Vprašanja in odgovori O RAVNAM V R SLOVENSKI PREVOD z dovoljenjem bukvalr&.':'ttz OaiDunaja , izdajateljice nemškega izvirnika . V GORICI Nat. in zal. Seitz 1892 . Uprašanje o uravnavi vrednote se j e obširno razmotrivalo in pretresovalo, ustmeno in v spisih. Vsakdo ` govori o teni kakor pride ; eni v tem smislu, drugi v drugem, eni hvalijo, drugi grajajo, tako da, kdor ne pozn'a prav dobro borznih izrazov, mu je težko vse umeti. Nikdo pa še ni dosedaj jasno povedal, kaj se v resnici zgodi in zakaj. In vendar j e ta prav najvaŽniš a stran uprašanja. Prodno namreč uprašamo , ali bode uravnava vrednote posamezniko m škodila ali koristila, moramo vedeti, kaj se prav za prav zgodi in potem vsakdo raz vidi, čemu se uravna vrednota in zakaj n e ostanemo pri dosedanjem denarju . 4— Taka in enaka uprašanja, ki silijo vsakemu na jezik, bomo skušali razjasniti v naslednjih vrstah . l.) Kakošen je novi denar, ki se upelje ? Krone in vinarji (novčiči) Ena krona bode imela 100 vinarjev . Imeli bo- demo naslednji novi denar : Po dvajset in deset kron v zlatu. Krone in pol-krone v srebru . Po dvajset in po deset vinarjev i z niklja. Po dva in en vinar (novčič) iz brona . 2.) Kaj se zgodi z dosedanjim denarjem ? Srebrni goldinarji ostanejo kakor do sedaj. Ravno tako ostanejo za sedaj tud i bankovci. Pozneje pa bodemo imeli mesto bankovcev deloma denar iz kovine, deloma nove, še boljše bankovce . Kdor bo imel 10 0 100 gl. ali 200 kron v bankovcih, jih lahko izmenja v kovan denar ali pa obdrži svoje bankovce. Mesto dosedanjega drobiža dobimo polagoma nov drobiž . 3.) Kakšno vrednost bode imel nov denar ? Nova krona bo veljala pol goldinarj a in dosedanji goldinar dve kroni. Vinar je enak po vrednosti pol krajcarju in krajcar dvema vinarjema . Kdor kupi kaj za dva goldinarja, plača dva goldinarja ali pa štiri krone . Kdor daje' dekli 5 gld na mesec, ji bode dajal 5 gld . ali pa 10 kron. Kdor ima dobiti 1000 gld., dobi 1000 gld. ali pa 2000 kron. Uradnik, ki ima plače 720 gld ., bode dobival 720 gI . ali pa 1440 kron. Kdor ima dobiti za odrezek (kupon) obligacije papirne ali srebrn e rente 2 gld. 10 kr., dobi. 2 gld. in 10 kra ali pa 4 krone in 20 vinarjev . 4.) Ali bode moral tisti, ki bode ime [ kaj plačati, plahti takoj s kronami mest o z goldinarji ? Ne. Kakor do sedaj, bode vsakdo lahko plačeval v dosedanjem denarju ako, bode imel n. pr. na razpolago krone, lehko plača v novem denarju mesto v starem . Prav tako, ako kdo kupi kako stvar, koje cena je določena v kronah, plača lahko z goldinarji ter računi en goldinar za dve kroni ; ako kupi n. pr. kako stvar za štiri krone , plača lahko z dvema goldinarjema ali pa z dvema bankovcema po goldinarju . 5.) Zakaj se imenujejo krone „zlat a vrednota” ? Ker debel denar po 20 in po 10 kron, se bode koval v zlatu in ker vrednota dob i ime vselej po večjih, ne po manjših denarjih. Sedanja vrednota n. pr. se imenuje „s r e- b r n a” po goldinarju, ki je s r e b r n, in se ne imenuje „bakrena” po bakrenih kraj carjih. 