Št. 14 V Gorici, v soboto dne 5. februvarja 1910. TaftaJ ML Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse lato . . 15 K J/?.. . »».-• • ±t'9 Posamične številke stanejoTO vm* V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiš&Ht&kem~u~. in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih z?ez\ Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse 2a narod, svobodo in napredek!» Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništv« se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po .Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi vi uredniškem delu 30 vin. vrsta, i- Za obliko in vsebino oglasojf odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Uravnava Soče. (Konec.) K temu, kar je povedano v prvem delu članka, dostavljamo, da imajo tudi proračun za regulacijo v nižini. Za regulacijo Soče, Tera in obmejne Idrije je pro-računjenih 5.548.100 K; za obrambna dela ki spadajo k tej regulaciji pa 483.300 K; skupaj torej 6.031.400 K. Uravnava Soče je obsežena v tem proračun« seveda od Gorice do morja. Torej vse lepo zasnovano, da se regulira Soča od Gorice do morja skupno s Terom ter da se regulira tudi obmejna Idrija! Kakorhitro je napovedala vlada pomožno gospodarsko akcijo za Primorje, so segli po njej Lahi, vlada pa je postopala č:sto tako, kakor so želeli. Vsak človek bi sodil, da se vsled take akcije vzame v poštev uravnavo Soče v celem njenem toku — ali kar na-krat vidimo zbrane zastopnike minister-stva, primorske vlade in dežele v Furla-niji, kako pregledujejo in presojajo načrt uravnave v nižini: o ddoricedo m o-rja. Proračuni so tudi tu. Vse, kar potreba; kar začne naj se z delom! Vsakdo se je moral pri tem najprvo vprašati: ja, kaj pa gorenji tok Soče? Ali ostane neuravnan? Ali se uravnava izvrši najprvo v nižini potem v gornjem toku? Morda pa bi rekli, daniti ni treba r eg u 1 a c i j e g o r e n j e g a toka, a k o se uravnava v nižini obnese tako, da ne bo p o p 1 a v o v iz S o-č i n e struge? — Posebno stopa pred oči dejstvo, k a-k o živo se je zanimal deželni '¦> d b o r za uravnavo od Gorice-P o d g o r e do morja ter kako d o-s I e d n o j e p r i t i k a 1 zraven uravnavo T e r a. Sploh se je pri takratni k misiji oktobra 1907. povdarjalo ie regulacijo od stolnega mesta do morja. O regulaciji gorenjega toka ni črhnil pri tem nihče niti besede. — Navzoč je bil pri oni komisiji sam deželni glavar, ki nam je najboljša priča, da se je tikalo vse le Fur-lanije. Saj ga vendar poznamo in prav cenimo. Naš državni poslanec Štrekelj je bil vložil na vse to obsežno interpelacijo v poslanski zbornici na Dunaju. Rekli so mu, da odgovorijo z dejanji! Lepo — ali dejanj ni! Sicer pravijo, da je načrt za ureditev gorenje Soče dovršen, vse pa se suče tako, da sinemo pač pričakovati uravnavo Soče v nižini, ki bo stala milijone, za gorenji tok pa.....»spetta ca- vailo fhiche F erba cresce!« Deželni odbor ostaja pri svojem stališču glede uravnave Soče in Tera. Lahi so hoteli za svoje izjave ob oni komisiji oktobra 1907. tudi potrditve d e-ž e I n e g a z b o r a. Zastopniki deželnega odbora so hiteli takrat izjaviti, kako da deželni odbor pozdravlja »zanimanje pristojnih č i n ite I j e v c. k r. d r ž a v n e u p r a v c za uredit e v s r e d n j c g a i n s p o d-n je ga Soči nega toka«, hiteli so kazati koristi za Furlanijo itd. Prav živo so se zavzeli za to, da se kolikor mogoče okoristijo oni z napovedano gospodarsko akcijo. Vse je šlo gladko po njihovi volji. Vlada je odobrila, kar so hoteli .---t r e b a še od o b r e n j a od s t r a u i deželnega zbor a. In res: dr. Pajer je dobil tako odobre-nje v šesti seji tekočega zasedanja. Slovenski poslanci so bili tako kratkovidni, da so se dali ujeti ter so glasovali za peticijo, zadnjič objavljeno. Poslanec Fon je čuti! nastavljeno »trappolo« pa se je oglasil: da peticija napravlja nanj utis, da se uravnava Soče v spodnjem delu boli naglasa kakor uravnava v Gorah. No, pa so ga potolažili, kakor smo zadnjič povedali, in peticija je bila soglasno sprejeta. Kaj bo? Ne vemo točno, kakšno je 1 a š k o besedilo peticije, ki se predloži vladi. Pa če tudi povsem odgovarja slovenskemu, kakor ga navaja »Gorica«, se brez dvo- ma izvrši prvo in gotovo to, kar je opravil komisijonalni ogled okt. 1907. Res je, da se povdarja v peticiji uravnava celega toka, res je pa tudi, da se preveč in pa prav prefrigano povdarja uravnavo spodnjega toka* Na čelu peticije pa stoji: »Deželni zbor odobruje v celem obsegu izjave, ki so jih podali zastopniki deželnega odbora o priliki, ko se ie vršil od 8.—12. okt. 1907. komisijski obhod v pretresovanje načrtov za ureditev Soče (od Gorice do morja), Tera in spodnjega toka Idrije.« To je hotel Pajer imeti pred vsem potrjeno —- tega pa bi ne bili smeli privoliti slovenski poslanci,- marveč bi bili morali zahtevati kratko peticijo z jasnim besedilom za uravnavo celega toka Soče. Že toliko bolj bi bili morali to zahtevati, ker je v odstavku pod 4), da »de-ž e I n i o d b 6 r n u j u k r e n e v s e, k a r t r e b a, d a s e u r e d i t ev S o č e i n T e-r a, ki se s m a t r a kot e n o t n a n a-p r a v a, k o n k r c t ir a k a r n a j h i t r e-i e m o k o č e v p o s e b n e m z a k o n- s k e in n a č r t u».....Kaj mislite, da bo deželni odbor »ureditev Soče in Tera, ki se smatra kot enotna n a p r a v a« tolmačil kaj drugače kakor pri komisiji 1907? Kaj še! Pa so tudi zgledi, kako izvršuje deželni odbor take-le sklepe. Kakor hoče in kakor kaže prav za laško stran! Le ostanimo pri Soči. V deželnem zboru leta 1901. dnč 24. juri. je bila razprava o ustanovitvi hidravličnih uradov. Lahi že od nekdaj vidijo le sami sebe, zato so hoteli imeti en hidravlični urad, in sicer v Gradišču. Na prizadevanje naprednih poslancev je bil sprejet sklep, da se napravita dva hidravlična urada, eden v Gradišču, drugi za gorski del dežele. K1 j u b u j a s n e m u sklepu so ustanovili samo j e -d en hidravlični u r a d, i n 's i c e r v Gradišču — za gorski del ga menda ni treba!! Tako dela Pajer s sklepi dež. odbora in vlada caplja za laško voljo. Slovence imajo s takimi sklepi očitno za norca. Za norca so jih imeli 24. jun. 1901. in tudi 12. jan. 1910. 5'bseženo pa je v označeni izvršitvi sklepa z dnč 24. jun. 1.901. dejstvo, da deželni odbor že od nekdaj stremi za tem, da se regulira Sočo v nižini, gorenji tok je le tako p r i t i k 1 i n a, s katero bi rad mašil usta Slovencem. Tako je bilo leta 1901, tako pa je tudi leta 1910. Deželni zbor ukrene eno, deželni odbor pa d r ugo. Žalostn^ je to, da dela Pajer vse take reči s .v.ko lahkoto brez potrebnega upora od slovenske strani. Izprememba ljubljanskega občinskega volilnega reda po klerikalnih željah. Poročali smo, da je kranjski deželni zbor sprejel izpremembo ljubljanskega občinskega volilnega reda. Ta nov volilni red pomeni naskok klerikalcev na Ljubljano. Seveda so imeli polna usta »modernih časov« in »potrebe, dati brezpravnim slojem volilno pravico«. Ali kaj so storili? V »Slov. N.