potrebnih skladiščnih prostorov. Zaradi tega ne morejo pravočasno nabaviti ozimnice in jo ustrezno vskla-diščiti. Ker jo morajo kupovati po dnevnih cenah, je topel obrok dražji kot bi bilo potrebno. To bi razumeli, če bi pisec sestavka ne razpolagal s podatkom, da je dobila Samopostrežna restavracija že v prvih dneh obratovanja ponudbo zasebnika, oddaljenega le nekaj korakov, ki jim je nudil v najem- kletne prostore, v katerih je moč vskladiščiti pet vagonov nih-------- Tudi drugi objektivni razlogi niso tako prepričljivi, da bi mogli omajati prepričanje, da v bistvu vendarle gre za nesposobnost vodstva Samopostrežne restavracije in nekaterih delavcev, ki ne čutijo potrebne odgovornosti do največjega odjemalca, ki je mimo tega tudi s težkimi milijoni podprl gradnjo objekta in je vrh tega še soustanovitelj. V mesecu januarju smo našli v košari s kruhom leglo- živali, ki tjakaj nikakor ne sodijo. To se NOVOSTI IZ NAŠE KNJIŽNICE PEJOVIČ M. V.: ANALIZA bllansa I poslovanje privrednih organizacija. Zagreb 1964. Sig. 657.62. MRAKOVCIC T.: Kadrovska služba u poduzečlma. Zagreb 1964. Sig. 658.3. STATISTIKA spoljne trgovine SER Jugoslavije. Beograd. Sig. 31:382. DUBININ G. N.: Diffuzionnoe hroml-rovanle splavov. Moskva 1964. Sig. 669.15:621.785:669.14. BERRETTA D.: Skračcni »Work-Factor«. Sistem za preventivno odredjiva-nja vremena. Zagreb 1964. / MOUGET M. S.: Nagradlvanjc u tvor-nlčkim službama održavanja. Zagreb 1964. GAUš B.: Normativi vremena za remontne radove. Zagreb 1964. GAUš B.: Priprcma rada za remontne radove sa dokumentacijo. Zagreb 1964. GIACOMO L. P.: Tehnični uzrocl požara 1 eksplozija i njihovo uklanjanje. Zagreb 1964. LUCERA P.: Kontrola 1 održavanje električnih aparatura. Zagreb 1964. MEEGENS R.: Način vodjenja sasta-naka. Zagreb 1964. EALAY F.: Organizacija posjete tvor-nicam. Zagreb 1964. DUBRAVCIC D.: Organizacija rada ' ekonomistc-analiličara. Zagreb 1961. Sig. 65.01. JURIČ V., Pfeifer 1 A. Hadžiavdič: Knjigovodstvo za privredne organizacije s kontnim planom. Sig. 657.01. ORGANIZACIJA i ekonomika skladi-š ten ja. Zagreb 1964. Sig. 658.5:621.796. DONATH K. R.: Priprcma rada i njena suradnja sa ostalim službama. Zagreb 1964. Sig. 658.51. ŠUNJIC I., S. Lazič: Vi pitate mi od-govaramo. Knjiga 10. Zagreb 1964 Sig. INTEGRACIJA u privredi. Zagreb 1963. MEDUNARODNI jesenski zagrebačkl velesajam. Knjiga I. Zagreb 1964. Sig. 658.82. KAISER D.: Elektrotehničkl priruč-nik. Zagreb 1964. Sig. 621.3. SLOVENACKO-srpskohrvatski rečnlk. Beograd ,1964. Sig. 413. Hladni obroki so le začasna vt; rešitev. (Foto LT) je primerilo pred čakajočimi potrošniki toplega obroka, ki so odločno zahtevali, da storimo podobnim primerom konec enkrat za vselej. Odločili smo se za anketo. Izmed anketiranih se jih je 1302 odločilo za to, da začasno uvedemo hladen obrok, medtem ko jih je 41 sodilo, da bi še naprej nabavljali topel obrok. Ta nedvoumen rezultat ankete je odločna nezaupnica toplim obrokom, kakršne nam dobavlja Sa-.mopostrežna restavracija, vendar velja hkrati pioudariti, da ni nezaupnica toplim obrokom nasploh. V ponedeljek, 11. januarja smo prenehali z odvzemom toplih obrokov. Zaradi tega je prišlo do nekaterih sestankov, ki so se jih udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in gospodarske zbornice. Na vseh sestankih so predstavniki našega kolektiva odločno vztrajali, da je treba razmere pri Samopostrežni restavraciji odločno spremeniti' in zagotoviti z oprijemljivimi jamstvi dobavo kakovostnega toplega obroka. Ko bomo imeli jamstva, smo pripravljeni znpvá postati redni odjemalci toplega obroka Samopostrežbe v Gaberju. Vendar samo'v tem primeru. V. Smeh IMENOVANI ČLANI SVETA ZAVODA ZA INFORMATIVNO SLUŽBO Na zadnji seji je občinska skupščina imenovala organ družbenega