6.) Kaj pomeni relacija (razmerje) ? Relacija pomeni, kako težo v čistem zlatu morajo 'imeti nove krone, da 2 novi kroni veljati natančno toliko, kolikor naš 7 prejšnji srebrn ali papirnat goldinar. To je potrebno zate, da pri menjanju v nov denar nikdo nima izgube in more z novim denarjem prav toliko kupiti, kakor s starim . Vse to se je natanko izračunalo in izkazalo e je? da za dvajset kron, ki veljajo 10 gI. starega denarja, je treba 6-09756 gramov čistega zla& Z drugimi besedami, bolj umljivimi tistim, ki imajo opraviti z nemškim, italijanskim in švicarskim denarjem, se to pravi, da krone se morajo tako kovati, d a dve kroni veljati toliko, kolikor ena marka 70 pfenigov ali pa 2 franka in deset cen - tezimov. To je relacija (razmerje). 7.) Ali je res, kakor nekteri mislijo, da vrednost ()Idina a se zniža na 84 kr. ? To je popolnoma napačno, kajti, kakor smo že omenili, vsakdo sprejme in plača za en goldinar spet en goldinar ali pa dve kroni in za en krajcar en krejcar ali pa dva vi-- Italja. 8.) Kakó, da vedno in vedno govoričijo, O tistih 84 krajcarjih ? To se nanaša na zlati goldinar. Sedaj imamo denar po 8 gold. v zlatu. Ta denar ima vrednost 8 gold. le po imenu, v resnici pa vetji mnogo več ;. sedaj velja, okolu 9 gld. in 50 kr. ; 84 gld. v zlatu velja, toliko, kolikor 100 gld. v papirju ali pa v srebru. Nikomur ne pade v glavo plačati dolg 8 gld. z osmimi gld. v zlatu. Tedaj, ako bodemo‘ imeli mesto srebrnega goldinarja dve kroni , ostane isto razmerje. Kdorkoli bode dolžan 8 gld. v srebru ali pa 16 kron, ne bode primoran plačati dolga v starem denarju 8 gld . v zlatu. Kdor pa je imel plačati ali dobiti 8 gld. v zlatu, moral bode tudi sedaj plačat i ali dobiti več kot 16 kron, kakor je tudi dosedaj moral plačati ali dobiti več kot 8 gld . v srebru ali papirju. To se n. pr. godi pri carini. Ta se pla čuje z goldinarji v zlatu ali v srebru z ažijo . Za 8 gld. carine v zlatu se tedaj plača 1 9 kron in. 5 vinarjev kdor je pri zlatej rent i dosedaj dobival za glavnico 200 gld. obresti] 8 gld. v zlatu na leto, ki je bilo toliko, ko likor 9 gld. 50 in čez, dobival bode z a -naprej 19 kron in 5 vinarjev . 9.) Ali ne bode vse draže, ako bo še tekel stari goldinar ? Ni uzroka, da bi se blago podražalo. Vsaka cena bode v kronah iznašala še enkrat toliko, kolikor v goldinarjih. Kdor hoč e zvišati cene izgovarjaje se z upeljavo novega denarja, skuša prav gotovo opehariti občinstvo. Upamo, da trgovci bodo oprezni in si ne bodo pustili nastavljati takih pastij . 10.) Ali se kaj premenijo naši bankovci ? Za sedaj se naši bankovci niti ne premenijo niti se nazaj ne vzamejo, ampak založijo se in nazaj se vzamejo pozneje . II.) Kaj pomeni : državne note se zali Ži'o (fundirajo) ? Da se to umé, treba je ogledati si državno noto, n. pr. petak ali petdesetak. — 10 — Vsak papirnat goldinar ima ta napis Ta državna nota je del skupnega nezaloženega dolga avstro-ogerske monarhije in se sprejema in laja pri vseh državnih denarnicah in uradih kot en goldinar avstrijsk e vrednote (veljave) pri vseh plačevanjih, koj a se ne morajo vršiti v kovanem denarju . Prav tak napis