« št. 5. čitamo med drugim: Občinski svet,uvaževaje tok časa, je že pred leti po svoji iniciativi sprejel reformo občinskega volilnega reda, po kateri bi se imel kreirati-4. razred, v katerem bi volili 6 občinskih svetnikov vsi tisti, ki dosedaj nimajo volilne pravice. — Ta načrt občinske volilne reforme se je predložil deželnemu odboru, oziroma zboru v odobrenje. Tu pa so vrgli ta kolikor toliko demokratski reformni načrt podklop ter izdelali svojega, ki se mora imenovati naravnost karikatura modernega reformnega projekta. Klerikalci so pač dali volilno pravico doslej brezpravnim slojem, uvrstili pa so jih vili. razred, kjer vzpričo številnosti ma-1 i h davkoplačevalcev itak ne m o r e j o priti do veljave. Toda to jim še ni bilo zadosti! Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Naslednje dni jo je Forvvard zelo uspešno rezal proti severozahodu; udaril je južni veter na dan in morje močno vzburkal, ladja pa je plula z razpetimi jadri. Nad kajuto je priletelo nekaj tanovšic in hudournikov in doktor je ustrelil enega, ki je k sreči padel na krov. Harpunar Sirnpson ga je pograbil ter nesel lastniku. »Čedna divjačina pa to ni, gospod Clawbonny,« pravita. »Ki bo pa vendar izvrstna pečenka, prijatelj,« odvrne slednji. »Kaj? to boste jedli?« »Še dišala vam bo, moj dragi,« pravi doktor, smeje se. »Kaj še!« odvrne Sirnpson: »je preveč oljnat in žarek kakor vsi morski ptiči.« »Prav,« pravi doktor; »jaz znam po svoje pripraviti tako divjačino, in če jo boste še mogli spoznati za morskega ptiča, potem ne ustrelim svoje žive dni nobenega več.« »Vi ste torej kuhar, gospod Clawbonny?« praša Johnson. »Modrijan mora vsega nekaj znati.« »Torej le potrpi, Sirnpson,« pravi gospodamik, 'doktor je spreten in nam pripravi ptiča, da bo okusen.« Doktor je imel popolnoma prav; spretno je odstranil maščobo, ki je vsa nabrana pod kožo, zlasti na bedri, in z njo je izginil oni žarki okus in duh. ki ga imajo morski | ptiči. Tako pripravljen je ptič ugajal celo Simpsomi. Gb zadnjem orkanu ie imel Rihard Shandon priliko, spoznati vrline svojih mož. Častnik James Wall, Shandonu popolnoma udan, je dobro umeval povelja, in jih izvrševal, toda manjkalo mu je podjetnega duha. Kot tretji častnik je bil kakor nalašč na svojem mestu. Johnson je bil vajen morskih valov in star potovalec po severnem oceanu in ni ga bilo, ki bi ga bil prekašal v hladnokrvnosti in pogumu. Harpunar Sirnpson in tesar Bell sta bila zanesljiva moža, ki sta vedela, kaj je dolžnost in red. Ledar Foker, izkušen mornar iz Johnsonove šole, je dajal najlepše upanje. Med ostalimi mornarji sta bila Garry in Bolton najboljša, kakor je bilo videti: Bolton vesel, čil in zgovoren dečko, Garry pa, mož 35 let, je bil živahne narave, četudi malo bled in čmeren. ; Clifton. Ciripper in Pen so se zdeli manj navdušeni in odločni; radi so godrnjali. Gripper bi bil celo odpovedal svojo službo pri odhodu Forwarda, če bi ga ne bilo nekoliko sram. Če je vse dobro šlo, če se ni bilo treba bati preveč nevarnosti, se je lahko računalo na nje, toda treba jim je bilo izvrstne hrane/kajti lahko se reče, da sta imela srce v trebuhu. Kljub prepovedi so se le težko vzdržali opojnih pijač in pri mali južini so silno pogrešali žganje. Zato pa so se odškodovali s kavo in čajem, ki se je delil v obilni meri. Kar zadeva oba strojevodji, Bruntona in Plover-a ter kurjača NVarena, so do sedaj le roke držali križem. Shandon je torej vedel, kako naj vsakogar ceni. Dne 14. aprila je Forward preplti! veliki morski tok, ki teče ob vzhodnem obrežju Amerike do Nove Fundlan-dije in ki se potem zavije proti severovzhodu ter teče ob obali Norvegije. Takrat so se nahajali na 51° 57' sev. širine in 22{> 58' vzhodne dolžine, dve sto milj oddaljeni od Grenlandije. Temperatura je padla do ledišča. Doktor še ni hotel obleči severne zimske obleke, ampak hodil je opravljen kot mornarji in častniki. Bilo ga je veselje gledati z njegovimi visokimi črevlji, v katere se je skoro kar skril, z velikanskim klobukom iz platna, v hlačah in jopiču iz istega blaga. Močno deževje in široki valovi, ki so se vsipali črez ladjo, so delali doktorja podobnega morski živali, na kar je bil on ne malo ponosen. Kaka dva dneva je bilo morje skrajno nemirno; veter se je izpreobrnil v severozahodnik in oviral Forward. Gd 14. do 16. aprila je bilo morje silno vzburkano. Nato pa se je usula ploha, ki je v hipu popolnoma umirila morje. Shandon je opozoril doktorja na to posebnost. »Prav« odgovori slednji, »to potrjuje čudna opazovanja kitolovca Scoresby-a, ki je član kraljevega društva v Edinbourgu, katerega dopisujoči član imam čast biti tudi jaz. Vidite, da so valovi med dežjem komaj znatni, tudi pod vplivom močnega vetra. V suhem vremenu bi bilo pa morje bolj razburkano, tudi če bi bil manjši veter.« »Kako pa se ta pojav razlaga, doktor?« »Zelo enostavno; ne razloži se.« V tem opozori ledar na veliko plavajočo maso, kakih petnajst milj oddaljeno. »Ledena gora v teh vodah!« vzklikne doktor. Shandon nameri svoj daljnogled na omenjeno mesto ter potrdi doktorjevo mnenje. »To je nekaj posebnega«, pravi doktor. V nedeljo zabavni večer Dri Jelenu." "..*.: Zdelo se jim je potrebno paralizirati še ordi oč i 1 n i v p 1 i v m a H h d a v k o-plačevalcev v tem razredu ter s o v t o s v r h o ifv r s t i 1 i v 111. razred še voiilce L in II. razreda. Zrdesnico so torej dali brezpravnim slojem volilno pravico, z 1 e v i c o p a s o oropali volilne pravice ne sa-m o t e si o je, m a r v e č c-e 1 o on e v o-lilce, ki so dosedaj volili v tem razredu. Potem pa naj še kdo pravi, da klerikalni načrt volilne reforme za mestni občinski svet ni demokratičen! A še nekaj je treba pribiti. V smislu klerikalnega načrta se imajo vršiti volitve v občinski fsvet ljubljanski po proporcionalnim sistemu. Ta sistem je gotovo idealen, ker je n a j-p r a v i"č n e j š i, a u m e s t e n i e s a m o, a ko se ga dosledno izvede v vseh zastopstvih — tudi v deželnem in državnem zboru. Z narodnega stališča pa ta klerikalna nakana ni samo. relativno vzeto, skrajno krivična marveč je vredna najstrožje obsodbe, ker se s to volilno reformo zopet odpro vrata Nemcem in n e m č u r j e m. Nad vsak dvom je namreč zvišeno* da dobe Nemci, čim se uzakoni klerikalna volilna reforma za L j u b 1 j a n o, n a j m a n j 5 o b č i n s k ih svetnikov. Vprašamo sedaj pošteno slovensko javnost, če ni ta klerikalna volilna reforma naravnost hudodelstvo, v V. nebo vpijoči greh na slovenski narodni stvari? Ali smo še za to s.koro pol stoletja, v zavesti si pravične svoje stvari, borili za sJoven-skoobčinskozastopstvovLju-bljani, da 2 7 let po slovenskj, težko priborjeni zmagi nastopijo slovenski klerikalci ter prostovoljno odpro na stežaj vrata nemškim sovragom v mestno hiš o?