upravljanja — svet za novoustanovljeni Zavod za informativno službo, ki bo opravljal službo obveščanja občanov preko celjskega radia in tedenskih »Informacij«. V svetu je 13 članov. EmújPieo 7 POSLEJ FOTO KINO KLEB Na nedavnem letnem sestanku članov foto kluba društva Ljudske tehnike »Emajl« so pregledali dosedanje delo in si začrtali dolžnosti v tekočem letu. Med drugim so tudi sklenili, da se bo njihov klub poslej imenoval foto kino klub. Za predsednika je bil znova izvoljen prizadeven Valentin David. Iz predsednikovega poročila je razbrati, da so člani uspeli realizirati skorajda vse sklepe, ki so si jih zadali lani. Nekaj manjših nalog se jim je izmuznilo predvsem zaradi objektivnih pogojev. Upoštevati je namreč treba, da so bili člani razmeroma dolgo brez temnic. Vendar je nekaj, kar ugotavljamo iz leta v leto: aktivnih članov je vse premalo. V temnici so skorajda vedno eni in isti, To se v majhni meri odraža tudi v udeležbi amaterjev pri nagradnih tekmovanjih in razstavah. Letos so prav zastran tega sklenili, da se natečaja udeleži sleherni član foto kino kluba z. vsaj štirimi fotografijami. Tako upajo zagotoviti večjo udeležbo in izbiro kakovostnih umetniških del za nagrade in razstave. Nova dejavnost, ki je v tem letu znova zaživela, je snemanje filmov. Svoje delo so pokazali po končanem sestanku. Dokazali so, da so storili dejansko dober korak naprej na področju filma. Ena od ovir, ki jim preprečuje še večji napredek, je filmska kamera, ki je tehniško silno primitivna. Zastran tega so dali v letošnji finančni plan strošek za novo kamero. Upajo, da jim bo društvo s sredstvi omogočili nakup te kamere, saj je v programu tudi udeležba foto kino kluba na ljubljanskem festivalu amaterskega filma. Mimo filma za festival so si zadali še kopico drugih nalog, ki jih nameravajo urensničiti v tem letu. Pri njihovem delu jim želimo kar največ uspehov. Delovno predsedstvo med poročilom (Foto LT »Emajl«) TUDI ČISTOČA IN RED STA POTREBNA Na izredni seji delavskega sveta šeste ekonomske enote so razpravljali o redu in čistoči v njihovih prostorih. Rečeno je bilo, da čeprav so delovni pogoji v topilnici in mlinu težavni, se da to omiliti z večjim redom in čistočo. Upajmo, da-bodo tudi pri svojem delu to upoštevali. Njihova komisija za higiensko in tehnično varnost pri delu je sestavila problematiko o slabih delovnih pogojih in jo dostavila centralni komisiji HTV. Upajo, da bodo sčasoma dosegli, da bomo začeli graditi nove prostore ali pa urejati sedanje. Razumejo pa, da vsega ni moč storiti naenkrat. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 OBRAČUN NAŠIH GOSPODINJ CELJE, 11. 1. 1965: DANES POPOLDNE JE BIL V DVORANI DELAVSKEGA SVETA OBČNI ZBOR GOSPODINJSKEGA KROŽKA LJUDSKE TEHNIKE »EMAJL«. ZBORU SO PRISOSTVOVALI PREDSEDNIK IN TAJNIK LT »EMAJL«, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA LT CELJE, PREDSEDNIK TK ZMS IN DRUGI ZBOR JE TRAJAL 2 URI, PREDSEDOVAL MU JE TOV. ING. JOŽE VAJDET1C. POROČILO O DOSEDANJEM DELU IN BLAGAJNIŠKO POROČILO JE PODALA TOV. MARUA KOŽELJ — DOSEDANJI VODJA KROŽKA. PO RAZPRAVI SO SI NAVZOČI ZADALI PLAN DELA ZA PRIHODNJE LETO IN IZVOLILI 4 ČLANSKI ODBOR. ka za tečaje. Nadalje so se zedinili, da se planirano število poučnih ekskurzij poveča od 2 na 3. Pri tem so najbolj zaželjene ekskurzije v moderne gostinske obrate — hotele, kjer bi se članice seznanile s sodbono pripravo in serviranjem jedil. Potem je bil soglasno razrešen dosedanji odbor ift izvoljen nov. V novem odboru so: Anica Vodeb, Hedvika Korošec in Marija Koželj. SEJA TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZK Danes je seja tovarniškega komiteja ZKS, na kateri bodo dokončno sprejeli sklepe letne konference, razpravljali pa bodo še o programu ideološke in kadrovske komisije, medsebojnih odnosih v radiatorskem oddelku, o novi organizacijski shemi in drugem. Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga 'dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga ured-rnišiki odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Go.s.tečnrk, Tone Ivanič, Emil Jejčič, 'Metka Rozman, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni ■urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 06, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Tov. Koželjeva je v poročilu uvodoma nakazala uspehe in težave preteklega leta. Gospodinjski krožek, ki Šteje 129 članov, prireja vsako leto povprečno 3 kuharske tečaje za naš kolektiv in zavod »Ivanke Urajekove«. Zanimanje zanj sc kaže tudi pri članicah kolektiva tovarne perila »Tope;;« in »Zlatarne« Celje. V sedemletnem delu gospodinjskega krožka je uspešno dokončalo kuharski tečaj približno 400 tečajnic. Delo krožka je bilo v preteklem letu delno ovirano zaradi okvare tal v kuhinji. Njihov krožek je sodeloval na vseh zborih s pogostitvijo udeležencev občnih zborov, upokojencev, nadalje je prevzel celotno pripravo za družabni večer društva LT »Emajl« in pogostitev na klubskih večerih, ki jih prireja sindikalna podružnica. Uspela jim je tudi pogostitev žena za 8. marec. Skratka, njihovo razgibano dejavnost je opaziti pri vseh pogostitvah članov kolektiva. Nato je dosedanji vodja gospodinjskega krožjia tov. Koželjeva nakazala smernice za nadaljnje delo. Poudarila je predvsem preizkušnjo prototipov, tesno povezavo s tovarniško ambulanto glede preventive, pripravo malic in /Zakusk po potrebi in sodelovanje z vsemi krožki. V razpravi, ki je nato sledila, so sc navzoči zavzemali predvsem za to, da bi kuhinja še naprej ostala na razpolago članicam krož- Udeleženke letošnjega gospodinjskega tečaja pri aranžirani mizi. Na skrajni levi je vodja tečaja in hkrati stara in nova predsednica gospodinjskega krožka Marija Koželj. Mimo tečajev za bodoče gospodinje prireja krožek še tečaj za defektne otroke, ki so gojenci zavoda »Ivanke Uranjekove«. lilKIlIlIKlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIlIIIIIKEUfKIlIfllKBIEimilllllllllllt tllllllllIlllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllMllllllllllll!ll!!ll!!llll!ll!!)!l(llll(l!ll!llltl!l!l IlIlIlIltHIIIlllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllll Mariji Leskošek v spomin V nedeljo, dne 10. januarja je bil na ljubljanskem pokopališču Zale pogreb priljubljene delavke in revolucionarke MARIJE LESKOŠEK. Pogreba so se udeležili tudi številni člani našega kolektiva, med njimi predsednik CDS tovariš Vili Končan, glavni direktor ing. Lojze ligo in drugi. Tovarišica Marija Leskošek — Mica je bila zaposlena v naši tovarni p d leta 1913 do leta 1915. Kot napredna delavka je bila aktivno vključena v delavsko gibanje in je rasla z. njimi v prekaljeno revolucionarko ter šla skupno s svojim možem — revolucionarjem po poti, ki jo je začrtala Partija. Kot delavka — komunistka je opravljala različne zahtevne naloge, zlasti pa je mnogo delovala pri organizaciji Rdeče pomoči, o kateri smo v našem glasilu ob 70 obletnici obstoja tovarne mnogo pisali. Med okupacijo je bila vključena v ilegalno delo in je znala izvrstno razpresti mreže za preskrbo zapornikov in ilegalcev s hrano. Toda tudi njo je okupator aretiral in zaprl, vendar se ji je s spretnostjo posrečilo, da se je rešila zapora. Njena velika želja, da bi odšla v partizane, se je izpolnila 2. julija 1942. Po roški ofenzivi je prišla s hčerko v Ljubljano, da bi opravila zaupno ji nalogo. Tedaj pa je bila izdana belogardistom, ki so jo s hčerko vred zaprli. Potem ko so hčerko ločili od nje, je v zaporu hudo zbolela, kar jo je gotovo rešilo smrti, kajti bila je