je na petakih in petdesetakih z razliko, da mesto „en” je pisan() „pet”, oziroma „petdeset goldinarjev” . O izmenjavi tu ni govora. Niti cesarske denarnice nemajo na razpolaganje toliko kovanega denarja, da bi ž njim plačeval e mesto s papirnatimi notami, ampak plačuj ejoz notami, koje dobivajo od davkoplačevalcev . Po novej postavi pa Avstrija in Ogerska najamete posojilo; z denarom, ki si ga izposodite, kupite zlatlt in daste kovati toliko zlatega denarja, kolikor znašajo bankovci, in s tem pokrijete (založite) državne note. Tedaj bodo imele denarnice potrebe n zlat denar in bodo mogle plačati za vsak o državno noto ves znesek v zlatu, za pet gol dinarjev deset kron, za petdeset gold. 10O kron. To pomeni : Državne note se založij o (fundirajo) . 12.) Ali bode mogoče takoj menjati državne note v zlató ? Takoj ne bode mogoče, ker prej b o treba nabaviti si zlata. Doba, v kterej se izvrši konverzija (preinenjatev), določi s e pozneje . 13.) Zakaj bo treba še dolgo čakati , če tudi država takoj dobi zlató ? Vzrok je jasen. Ako bi država takoj začela konverzijo, bi vsakdo si priskrbe l rajši zlath, nego not in kdor bi hotel pošiljati zlato v London ali pa v Ameriko, bi to lahko delal. Vsled tega bi potem ne imela več zlata ni država niti občinstvo . Konverzijo bode mogoče izvršiti še l e potem, kedar bode v državi toliko zlata, kolikor ga bode treba za vsakega posameznika . 14.) Kaki) bode mogoče uvesti več zlata v državo ? Novčni urad bode, kakor nekdaj, kova l denar po naročbi zasebnikov. To je bila v — 12 — prejšnjih časih navada za srebrn denar, in to je v vseh državah. V naše] državi je novčni urad nehal sprejemati naročila z a srebrne goldinarje leta 1879 . Sedaj se bodo lahko dale kovati zlate krone . Ako bi kdo prinesel novčnemu uradu zlath bodisi v kosih ali v zunanjem denarju ali pa druge zlate stvari, bi mu urad skoval denarje p o 10 ali 20 kron. Ker bodo sedaj vsi rabili zlat denar, bodo oni, ki bodo dobivali frank e ali pa marke v zlatu, je pošiljali novčnemu uradu in dobivali za nje krone . Taka pride v promet polagoma vedno več zlatih kron . 15 .) Kaj se zgodi z bankovci ? Ako vzamemo v roke bankovce, n . pr. -desetak, beremo na njem : „Avstro-ogerska banka plača takoj na zahtevanje prinositelj u proti tej nakaznici v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Pešti 10 gld. avstrijske vrednote v postavnem denarju.” (Na stotakih in tisočakih je tiskano, seveda, „sto” , oziroma „tisoč” goldinarjev) . Take je tiskano na notah. Ali se pa to v resnici pripeti? ne; tega morebiti dotičnik še opazil ni, ki je dobil desetak. 16.) Zakaj avstro - ogerska banka n e vzame bankovcev nazaj, to je, zakaj ne plaha prinositelju res v srebrnih goldinarjih , ko to na vsaki noti obda ? Posebna postava jej dovoljuje, da n e vzame svojih not nazaj, dokler so mej ljudmi državne note. To ima pa tudi svoj uzrok . Tudi banka dobiva državne note v plačevanje ; tedaj ne more plačevati v srebru. 