« V deželnem zboru kranjskem so klerikalci hvalili na vse pretege nov volilni red za Ljubljano. Oglasili pašo se tudi napredni poslanci. Govoril je posebno obširno in temeljito napredni poslanec dr. K. Triller. Iz njegovega govora to-le: Načrt ustavnega odseka pa je v tem pogledu naravnost reakcionaren. Iz 1. vol. razreda izkjučili ste one občane, ki plačujejo le visoko osebno dohodnino in ki izvzemši direktnih občinskih doklad, nosijo vsa indirektna bremena v posebno izdatni meri. To je krivično in nedemokratično, ker poostruje plutokratični značaj 1. razreda. V 2. razredu bodo zopet majorizovani uradniki in prosti poklici, ki so v večjih mestih eden izmed glavnih stebrov občinskega gospodarstva. V to svrho ustanovili ste v tem razredu privj-legovano volilno pravico onih neobčanov, ki imajo slučajno v mestnem ozemlju kako 2aplatico, od katere plačujejo morda 10 v državnega davka in 2—3 občinskih doklad. Drugega interesa na mestnem gospodarstvu ti posavski in barjanski zapla-tarji gotovo nimajo in vzlic termTbo volil vsak izmed njih v ljubljanski občinski svet v istem razredu, kakor n. pr. gospod deželni predsednik baron Schwarz. (Ve-selost.) Dejstvo, da ste črtali glede teh neobčanov v zadnjem hipu census 6 kron, ki bi bil vsaj deloma ublažil to krivico, mi je v zvezi z novim § 1 a obč.r eda dokaz, da se "bo tu ustanovila posebna fa-bfikaza neljubi j anske voiilce v ijublanski občinski svet. (Pritrjevanje.) Spričo temu je tem večja krivica, da ste oropali aktivne volilno pravice tudi največje, slučajno še nedoletne ljubljanske davkoplačevalce, akoravno je v načelu interesnega zastopanja po visokosti davka že ob sebi označen realen slučaj te volilne pravice. ,%_ Največja krivica je pa pluraliteta v»|3. volilnem razredu, ki pomenja popolno rna-jorizovanje dosedaj brezpravnih slojev prebivalstva. Naj se rii ne ugovarja znana dr. Krekova fort«">Uu da je to začetek splošne in enake volilne pravice in negacija kurijalnega sistema. Preprozoren je zofizem te formule, da bi bil potreben tudi le še ene besede odgovora. (Res je!). Reakcijoi.arno je tudi podaljšanje dobe bivanja za uradništvo in za one voiilce 2. in 3. razreda, ki plačujejo le osebno dohodnino. Naravnost kričeča pa je zahteva 31etne take dobe za ostale voiilce 3. razreda, ki s« rekrutirajo iz slojev, ki so podvrženi največji fluktuaciji. Tem večja je ta krivica v okviru proporčne-ga sistema, ki individualnosti volilne pravice ne pozna in ki hoče varovati in vpo-števati le posestno stanje strank. Črtali ste tudi volilno pravico častnih občanov, akoravno je v Ljubljani že vspričo števila volilcev popolnoma izključena tista kupčija s častnimi občani, ka-koršno so vprizarjale politične stranke na deželi in zaradi katere se je po vsej pravici črtala v občinskem volilnem redu za deželo ta volilna pravica. K načrtu ustavnega odseka hočem konštafirati le še, da vsebuje § L a L čl/ naravnost flagrantno kršenje mestne avtonomije, ker dovoljuje vsakemu strankarskemu deželnemu odboru, da sme v soglasju z n a k I o nj e n o mu deželno vlado v umazane politične-s vrhe poljubno trgati me-stnoozemlje. Načrt je v tem pogledu absolutno nezdružljiv tudi z novim zakonom o domovinstvu. Pa o tem in pa o vprašanju, kako naj se v takih slučajih varujejo gospodarski interesi mestne občine, premišljuje naj v prvi vrsti ona vlada, v Čije rokah bo v kratkem usoda tega načrta. Moja naloga je le ta, da pribijem na tem mestu to do-| ločbo kot navadno in prostaško politično geometrijo. (Tako je, dobro!) Da pomeni naposled kršenje mestne avtonorftije tudi določba, da občinski svet ne bo več zadnja volilna instanca, temveč deželna politična oblast, je ob sebi umevno. V ustavnem odseku opozarjali smo lojalno na vse te in druge hibe, o katerih bodo govorili še moji tovariši. Stavili smo spreminjevalne predloge, s katerimi naj bi se odvzela načrtu vsaj najbolj jerivična strankarska tendenca; toda večina je bila nepristopna za vsak stvaren argument in vsi naši predlogi so padli, : Ista usoda bila bi jim gotova tudi danes in vsled tega mi ne bomo.kradli časa bogu in deželi kranjski ter se marveč v znak protesta zoper tak način zakono-dajstva ne bemo udeležili špecijelne debate v tej zadevi. (Živahno odobravanje!) Tolažilno. za nas je pri celi stvari le dejstvo, da Je načrt ustavnega odseka ne glede na vse drugo temvčno neizvedljiv in da bo vsled tega hodil še dolgo trnjevo pot, predno bo ta Vaša beseda postala meso. In s tem sem z ^u.o predloge pri kraju. Vaše postopanje, moja gospoda, od levice, nam je dokaz, da Vas ni vodila želja po pravični moderni reformi mestnega statuta, temveč, da je bil Vaš motiv edino hrepenenje po gospodarstvu! Vse pa je znak brezmejne nezmerno-sti Vaše stranke in naša tolažba stoji v zgodovinskem aksijomu, da je propadla še vsaka stranka, ki prišedši do zenita, do veljave in vlade, ni znala biti zmerna. (Dr. Tavčar: »In pravična!« Živahno odobravanje!) In če si sedaj izprašujem svojo vest, je li zamoremo napredni poslanci zvesti svoji dolžnosti glasovati tudi le za prehod v specialno debato o tem zakonskem načrtu — tedaj imam za odgovor le trikratni Castellarjev: »Ne!« Prvič ne, ker je načrt po tendenci strankarski, drugič ne, ker je po vsebini protisocialen in tretjič ne, ker je po efektu protinaroden.« Iz članka in tega govora je razvidno, kako »demokratični« so klerikalci, kako umejo volilne reforme, kak je pri njih moderni duh! Vse je strankarsko prikrojeno, vse mora služiti le njihovim namenom. Klerikalci so ljubljansko občino ignorirali, vprizoriti so hoteli oktroa, kar pa je nezakonito in ustavolomno. Ako občina ljubljanska izreče pomisleke proti sklenjenemu zakonu, mora ta reč zopet v kranjsko poslansko zbornico in vsa zadeva začne od kraja! Klerikalci se toraj prezgodaj bahajo. Videli pa smo jih zopet enkrat reakcionarne, nemoderne, zaostale, protiljudske pa skrajno strankarske! DOPiSI. . Iz komenskega okraja. Iz Škrbine. — Prireditelji veselice se najsrčneje zahvaljujemo našemu pevo-vodju g. Antonu Fakinu, sidaj nadučitelju v Kostanjevici, za njegov trud in požrtvovalnost, ter za brezplačno podučevanje petja. Nadalje se zahvaljujemo g. državnemu poslancu Alojziju Štreklju, g. Ivanu Della Schiava, trgovcu in kremarju v Svetem in Ivo Adamiču, finančnemu stražniku v Trstu za poslano vstopnino. Potem se zahvaljujemo g. Miroslavu God-niču, trgovcu z lesom v Komnu, da nam je dal brezplačno les na razpolago. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so s čimur koli pripomogli, da je bila veselica tako dobro obiskana. Bog plati! Zahvaljujemo se tem potom tudi onim, kateri so hujskali, da se ni treba VdeJežiti veseljce! Veselični odsek društva »Narodni dom«. Iz kobariškega okraja- Kotarsko učlteljstvo na Kobariškem vabi tovarišice in tovariše na sestanek in na slanikovo malico, vršečo se pepelničrio sredo ob dveh popoldne le ob ugodnem vremenu v B o r j a n i, gostilna g. V. Hrast. Učiteljski prijatelji, dobro došli! (Dalje v prilogi.) Priporočamo našim rodbinam ^oUnsko cifeoY\\o. ^fara\h)0 čisfflo za zobe Eustomaticus v prahu ali v ceveh dr. Alfonza Milani ja. je edina zmes narav n'h snovij, Vi ne škoduje zdravlju in je edino čistilo za zobe, ki dajo pravo beloto. Zdravniške in zobozdravnike avtoritete bodisi italijanske ali tuje prinoz avajo, da je to čistilo najboljše. Dobiva se v vseh glavnih prodajalnah. »Vi se čudite temu?« zakliče Shandon. »Kako vendar, ali smo res tako srečni, da naletimo na kaj, kar }vas more osupniti?« »Ne ostrmim nad tem ne,« odvrne doktor, smehljaje se, »vendar se mi zdi nekaj posebnega. Ladja Ann de Poole iz Greensponda je leta 1813. obtičala 44 stopinji severne širine v pravih ledenih poljanah, in njen kapitan je naštel kar na stotine ledenih gruč. »Prav!« pravi Shandon, »vi nas še vrhu tega lahko poučite o tem.« »O, to ni nič posebnega,«' odvrne ponižno ljubeznivi Clawbonny, »še bolj južno so že naleteli na ledena gorovja.« »S tem, ljubi doktor, mi ne poveste nič novega, kajti ko sem jaz služilše mlad mornar na vojni ladji Fly___ »Ste 1. 1818.,« nadaljuje doktor, »zašli koncem marca ali začetkom aprila med dva velika ledena plavajoča otoka na 42e severne širine.« »Oh! to je preveč!« vzklikne Shandon. »Toda je resnično; ni mi torej treba strmeti, če smo naleteli na plavajoče gorovje, ker smo dve stopinji bolj severno.« »Vi ste vodnjak, doktor,« pravi poveljnik, in iz vas treba kar zajemati z vedrom.« »Prav, bom preje prazen nego vi mislite. Sedaj pa, Če bi si mi mogli nekoliko bolj od blizu ogledati to izredno prikazen, Shandon, bi bil jaz najsrečnejši doktor.« »1 akoj, Johnson,« pravi Shandon ter pokliče orož-ničarja, »veter postaja močnejši, kakor se zdi.« »Da, poveljnik,« odgovori Johnson; pa vodar le malo pridemo naprej in tok Davidovega preliva bomo tudi kmalu čutili.« .»Prav imate, Johnson, in če hočemo do 20. apr. biti pred rtom Farewell, se moramo voziti s parnikom, ali pa nas zanese na obrežje Labradorja. »Gospod Wall, dajte povelje, naj se zakuri.« Ukaz poveljnika se je izvršil. V teku ene ure je imel parnik že zadostno gonilno moč. Jadra so povili in vijak, ki je sukal valove na svojem /drogu, je z vso silo tiral i Forward severozahodniku nasproti. j VI. I Veliki severni tok. Kmalu naznanijo vedno večje množice golobov, hudournikov in drugih morskih ptičev, edinih bivalcev tistih krajev, da se bliža Groenlandija. Forvvard sopilra urno proti severu, puščaje za-seboj dolg vlak črnega dima. V torek 17. aprila proti enajsti uri dopoldne naznani ledar prvi blesk*) ledu v razdalji najmanj 20 milj proti severozapadu. Ta bliščeča proga je kljub gostim oblakom razsvitljevala vse sosednje ozračje. Izkušeni mornarji niso nad to prikaznijo nič strmeli, kajti dobro so spoznali, da prihaja ta blesk od širne ledene poljane, ki mora biti oddaljena še najmanj trideset milj, in ki nastane po lomljenju solnčnih žarkov. Proti večeru nastane južni ugodni veter; Shandon da v svoji varčnosti ogenj pogasiti in Fonvard plove z razpetimi jadri proti rtu Farewell. Osemnajstega aprila okrog tretje ure zapazijo na beli ne preveč gosti, toda bliščeči progi ledeni tok, ki je prišel očividno od Groenlandije. V teku ene ure že zaide For-ward med posamezne koše ledu. Drugo jutro naznani straža prihod neke ladije; bila,je danska ladja Valkvrien, ki je plula v smeri proti Novi Fundlandiji. Prelivov tok postane občutljiv in Shandon je moral napeti vsa jadra, da ga je premagal. Tedaj gredo poveljnik* doktor, James \Vall in Johnson na krov, da preiščejo smer in moč toka. Doktor vpraša, je li res ta tok v celem Baffinskem prelivu enakomeren. *) BlosJf, v uzrndju imtl ledenimi krajinami. »Brez dvorna,« odvrne Shandon. »in ladje z jadri ga jako težko premagajo.« »In to tembolj,« pristavi James Wall, »ker se nahaja na vzhodni strani Amerike ravno tako kakor na zahodni strani Groenlandije.« »Prav!« pravi doktor, »to daje še poseben vzrok, da hočejo iskalci odkriti severozahodni prevoz. Ta tok teče s hitrostjo petih milj na uro, in težko je misliti, da bi tak tok nastal v zalivu.« »Ta misel je tembolj opravičena, doktor,« pravi Shandon, »ker se nahaja v Berningovem prelivu temu nasproten tok, ki teče od juga proti severu, med tem ko teče ta od severa proti jugu. Ta mora imeti torej svoj izvor v onem.« »Potemtakem, gospodje,« pravi doktor je treba sklepati, da je Amerika popolnoma ločena od severnih krajev in da se Tihi ocean preliva v Atlantski ocean. Sicer pa sledi to že iz tega, ker je površje Tihega oceana višje nego površje Atlantskega oceana.« »Sicer pa morajo biti dejanski dokazi za to podmeno,« poseže vmes Shandon ter še pristavi, »in če so, morajo biti našemu vsestranskemu učenjaku znani.« »Če vas to zanima.« pravi slednji z ljubeznjivim zadovoljstvom, »vam lahko povem, da so vjeli some, ki so bili ranjeni v Davidovem prelivu, krnalu potem v bližini Tartarije in ki so imeli še evropsko kopje na svoji strani.« »Če niso Šli okrog rta Horn ali okrog rta Dobre-Nade,« odvrne Shandon, »potem smo morali nujno pluti ob severni strani Amerike. Temu se ne da ugovarjati, doktor.« (Dalje pride.) rVilsga „8oee" ti. k z im S. ftbrnvarija bil. Deželni zbor. Trinajsta seja. Sinoči se je vršila XIII. seja deželnega zbora. Dež. glavar je naznanil, da je mi-nisterstvo predložilo načrt za varstvo • ."ptičev,. kOj^n^krnjE^stvu. H^žek&rZbopA pa je tak zakon že sprejet."-— "Podtajnik ' prečita došle peticije. Dnevni red: Venier' je utemeljeval svoj predlog o zgradbi novih poslopij „za. premestitev girnaazjie inj^ealke v Go-'ribi. Vlada; je že leta 1895. proglasila poslopje za nesposobno. Goriški magistrat je bil pripravljen za gimnazijsko poslopje prispevati 50.000 K aii pod tem pogojem, da naj bo laščina učni jezik. Vlada od takrat molči. Predlog zahteva, da vlada takoj preskrbi potrebna poslopja za premestitev gimnazije m realke. Sprejme se nujnost. predloga. i Bugatto je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi popolna moške meščanske šole v Gradišču. Se sprejme nujnim potom. Kosmač je utemeljeval svoj predlog o pomnožitvi osobja pri deželnem stavbnem uradu. Se izroči finančnemu odseku. Juridičnemu odseku se odstopi predlog za obnovitev prispevka 10.000. K za zgradbo ceste Kopriva-Vipolže, ko se zagotovi kritje ostalega. Cesta se uvrsti med skladovne. — Istem« odseku se izroči predlog za razdelitev županije Marijan. — Financ, odseku obračun dež. zavoda za vzajemno zavarovanje govedi. Predlog se glas', naj se računi potrde. — V jur. odsek gre načrt o nadzorstvu nad trgovino z živili. — Predlaga se primeren prispevek za prekop v Zdravščini. Predlog se odstopi tehn. ods. — V isti odsek se odda tudi predlog za izkoriščanje javnih vodnih sil. — Tehn. odseku