določena za talko. Zopet se ji je posrečilo, da je prišla iz zapora ter odšla ponovno v partizane. Po osvoboditvi se je Marija z vso vnemo posvetila svoji družini. Vzorno je skrbela Z.a svoje vnučke in svojega moža, da je nemoteno nadaljeval revolucionarno delo. Izredno skrb pa je posvečala izobrazbi svoje hčerke. Za svoje zasluge v naši revoluciji je bila odlikovana z redom za hrabrost, redom zasluge z.a narod in redom bratstva in enotnosti. Marija Leskošek — Mica spada v tisto vrsto naših delavk, ki so se vztrajno borile proti kapitalističnemu izkoriščanju kot pokojna Ivana Lipovšek in druge. Te delavke so v razvoju delavskega gibanja izpodkopavale tla kapitalističnemu izkoriščanju in pod vodstvom Partije ustvarjale pogoje za razvoj naše revolucije in ustvaritve nove socialistične države. VSI SMO KOMUNA Čeprav je s tem napravljena prelomnica na poti občinske samouprave, je občinska skupščina šele na začetku svoje poti v poglabljanju samouprave občanov. V naslednjem obdobju bo naloga občinske, skupščine poglobiti samoupravni mehanizem tako, da bodo občani resnični kreatorji občinske politike. Naš demokratični razvoj že zahteva in bo vedno bolj zahteval, da-bo občinska skupščina prilagodila svoje delo tako, da bo občan preko razvejanega samoupravnega mehanizma aktivno in ustvarjalno deloval v tem svojem komunalnem sistemu. ' (Nadaljevanje s 1. strani) Sedaj, ko občani v predvolilnih pripravih ocenjujejo delo občinske skupščine in khrati tehtajo ter predlagajo kandidate za odbornike, stopajo v ospredje predvsem naloge občinske skupščine v nasled--njem obdobju, ki prevzema nase vedno več sredstev za komunalne potrebe in potrebe "družbenih služb. V ocenjevanje dosedanjega dela in bodočih nalog občinske skupščine bodo občani najlaže izoblikovali tudi profil bodočega odbornika, ki jih bo zastopal v občinski skupščini. Občanom vedno bolj postaja jasno, da občinska skupščina ni njen predsednik, niti predsedstvo, niti odborniki, še manj pa upravni aparat, temveč vsi proizvajalci in upravljalci v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, skratka vsi občani. Kljub uspehom, ki jih je'ha področju občinske samouprave dosegla občinska skupščina, bo potrebno še bolj razširiti in vsebinsko poglobiti samoupravni mehanizem v komuni. Prav sedaj smo v času intenzivnih priprav za ustvarjanje krajevnih skupnosti. Nasploh pa bo treba odvreči zakoreninjeno mnenje, ki med občani še vedno prevladuje, da naj občinska skupščina rešuje vse skupne potrebe občanov izključno s svojim proračunom. Občinska skupščina kot najširša oblika samouprave občanov ne bo uspešno delftla vse dotlej, dokler ne bo v vseh porah družbenega sistema deloval samoupravni mehanizem občanov. Doslej pa je bilo to sodelovanje pomanjkljivo. Premalo je bilo prave in pristne povezave z upravljalci v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Tako so se občani pogosto znašli na pozicijah zgolj kritikov občinske skupščine in njenih organov, češ, da premalo skrbi za razvoj komunalnih potreb občanov in družbenih služb. Ker sestavljajo .komuno vsi občani, bo potrebno občinsko samoupravo organizirati tako, da bodo občani tisti, ki naj vodijo občinsko politiko. Pri občanih naj praksa komunalne samouprave utrdi zavest, da ni nikogar izven njih, ki bo urejeval njihove probleme. Cim večja bo iniciativa občanov, čim več pobud bodo posredovali občinski skupščini, toliko boljše bo njeno delo, toliko hitreje bodo problemi rešeni v korist zadovoljevanja potreb občanov. V predvolilnih pripravah te- ■ čejo v celjski občini hkrati tudi že prve razprave o proračunskih potrebah za letošnje leto. Predvsem o tem, kako uskladiti nujne potrebe z dejanskimi možnostmi komune. Na podlagi predvidenega gospodarskega potenciala računajo