17.) Ali banka vzame nazaj svoje note , ako bi se vzele nazaj državne note ? Ba ; tedaj bode ona morala takoj n a zahtevanje nazaj vzeti svoje note plačeval a bo za deset gld. 20 kron, za 100 gld. 200 kron, za 1000 gld . 2000 kron kovinske vred note. To se imenuje sprejemati plačevanj a v gotovem denarju. 14 — 18.) Zakaj se ne začne takoj sp r manj() plačevanja v gotovem denarju ? Ker državne note se ne morejo takoj nazaj vzeti, kakor je bilo že omenjeno pri 13. uprašanju. 19.) Je II že določeno, kedaj se prične plačevanje v gotovini ? Ne, ni še določeno ; bilo bi jako nevarno že sedaj to določiti. Kaj se zgodi, če kdo naznani, da ta in ta dan bo moral kupiti toliko in toliko žita ali pa te ali one papirje? Cena bi se postavila visoko i žit u i papirjem, ker bi se vedelo, da v sili dotičnik plača blagó po vsaki ceni. To bi se lahko zgodilo finančnemu ministru ali pa banki, ako bi že naprej povedala, kedaj bode rabila zlate. 20.) Ce u nam je sploh treba uravnave vrednote? Ah ne bi ostalo lahko vs o pri starem ? Potreba nam je uravnave vrednote pred vsem zate ker naš papirnat denar se ne mora jemati nazaj, kakor smo že povedali pri 11 . in 15. uprašanji, in to je jako nevarno. 21.) Zakaj je taki) nevarno, če se n e mora jemati nazaj papirnati denar ? To je naravno. Kdor ima srebrn goldinar ali pa zlat denar, ima kos kovine, ki ima svojo vrednost sama ob sebi. On naredi lahko i'Ž nje verižico, Žlico ali prstan . Kamor koli gre, vzame srebrn ali zlat dena r lahko s seboj in ta ohrani zmirom svoj o vrednost. Lahko ga tudi zakoplje ali shrani ako ga čez 20, 30 let njegovi potomci najdejo, ima še zmerom svojo vrednost . Ako imam papirnat denar, ktereg a lahko kedar hočem izmenjam, tedaj ima papirnat denar isto vrednost kakor zlate ali srebro, ktero dobim zanj . Vse drugače je, ako imam papirnat denar, ki se ne vzam e nazaj . Kos papirja sam ob sebi nima ni kake vrednosti. Ako ga vzamemo seboj v zunanje de žele ga ni moo-oče rabiti ter zgubimo pri — 16 njem. Pa tudi zakopati in shraniti ga ni mogoče dolgo, ker se ne vč, ali bode čez mnogo let imel še veljavo . Naš sedanji papirnat denar ima le zata vrednost, ker j e obče znano, da Avstro-Ogerska banka je v ugodnih razmerah in da ne preti nikakoršna nevarnost državnim financam. Ako pa pride danes kaka nesreča, se lahko pripeti, da papirnat denar ima jutri manjšo vrednost kakor srebrni goldinalji . Pa še tega ni treba ; dovolj, da si občinstvo domišljuje, da bi se lahk o pripetila kaka nesreča in takoj začne padat i papirnat denar. 22.) Ako začne papirnati denar padati , ali ima to kake nasledke? V tem ozira smo imeli prav žalostne izglede. O času vojske leta 1866. je padel papirnati goldinar na 75 kr .; pred vojsko I . 1859. pa na 66 kr. Ako pa pogledamo v prejšnje čase, dobimo še groznejše stvari. Marsikdo je slišal praviti o starem denarju, ki se je imenoval Scheingeld" ali pa dunajski denar 17 — .oj ega goldinar je veljal okolu 42 kr. to je bil tudi papirnat denar, ki je veljal prej, 1 . 1812, en goldinar konvencij ovalnega denarja . Kaj porečemo še le o letu 1811 ., v kterem je bankovec, ki je prej veljal 1 gld. konvencijonalnega denarja, padel na petino , namreč na 12 kr. starega denarja? Tale se lahko zgodi s papirnatim denarjem, ako se ne vzame nazaj . 