načrt o izsiljevanju močvirij v Ogleju, Teren in Čer-vinjariu. Pobiranje užitnine. Potrdi se zneske, izplačane financi kot remuneracije. Poživlja se vlado, naj organizira v svoji režiji- pobiranje užitnine tako, da bo trajno ter bo odgovarjalo dejanskim potrebam in razmeram. Če bi ne hotela ali mogla, naj odstopi pobiranje deželnemu odboru. ' Tehn. odseku se izroči predlog za cesto Belvedere - Gradež. Sprejme se predlog o ukrepih proti nalezljivemu katarju na spolovilih; vlado se vabi. da ukrene potrebno. Predlogi d e ž e 1 n o z b o r s k i h odsekov: Sprejme se zakon o oprostitvi osebne dohodarine od avtonomnih doklad. Sprejme se predlog glede" vpisovanja javne imovine v zemljiških knjigah. Glede prošnje obč;ue Villa Vicentina za asana-cijska dela še vabi vlado, naj jo podpira. — Dovoli se prispevek 4750 K za dovršitev uravnavnih del ob Kornu pri Viškonu in Cbioprisu. — Sprejme se zakonski načrt o ureditvi raznih cest na Cerkljanskem med skladovne. Na to je prišel na vrsto predlog, naj se izda zakon, k« bi dovoljeval posestni-kom-krčmarjem, da smejo žgati žganje za lastno porabo ter bi oproščal užitnine vina, ki se povžije v družinah omenjenih krčmarjev. Poživlja se vlado, da izda tak zakon. Potrdi se zakonski načrt o razdelitvi krajevne občine Libušnje. — Dež. odboru se odstopijo razne prošnje; tned temi: prošnja za zgradbo 2 vodnjakov v ESritofu in Sčednem, občine Srpe-nica za vodovod, za razširjenje poti v Dol. Ceiovem, za ceste in tpoti med Skopim in Brjami ter cesto Skopo-Kr.ajnavas, za vodnjak na Mrzlem vrhu, "prošnje občanov iz Debenj, županstva Kalskega iz Tolminskega, za vodovod v Solkanu, za cesto Sv. Lucija-Derbočnik-Lom, za vodnjak na Strani (Kal), za vodovod v t'em-škem Rutu, za napajališče v Tupelčah. Za popolnitev Versine uravnave ter osuševanje Prevalov se dovoli 18000 K. -i Podpora ribiški zadrugi v Gradežu. Dež, odbor naj da primerne. — Glede splošne uravnave Idrije in njenih pritokov se pozi vije vlado, da ukrene potrebno sporazumno z italijansko, vlado. Glede boja proti kobilicam: Dež. odbor naj prispeva v 1. 1910 s 2B(A troškov, to je do 1750 K. Skupnih troškov bi bilo 70.000 K. Vlada naj prispeva v .saj s 75f/r; akcija naj prične takoj! Se sprejme. — Za gradbo vodovoda v A v č a h se dovoli 4300 K. Stepančič" je predložil interpelacijo na poljedelskega ministra glede prispevkov vlade za nabavo krme z -ozirom na pašnike, uničene po kobilicah. Bugatto je interpeliral dež. glavarja, zakaj da še ni predloženo poročilo o de--»želni^orišiiteLJpr. zakaj se ne otvori. Glavar je rekel, da je poročilo sestavljeno ter da se. predloži mogoče že prihodnjo sejo. . Prihodnja seja bo v sredo 9. t. m. ob 4. pop. - IHIoll-ov Sp.idlitz*prašek je zp. na želodcu trpefe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost prod vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orfg. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Mollo-vo Franc, žganje in sol zb ribanje itvota, — BoleCin e olajšujoče in olreptujoCe sta-toanano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orlft. steklenica K. 1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in rairodUnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni lalotntk, Dunaj, * Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolelti A. Oironcoli, Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 30 nabrali »Cigani« pri svatbi g. Franca Obida in gdč. Cilke Jurman v Cerknem. K 3*30 nabralo na plesu društvo »Nar. dom« v Skrbmi. K 5'40 nabrala g. Katica Turcl iz Volčjedrage na svatbi g. Angele Zigon. V »Slov, Braniku« Črtamo: »Goriški slovenski dijaki so poklonili družbi C. M. krasen novoletni dar —• tisoč kron z željo, da se čim prej otvori v Gorici otroški vrtec. Ta misel se takoj obistini, kadar dovrše krajevni činitelji za to potrebne priprave. Vzorno rodoljubni goriški slovenski mladini kličemo z dna duše: Slava!, Naj Vam nikdar ne usahne požrtvovalna ljubezen do našega zatiranega naroda!« Domače vesti. »Plesni venček, že zopet«! vsklikne marsikdo, ko čita in sliši o predpriDravah za dijaški plesni venček.' Res, dan na. dan se vrše plesi, toda redki so venčki, katere priredijo dijaki, naraščaj slovenskega razumništva. Dijaki so pokazali zopet enkrat, da se ne vstra-šljo dela, bodisi na tem ali onem polju in ravno zato jih moramo posetiti d r e v i v Trg o v s k e m d o m u, da jih s tem poplačamo za trud in jih bodrimo, tudi nadalje podpirati take narodne institucije, kakor je dijaška kuhinja, z vsemi močmi. Vsak vabljencc naj pride in uverjen naj bode, da se bode čutil tudi med dijaki domačega in se zabaval ob zvokih bošnjaške godbe, s tem pa tudi skušal uresničiti smoter plesnega venčka: podpirati d i j a š k o k u h i n j o. Z ozirom na to se preplačila hvaležno sprejemajo! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Nei-imenovani št. 1. za februar 1 K; Neimenovani št. 7. za februar 5 K.'Nd račun me-sečnine je prišlo 91'20 K. A Štrekelj pri Sv. Luciji nabral 18 K. Poroke. — Danes se je poročil v Gorici gospod Anton Sapi a, c. kr. avskul-tant, z gospod'čno Karolino D r a š č i k o-v o iz Gorice. Poročil se je danes tudi gospod Htn-ko P e r n e, c kr. finančni koncipist v Gorici, z gospodično Milko Mohorčiče-v o »z Naklega. V četrtek se je poročil gosp. Ferdo, D e 11 a b o n a z gospodično Marijo L e v-pušček. Vse najbolje! Umrl je v Strasoldo v Furlaniji po daljši bolezni v starosti 70 let Karo! grof L a n t h i e r i, znan vipavski grajščak. Bil je zadnji moški potomec slavne rodbine Lanthierijev, ki so igrali veliko ulogo v zgodovini Goriške in Kranjske, zlasti tudi v dobi reformacije. Truplo so prepeljali danes v Vipavo, da je polože v rodbinsko rakev. Jagičev naslednik na dunajskem vseučilišču. — Uradni list naznanja imenova- \ nje izrednega vseučUiškega. profesorja dr. Milana pl. R e š e t a r j a za ordinarija na stolici slovanske filologije. V Biljah pri Gorici so bile te dni občinske volitve. »Prismojenec« britko toži, -ker so bili poraženi klerikalci v vseh treh razredih, To je velika blamaža za slove-čega bojevnika, biljenskega nunca Abrarna! Boj za Trgovsko-obrtno zbornico je g. A. Gabršček prav temeljito obrazložil ter povedal odkritosrčno vso resnico v »Soči«. »Gorica« se trudi na svoj način (preobračanje dejstev, zavijanje,-laž) oma-lovažiti Gabrščekove resnične besede. Pa kakor se je še vselej ob takem svojem lepem delu blamirala, tako je bilo tudi to pot. Iz članka zveni le osebno sovraštvo do Gabrščeka, kateremu se mora odreči vse. »Gorica« dobro ve, kako trdo je trgovsko-obrtno polje med goriškimi Slovenci in ve, da je malo ljudi j, ki so delali na njem, ve pa tudi, koliko je delal in se trudil prav požrtvovalno g. A, Gabršček. Zato ga hoče pokazati v krivi luči. Kako daleč je zašla »Gorica« pri tem, sledi iz tega, da trdi, da je Gabršček »vedno zapackal volitve na slovenski strank da je on »zakrivil laško večino v Trgov-sko-obrtni zbornici in s tem izvolitev dveh laških dež. po-s I a n c e v.