v celjski komuni, da bi na podlagi 20 odstotne stopnje proračunskega prispevka od osebnih dohodkov zaposlenih v letošnjem letu ustvarili skupaj s prometnim davkom od maloprodaje in ostalimi dohodki občinskega proračuna 3 milijarde 555 milijonov dinarjev. Samo za kritje osnovnih potreb proračuna — za komunalo, družbene službe in občinsko upravo — bi ko- muna potrebovala 3 milijarde 672 milijonov dinarjev. Ce pa k temu prištejemo še neodložljive negospodarske investicije v šolstvu, prosveti in kulturi pa bi celjska komuna morala -zbrati še skoraj poldrugo milijardo din. To bi pa seveda dc> segli, če bi upravljalci povišali stopnjo proračunskega prispevka od osebnih dohodkov še za 5,5 odstotkov, kar delovne organizacije v celjski občini ne bi prenesle. Zato je izredno važna in odgovorna naloga samoupravnih organov v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih ter občanov sploh, da v čim širših razpravah uskladijo program potreb in določijo njegov prioritetni red z dejanskim potencialom komune. V tem vzdušju bodo tudi volilci v času volilnih priprav predlagali za bodoče odbornike ljudi takega kova, ki bodo znali kot upravljalci gospodariti najbolje s tako velikim komunalnim premoženjem. Tone Maslo EVIDENTIRANJE MOŽNIH KANDIDATOV ZAKLJUČENO (Nadaljevanje s 1. strani) Za republiški gospodarski zbor yili Končan in Jože Turnšek. Za republiško organizacijsko politični zbor, Franc Božič in Franjo Panza. V republiški zbor predvidevamo za možni kandidatkinji še Ido Vudler in Vero Turk. V zvezni gospodarski zbor Drago Mravlak in Marjan Pilih. Za zvezni organizacijsko politični zbor pa Ludvik Krajec in ing. Mirko Jančigaj. V kulturno prosvetni pa ing. Oskar Huda-les. V času ko to poročamo, pa evidentiranje še traja in je možno, da bodo sindikalne podružnice pcrekonomskih enotah evidentirale še kakega tovariša ali tovarišico. Predlogi za evidentiranje navedenih tovarišev so bili dani volilni komisiji pri občinskem odboru ZSDL v Celju. Kot je bilo' že pojasnjeno na sestankih, so take predloge za evidentiranje kandidatov lahko dali kolektivi kot celota, skupine ljudi, posamezniki, organi upravljanja, družbeno politične organizacije v»kolektivih in občini. V drugi fazi politične predvolilne aktivnosti se bodo vršili kandidacijski zbori. Na teh zborih bomo izbrali dokončno • izmed evidentiranih tovarišev kandidate za prihodnje volitve. Tako bomo npr. izmed petih tovarišev, ki smo jih evidentirali za zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini v Celju kandidirali dva ali tri. Na volit- vah bomo imelj torej (izbiro. Izvoljen bo tisti kandidat za odbornika občinske skupščine v Celju, ki bo na volitvah dobil največ glasov. Po političnem načelu rotacije ne more biti nihče izmed dosedanjih odbornikov in poslancev, ki jim poteče mandatna doba, ponovno izvoljen, razen če izjemoma ne zahtevajo volivci njegove volilne enote. V takem primeru mora biti obrazložitev za to zelo tehtna. O vsem, kar bo v zvezi z kandidiranjem in volitvami, bomo naše člane kolektiva pravočasno obveščali tudi po informativni službi v času, ko Emajli-rec ne bo še izšel. Priznanje delovnim kolektivom Na zadnji seji občinske skupščine je predsednik tov. Marjan Učakar izrekel priznanje in pohvalo delovnim kolektivom v gospodarstvu, ki so pravočasno izpolnili planske obveznosti, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, ki so spremljale proizvodnjo .v lanskem letu, zlasti še Železarno Štore. Posebno priznanje je izrekel industriji v celjski občini, in še-posebej tistim podjetjem, ki so največ prispevala, da je plan izvoza v komuni realiziran še v novembru lanskega leta. Pri tem imajo največ zaslug predvsem štorski železarji, cinkarnarji, delavci Tovarne emajlirane posode in LIK »Savinja«.