23.) Ali rasejo v takih slučajih tud i cene v enaki razmeri ? Gotovo! Ako pada cena goldinarju, ra o vse cene. Ako velja papirnat goldinar samo 80 kr., se mora plačati vsaka stvar za četrt draže. 24.) 0.d česa jo odvisno, da papirnat denar, ki se ne vzame nazaj, zgubi n a veljavi ? Kakor smo povedali pri 20. uprašanju , se to more z c,'oditi vsled nesreč ali splošne — 18 bojazni, n. pr. pred vojsko, ali pa tudi, ako se papirnat denar močno pomnoži. 25.) Ako bi se papirnati denar, ki 'j e zdaj med ljudmi, pomnožil, ali bi vsled teg a izgubil na vrednosti ? Gotovo ! Ako bi se državne note pomožile za sto milijonov goldinarjev, bi papirnat denar radi tega mnogo izgubil. Ako bi ga pomnožili za eno milijardo goldinaljev, nastal bi najbrŽé polom, kakor takrat za, časa vojske (glej upr. 22.) ~iveŽ bi na ceni strašansko poskočil . 26.) Kedar se upelje kovan denar, kakor smo rekli pri 2. in 17. uprašanju, ali izgine potem popolnoma papirnati denar ? Tudi potem bodo še bankovci, ki s e bodo radi rabili, ker vsakdo bo vedel, d a jih lahko vsak čas menja v zlato ali srebro. 27.) Zakaj se ne upelje samo srebrn denar čemu treba dragega zlatá ? Ako bi se upeljal samo srebrn denar bi se naša trgovina vršila popolnoma le v — 19 — srebrnem denarju in bi se vrnili tedaj k cisto srebrni vrednoti . 28.) Ali nimamo sedaj čiste srebrn e vrednote ? Ne, sedaj je nimamo, ker vsakdo mor a sprejemati papirnat denar . Ako mi kdo plač a 10 gld. v papirju, ne morem zahtevati, naj mi da 10 srebrnih gld ., ampak moram spre jeti papir, če tudi bi raje imel cvenk. Razun tega bi tudi, ako bi rabili srebrn denar, ne mogli dati ga kovat pri novčnem uradu , ker, kakor smo že omenili pri 14. uprašanju, novčni urad ne sprejeta naročil . 29.) Ali jo to škodljivo v kakem oziru ? Gotovo ! Kakšne nevarnosti prete papirnatemu denarju, smo povedali pri 22. in 23. uprašanju. Ako se preneha kovati, ima država premalo zlatega denarja na razpolaganje . — 20 — 30.) Ako bi se sprejemala planeva nja v srebru, ali bi se s tem ne izboljšal naš papirnat denar in ali ne bi imeli upanja, tl a dobimo veo srebrnega denarja ? Srebrn denar bi se res pomnožil, al i imeli bi drugo veliko škodo, ki nas že dolgo nadleguje . 31.) Kakšno škodo bi nam prizadejal a pomnožitev srebrnega denarja ? Da odgovorimo na to uprašanje, mo ramo pogledati nekoliko nazaj v prejšnje čase . Od leta 1879. sem je srebro jako ceno. Ako se kupi v Londonu, kjer je to mogoče, nekovano srebro in se prinese na Dunaj , stane kos srebra, ki tehta en kilgr . in iz kterega se da kovati 9O srebrnih goldinarjev , blizu 75 gld. in 60 kr. Ako bi bilo dovoljeno kovati, marsikd o bi dal kovat velike množine srebra ter b i imel pri vsakem kilogramu 14 gld. 40 kr. dobička . Radi velike množine srebrnih goldi narj bi cene takoj poskočile v enakej raz 21 meri, namreč okolu 16 20 0 /, ; stvari, ki danes stanejo en gld., bi potem stale 1 gl . 16 kr. ah pa 1 gl. 20 kr. : Pa to bi še ne bilo dovolj, ker cena nekovanemu srebru s e spreminja od dné do dné in bi tedaj bil e tudi cene nestanovitne . Zgodilo bi se pa tudi, da bi srebro kar nakrat postalo jako drago in tedaj bi padle vse cene . Znano je pa, da je jako škodljivo, ako cene kar na krat rasejo ali pa padejo . 32.) Ktera sitnost, ki le sedaj, h' še zmerom ostala ? Naša trgovina mnogo trpi, ker upliv a na njo, kar se tiče prometa z zunanjimi deželami, nestanovitnost na borsi. Kdor kupi n. pr. v Italiji svile, ki se ima plačati v treh mesecih, ali pa v London u bombaža, zaveže se plačati v ital . lirah ali pa v šterhnall . Kdor pa prideluje tukaj n. pr. sladkor in ga prodaja na Nemškem prot i plačilu v treh mesecih, se mu plača v markih. Ker pa marke, ital. lire in šterline niso v ceni stanovitne, ne bode prvi nikdar vedel — 22 — koliko goldinarjev mu bode plačati za svilo in bombaž, drugi ne bode vedel koliko goldinarjev dobi za sladkor . Kako tedaj določijo svoje cene? P o kakej ceni bo moral prvi prodajati svojo svilenino in bombaž in drugi svoj sladkor ? Ako prodaja po nizki ceni, izgubi svoj denar , ako prodaja drago, izgubi odjemnike . Tako bi bilo popolnoma slučajno, al i bi imel dobiček ali izgubo . 33.) Ali bi trpeli tudi konsumenti ? Brezdvomno . Malo jc ljudij, ki ne potrebujejo nobene takih stvarij, ki nam prihajajo iz zunanjih krajev. Kava, perilo iz bombaža, modro z indigom barvane stvari , n. pr. suknjice ali modri predpasniki se rabijo povsod. Vse take stvari bi morali odjemalci drago plačati, ker bi producent (tovarnar, izdelovalec) ne maral imeti izgube . 34.) Ali bo v tem oziru pomagala zlata vrednota ? Gotovo ! Ako se vpelje zlata vrednota, cene ne poskočijo (vpraš. 9.) in vrednost — 23 — zunanjega denarja ne bode več nestanovitna . Vnanji denar je zlat ; naš denar po 10 in 20 kron bode tudi zlat ; določeno bode enkrat za vselej, koliko denarjev po 20 mark ali po 20 frankov se da narediti iz 100 denarjev po 20 kron. Tovarnar, ki pripravlja blago iz svile ali bombaža, si lahko natančn o izračuni, koliko kron in vinarjev stanet a svila in bombaž, ako se kupita v zunanjih deželah kdor ima tovarne za sladkor, b o tudi natanko vecel, koliko mark in vinarjev ima zahtevati za svoj sladkor. 35.) Zakaj se- vpelje denar, ki im a vrednost pol goldinarja, in ne tak, ki b i imel vrednost celega goldinarja ? Zato, da se cene posameznih stvari] v razmeri med seboj bolj natanko določijo . Za pol krajcarja se nikdo ne prička in ž njim ne računa. Ako stane kaka stvar n. pr. 41/2kr., 51/2 kr. i. t. d., zahteva trgovec pol krajcarja več, tedaj 5 ali 6 kr., da mu ni treba računiti z drobci krajcarjev . Ako — 24 — se pa vpelje drobnejši denar, se to več n e zgodi. Blage, ki je stalo 4 1/2 kr., se proda za 9 vinarjev stvar, ki je stala 5 1 /2 kr. , se prodh za 11 vinarjev. Odjemalec dobi taka vsako stvar za en vinar ali pol kraj carja ceneje . 36.) Ali nam bo tedaj uravnava vred note v korist ali v kvar ? Skodila ne bode nikomur in koristila bo vsem, kajti vsi bodo imeli zanesljiv i n gotov denar mesto nevarnega in nezaloženega papirnatega, denarja.