« — Z ljudmi, ki tako pišejo, ni mogoče resno govoriti. To ali so skrajni izpfijenci, ki tiče v sami laži in zavijanju, ali pa so norci. -— Lahi so sieparili pri zadnjih volitvah ter po dokazani slepariji prišli do zmage — »Gorica« pa pravi, da je Gabršček zapackal volitve ter vzročil izvolitev 2 laških poslancev! Višje ni mogoče v laži! Pa »Gorica« ima poseben .namen: Gregorčič je obvezan povsodi pomagati Lahom. Tako jim pomaga tudi sedaj, ko je sodna preiskava dognala velike sleparije pri volitvah v Trg. obrt. zbornico. Zveza s Pajerjem je dalekosežna. Umazani so Lahi, »Gorica« pa jih hoče oprati ter umazati Gabrščeka. Odtod taka nesramna, protislovenska pisarija po fa-lotski »Gorici«! Velika baharija se pripravlja. Klerikalci se hvalijo na vse pretege ter razglašajo, kako da dela deželni zbor. Vsaka o b n o v 1 j e na podpora velja za veliko novo pridobitev. Slovencem se obnavlja, kar se jim ni izplačalo, Lahi pa dobivajo nove reči; na koncu se pokaže jasno, kdo je dobil več in kaj je pravzaprav dobil. Dnevni redi so sestavljeni včasih res tako, da imponirajo komu, ki ne pozna »tra-ppol«, ki tičijo za takimi dnevnimi redi; na koncu bomo videli, kako je »delal« deželni zbor in kaj je prinesel našemu ljudstvu. Na baharije klerikalcev pa ne da noben raz-ssoden človek nič ne sedaj ne pozneje! Posl. Mariniča hvalijo po »Prismo-jencu« radi osmič ter pravijo, da je on predlagal, naj bi smeli naši vinogradniki tudi v Trstu odpirati osmice. Marinič je pač govoril o osmicah ne pa o Trstu. Osmice za Trst je predlagal laški posl. Pettarin in Pettarinov predlog je bil sprejet kot dodatek k Mariničevemu predlogu. To je res! Pa že farbajo. Klerikalci so pač vedno srake s pavovim perjem! O troških za nove volitve pisarijo fa-rovški listi ter udrihajo po Gabrščeku in dr. Gregorinu,. ker sta odstopila. Troški, troški, tako" kričijo, z namenom, zvrniti krivdo radi troškov na omenjena bivša poslanca; v resnici pa so k r i v i n o v i h troškov, ki bodo z volitvami, le klerikalci; volitve iz veleposestva niso hoteli potrditi; nič se jim niso smilili troški takrat, sedaj se jim smilijo; radi političnega lopovstva. sta odstopila omenjena bivša poslanca. Vsak razsoden človek odobruje.njun korak solidarnosti s poslanci iz veleposestva. Kaj pa je morda hotel čakati še A, Gabršček, da pride iz veri-rikacijskega odseka nepotrditev? Bi bili vsejedno troški. — Troškov so krivi klerikalci. To čutijo, zato bi se te krivde radi otresli. Pa se je ne. bodo! »Gorica« pripoveduje, da sta bila na-, prosila grof C. in Gregorčič A. Gabrščeka za potrebne podatke glede, na takrat nameravani novi volilni red za Trgov. obrt. zbornico. »Gorica« pa je pozabila povedati, da je take podatke A. Gabršček tudi dal njima na razpolago. Pod ministrom' Dipaulijem je bilo glavno delo, takrat je bil čas storiti, potrebne korake, katerih pa ' ni bilo! -~ Neumno je sklicevanje 'na biv- ' segate; poslanca 0* Gabrščetearker ta-^:? krat, koie bil on poslanec, je bila stvar-rešena. Ostaja torej le dejstvo, da Gregorčič ni storil nič zoper novi volilni red • v Trg. obrt. zbornico! — trgovskih reči se on sploh otresa. Tako se je otresel leta J 907. tudi spomenice glede trgovske šole v Gorici. V goriškem dež. zboru ni imel besede proti laški nakani, da se napravi le laška trgovska šola, na Dunaju pa se je kar nakrat otresel spomenice, dasi je vedel, kako bi bilo potrebno, da nastopijo v taki reči solidarno vsi 3 drž. poslanci, ter je bil v to naprošen od trgovcev in o-brtnikov! Lep mož je Gregorčič na tr-govsko-obrtnem polju! Lagati pa znajo! — V Mirim pri Gorici so ustanovili klerikalci prvo goriško podružnico »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki je seveda klerikalna pa majhna reč kljubu donečemu naslovu. To je bilo 30. pr. m. O tem je izšel v »Slovencu« dopis, ki pravi o mirenski »Čevljarski zadrugi« to-le: »Zaslužek pri »Čevljarski zadrugi« vedno pada v škodo delavstvu. Rastejo pa od dne do.dne sekature, zmerjanje m celo tepenje delavstva. Delavkam se skoro vsak pondeljek krajša plača s tem, da morajo iti predčasno iz dela, ker nekatere gg. mojstre glava boli. Delavstvu se na popolnoma neopravičen način zapirajo vrata v delavnice in se jih kaznuje s tem, da se jim 14 dni ne pusti na delo. Po novem letu pa se tudi od delavstva zahteva, da plačuje orodje in sicer še dražje, kot stane v prodajalni. Preje -je dajala zadruga orodje brezplačno. Pov-darjati pa moramo, da so tisti, ki tako z delavstvom postopajo, liberalci. Delavstvo seveda od liberalcev nima pričakovati pravičnosti in ljubezni.« Ali ste jih slišali? V »Čevljarski zadrugi« so torej neznosne razmere — in kdo je kriv teh razmer? Liberalci! Tako pravi lažnik v »Slovencu«. Resnica pa je ta, da je »Čevljarska zadruga« v Mirnu klerikalna Institucija, pri kateri nimajo naprednjaki, katere zmerja z »liberalci«, nič opraviti. Torej ne »liberalci«, ampak klerikalci so krivi neznosnih razmer v svoji Čevljar* sk! zadrugi« v Mirnu. Lepi prijatelji delavstva so klerikalci. Vsi k njim! . Zvezda repatics, ki se je prikazala, posebno pa ona velika, ki se šele prikaže, že dajeta povod za razna ugibanja: da bo vojska, kuga, lakota itd. — Poročajo nam pa tudi, da gg. nunci svojim vernikom že prav pridno razlagajo, da zvezda-repatica pomeni šibo božjo, ker ni vere na svetu, da bodo nesreče itd. No, nunci znajo svoj »gšeft«. Z zvezdo repatico se bo dalo kaj zaslužiti! Dva otroka v peči zgorela? — Poročali smo o »groznem zločinu« v Seslja-nu. Mož Lebanove je bil prišel v Sesljan. Pravi, da ne more verjeti v kaj takega, da bi bila njegova žena, oziroma, njen ljubček Gašperin, vrgla v peč dva novorojenčka svoja. Ženske tam okoli ne vedo nič, da bi bila Lebanova v blagoslovljenem stanu. Vsa ta reč se skaže najbrže tako, da tistf, ki ju je ovadil, ni govoril resnice. Padel je 44 letni Al. Bandelj iz Šmarij ter se pri padcu precej poškodoval, vsled česar je moral v goriško bolnišnico. Skočila je skozi okno drugega nadstropja v neki hiši v ulici Morelli danes zjutraj neka ženska. Poškodovano so prenesli v bolnišnico. Ne samo otroke rhoramo obvarovati vsega, kar slabi srce in škoduje živcem — tedaj' alkohola in kave! — ampak tudi za odraščene je njih zdravje največja dobrina". Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajutrk in malico le pristno Kathreiner Kneipp — sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovoljnost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro pristno blago. Le previdnost varuje pred škodo in razočaranjem. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo^ da se poslužujete zanesljive tvrdke; Sokolova maškerada. — Človek bi ¦ mislil na prvi pogled, da je za letošnjo nia-škerado manj zanimanja kakor prejšnja leta, ko je cvetel rdeči »Mak«, šumelo li- ,stje .v »Gozdu- in zmrzoval Cook na »Severnem tečaju« in se tako imenitno za^ bavalin se navlekel dobrega burgundca; da je mislil preb.udivši se iz pustnega snu, da.je res gledal na severnem tečaju bele medvede. Znano je, kako se je ta mož nebeško blamiral. Slično se varajo tudi oni, ki mislijo, da letos ne bo skupin in zabave. Kakor skromne vijolice so letos . skupine, zato pa bodo tembolj duhtele na pusftni torek zvečer. Maskam kličemo že sedaj: na veselo svidenje na pustni torek. Vabita za sokolovo maškerado so razposlana. — Ako smo koga vsied obilice razposlanih vabil prezrli, naj blagovoli to oprostiti, posebno pa one cenj. obi-telji, ki so še le malo časa v Gorici nastanjene in jih ne poznamo oziroma ne vemo naslova. Užaljenega naj se ne čuti nikdo in ako se hoče prav dobro zabavati na pustni torek, naj se samo potrudi do Trgovskega doma k br. Kranjcu ali naj pusti naslov pri Jelenu; v najhujšem slučaju ga stane dopisnica 5 vin., ako zaprosi vabilo potom dopisnice. Skupine naprošamo, da se prijavijo na vsak način rediteljumaškerade . b r. P o d g.o r n i k u n a j k a s n e j e d o p o n d e 1 j k a zvečer, da ukrene potrebno glede nastopa. Tajnost zajamčena. Vse maske se morajo letos razkriti v to določenemu pregledovalcu, ki se bode nahajal v čitalnici »Prosvete«., Vstopnina za člane, dame in dijake l K, za neude 2 K. Kdor ne pride v kostumu ali maski plača 1 K globe, za kar dobi čepico. V društveni obleki in garde dame jjobe prosti; sedeži na galeriji 1 K. (Izkazila za sedeže so vdobi v trgovini gosp. Gabrščeka v Trg. domu.) Vstop dovoljen le proti i z k azilu vabita na ime. čimpreje kmaln v isti narnen zbrali v veselem Ročinju in se spet enkrat tako veselo in pošteno zabavali. * Narodno izobraževalno društvo na Ajševici priredi društveni večer dne 8. t. m. Začetek ob 6. uri zvečer. Svira orkester iz. Gorice. Kmetsko - izobraževalno društvo »jasna Poljana« na Policah je imelo dne 30. januarja svoj občni zbor. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: JakobPodob-nik, predsednik; Andrej Tavčar, podpredsednik; Matija Kacin, tajnik; A n t o n M a k u c, blagajnik; Andrej Č r n i 1 o g a r, Ciril M a k u c in J o ž ef Matac, odborniki; Andrej Kacin in Franc Podobnik, pregledovalca računov. Društvo si je nabavilo za svojo bralnico sledeče liste: »Sočo«, »Primorca«, »Slovenski Narod«, »Kmetovalca« in »Primorski list«. Triivtle-ilirtii to ppolartki mil Goriško kmetijsko društvo sklicuje prih. nedeljo dne 6. t. m. ob 3. pop. (po molitvi) javen shod vinogradnikov k »Rebku«, kjer se bode razpravljalo o novem davku na vino. Po zborovanju se bode vršilo predavanje o vinskih boleznih. Izvrstno alpsko maslo ima na prodaj j neki trgovec v naših Gorah. Kdor bi ga j rabil, naj se obrne na naše upravništvo, kjer izve natančen naslov. I Trgovine v Gorici bodo jutri odprte . od 8. zjutraj do opoldne. Občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Štanjelu se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. A. Švaglja. Dnevni red: 1) Odobritev računskega sklepa, 2) Volitev nadzorstva, 3) Raznoterosti. Sveža narodnih društev. Iz Štanjela: Jutri vsi v štanjelski grad," k veliki predpustni veselici! .V Kredu se je vršil na svečnico ustanovni občni zbor novega kmetsko-izobra-ževalnega društva »Nadiža«. Na tem občnem zboru je zastopal »Zvezo narodnih društve« njen podpredsednik F r a n c Kocjančič. V daljšem govoru je pojasnil pomen izobraževalnih društev, na kar se je volil prvi odbor: Predsednik Josip Lavrenčič; odborniki: Ludvik Volarič, Anton Čenčič, Franc Danijelčič, Anton Danijelčič, F r a t i n a Š t e f a n in F r a n c B e n k o. Preglednika Miha Žubrr in Franc Koren. Članov se je vpisalo za sedaj 50. Letnina se je določila na 1'50 K. Člani so vsi navdušeni za društvo in upati je, da se bo krepko razvijalo to društvo. Mlademu društvu želimo mnogo uspeha I Breginj, 2. II. — V cenjeni »Soči« že napovedana veselica našega bralnega društva, ki se v žalost izvestnim osebam vedno_ lepše razvija, se je izvršila v nedeljo 30. m. m. prav lepo. Najbolj se nam je dopadla igra »Ne kliči vraga« in šaljiv govor o županu. Vsa čast Vrlim igralkam in igralcem! Po končanem vsporedu se je v|šil ples, ki je trajal do jutra. Splošna želja je, naj nas naš vrli »Stol« prav kma-. lu iznenadi z enako zabava Priporočamo se v ta namen osobito g. F. iz Sedla, ki je >' iuša te veselice, občudujoč njegovo vzu~jnost in požrtvovalnost. Ročinj. — Veselica društva »Sloga« se je vkljub slabemu vremenu dobro obnesla ter bila še precej dobro obiskana. Petje, koje je poučeval g. Malnič in je vodil g. .Leban je popolnoma dobro uspelo —- hvala jima za trud! Igre, ki so povzročile obilo smeha, so se v zadovoljnost vseh prav dobro obnesle — posebno so naša vrla dekleta v igri »Strahovi« po-. kazale, da v istim' tudi razumejo svoje uloge. Tudi narodna noša deklet je občinstvu vrlo ugajala. Izmed možkih v »Poštni skrivnosti« pa sta Matic in drugi pismo-noša, poznejši »Lpmanski policaj« in »Šlapca« tako dobro izvršila svoje uloge, da sta vredna vse pohvale. Tudi drugim se je poznalo, da so si vse prizadevali, da izpolnijo vse natančno, kar je potrebno — hvala jim torej srčna! Želimo, da bi se- Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja p. n. članom in prijateljem društva, da priredi v nedeljo dne 6. t. in. v prostorih pri »Zlatem Jelenu« društveno zabavo s ! plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 1'40 K. Dame ' preste. Obleka promenadna. K obilni udeležbi uljudno "abi odbor. | Posebna vsbžfc se ne razpošiljajo. Kolesarsko društvo »Danica« v Go- - rici naznanja gg. članom in podpornim ' udom, kateri še niso dobili društvenih sprejemnic, da iste lahko udobe pri predsedniku in blagajniku društva brezplačno. Opozarja se tudi gg. društvenike, kateri imajo legitimacije za prosti prehod čez , italijansko mejo in nimajo še podpisane za tekoče leto, naj blagovolijo priti jih podpisat k društvenemu predsedniku Batjelu. - Ob jednem se naznanja, da se bode vršil I. redni občni zbor v nedeljo dne 13. febr. t. 1. ob 1'30 pop. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika; 2) Poročila tajnika; 3) Poročilo blagajnika; 4) Poročilo pregle-dovalcev računov; 5) Poročilo rednika; 6) Volitev novega odbora; 7) Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu vabi vse gg. odbornike k odborovi seji, katera bode v nedeljo dne 13. t. m. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Politični pregled. V Kranjskem deželnem zboru, ki je odgoden, je dr. Tavčar ostro prijemal državno pravdništvo radi zaplembe narodnih kolkov 20/DC 1908. — Črtala se je podpora Ciril-Metodovi družbi. — Črtala se je podpora Dramatičnemu društvu. Klerikalni poslanec Hladni k je rekel, da izdatki za šolstvo ne pridejo v prid kmetijstvu. — Lepo delo klerikalnih poslancev. V štajerskem deželnem zboru cbstru-irajo slovenski poslanci, ker je proračun pravi udarec za štajerske Slovence. Deželni zbor bo v kratkem odgoden. Nemci hočejo nov poslovnik, ki bi stri slov. ob-strukcijo. . Hrvatski ban Rauch je odstopil. Njegov naslednik bo Nikola pl. Tomašič. —-Rauch stopi baje v Frankovo stranko, ki mu preskrbi tudi mandat. • V češkem dež. zboru je že obstruk-c:ja. Nemci so vložili 40 nujnih predlogov. Započeta pogajanja za redno delo se nadaljujejo. Vojna nevarnost na Balkanu. — Grški ministerski svet je sklenil pripustiti Kre-čanske zastopnike na veliko narodno skupščino. To da pomeni vojno med Turčijo in Grčijo. 60.000 turških vojakov je zbranih na grški meji. Opozarjamo si. občinstvo na dijaški plesni uenček, ki se urši dreui u rrgouskem domu. Razne vesti. Zadarski nadškof je suspendiran. Rekli so nekateri listi, da je zadarski nadškof obolel; res pa je, da je suspendiran za dlje časa radi tega, ker se je sveti sto-lici zoperstavljai radi glagolice v Istri! Irredenta v Trstu. — Dne 1. t. m. zvečer, se je vršil v Trstu ples »Lege na-zionale«. Med zabavo se je prikazala maska: italijanski bersagliero (garibaldinec) z italjansko trikoloro v roki. Policijski kaneelist Lovišček, ki je zastopal na slav-nosti policijsko oblast, je stopil in hotel konfiscirati trobojnico. Množica pa ga je naskočila, mu zlomila sabljo, ga vrgla na tla, ga valjala in mu raztrgala uniformo. Mož leži bolan v postelji. Veliki kraljevski kobra kači v zoolo-gičnem vrtu v Ne\v-Yorku se je napravil na vratu velik tur. Da ga odreže čuvaj je dal nevarni kobri veliko vodno kačo, toda tako, da je kobra požirala le počasi. Ko je imela polna usta, ji je čuvaj pre-rezal tur ter ji na ta način rešil življenje. Operacija je bila nevarna ker strup kobre deluje uikoj in sigurno. Dvoboj v Zagrebu. — Med mladim grofom Draskovičem in vladnim tajnikom dr. Frankom se je vršil v topničarski vojašnici dvoboj na sablje. Oba nasprotnika .sta lahko ranjena. Vzrok: dr. Frank je rarzalil v nekem članku starega grofa Draskoviča. Lathant, znani zrakopiovec, je padel \v Kairi iz visočine 40 m, ne da bi si kaj napravil. Njegov zrakoplov je seveda uničen. Bojkot proti mesu v Ameriki ni do sedaj še prav nič ponehal. Kaki trije milijoni ljudij ne jedo nič mesnega. Zelo vneti vegetarjanci prirejajo kar na ulicah shode ter slikajo dobroto rastlinske hrane. Skoraj gotovo se bo udal mesarski trust in kmalu pade prav izdatno cena vsakemu mesu v Ameriki. Voda v Seni je padla že za 1 m 45 cm. Sedaj delajo časopisi v Parizu izredno dobro kupčijo z oglasi. Nekateri odpovedujejo namenjene družabne večere, drugi prodajajo blago, tretji naznanjajo, da niso prav nič trpeli vsled vode, ter se še nadalje priporočajo odjemalcem. Bitka s konfeti na pustni torek je prepovedana. Eksplozija v šoli. — V osmem razredu v Friedenau (Nemčija) je pokazal učitelj Schmidt učencem, kako se izdeluje smodnik. Pri tem se je tvarina užgala, eksplodirala je in odnesla učitelju levo roko, ranila grozno desnico, nadalje 5 učencev, pobila skoraj vse šipe na celem zavodu. Sedaj vedo učenci, kako se izdeluje smodnik. Narobe ples. — Čudne stvari si izmislijo Američani. V Pittsburgu je bil ples, čegar program se je vršil popolnoma narobe. Ples se je pričel s sklepnim valčkom in končal s polonezo. Pri obedu se je pilo najprej črno kavo in zadnja jed je bila juha. Služabniki so imeli frake narobe oblečene. Ker je bilo že vse narebe, so imeli vsi udeležniki najbrže možgane v peti. Prijatelj ženskih kit. — V Berolinu so aretirali mladeniča, ki je v gneči odrezal dekletu kito. Imenuje se Jossie Fodo, je Oger; dognati se pa še ni trn io, ali reže kite iz nagnenja izvirajočega iz bolezni, ali iz dobičkaželjnosti kot lasuljar. Južnoamerikanski pračlovek. — V Argentiniji blizu vasi La Tigra je dobil italijanski učenjak prof. Ameghino okostje najstarejšega pračloveka v geologični plasti tercijerne dobe. Nadaljna raziskovanja so dognala, da je živel ta človek istočasno z največjimi sesalci tercijerne dobe, t. j. okroglo 1 milijon let nazaj. Prvi zrakoplov angleške mornarice pojde tekom 14 dni j v zrak. Motor, ima .;G0 konjskih sil. V ladjici bo prostora za 30 poročnikov in za stroj, kateri bo izdeloval razstreliva, s katerimi se bo poskušalo na odprtem morju, Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 tri n. Ako je oglas obsežnejši se raCtma za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike- Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deSoli (in oelo v mostu) niheo n«? pozna, ker n.kjer ne inserirajo. škodo ni majhna. Zelo pripraven lokal za prodajalno so odda tak-->j v najem v Kapucinski ulici štev. •2. - Natančneje se izve v * Goriški ljudski posojilnici* v Gosposki ulici št. 7. Sprejme se več gospodo/ nag iS5SviS!jH brez. Natančneje se izve v Rivn Corno št. 10. Gaspodta isee¦ iJUto^C^. popoldne, oziroma tudi za cel dan. Govori samo nemško. — Naslov M. K. 300, Poste restante Gorica — glavni poštni urad. Odda se meblovana aoba s prostim vhodom 7. eno ali dvema posteljciua — v T. nadstropju na Ifornu št. II (ma __ Ni treba, da se trudiš. Vse zaman. Ž«» •¦«• oddana. Ko je bil čas za to, si se vedel prehladno. Nočem, da se mi približaš. Zofka. Maiiing __ Soboto ni mogoče. Se vidiva itn 1110110 d > Sokolovi ma.skanuti. Pridi v ne- deljo popoldne k meni m dom. Imai.i mnogo novic. T o n e. 7iip7flaii9 ___ Pridem gotovo Počakaj do i>, l-VCiUflHJ. vse v najlepšem lini. Bodi brez skrbi. Ne pozabi prinesti seboj kukala. — Lahko iz.-eš še ostalo. Drago t in. SODBA Izkušene gospodinje: SKathreiner ŠKneippova šladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, ^rhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. Učenca sprejme knjigarna in trgovina A. Gabršček t trgouskem domu. Ta učenec dobi po končani učni dobi odpustno spričevalo, ki ga usposobi tudi za trgovino s knjigami, nmzikalijami iu umetninami, kar je v Avstriji konec-sijoiiiraua trgovina. Slovenci nimamo nič tako usposobljenih trgovcev. Učenec je moral dovršiti vsaj drugi razred kake srednje šole. Ista trjfoviim »prejme tudi inteligentnega slitno. Naznanilo. Slav. občinstvu so uljudno naznanja, (hi je z 4. dnem lega meseca prešla trgovina s porcelanom in steklom g. A. Fonzart ja v Gorici v Raštelju v slovenske roke. — Isto je prevzel Josip Brept, koji se alnvn. občiinlvu najuljiidiieje priporoča. 40 Družina. 6uy de Maupassant. - Prevel Pasidškln. Obiskal sefn svojega prijatelja Simona Radevin, ki ga že petnajst let nisem videl. .-; :$ekoč. jje^biUo lnoj najboljši prijatelj, prijatelj,* kHe*iftitlfH^s^i^lii^la^lci^ sem preživljal nekoč z njim dolge večere, mirne in radosti polne, ki sem mu zaupal najintimnejše srčne zadeve, ki sem imel zaiti, ko sva takole kramljala,, posebnih nlišlij, odbranih, dUhatftih; nežnih,- rojenih iz one simpatije,-ki vspodbuja duha in ga spravlja v pravi tir. , Dobršno vrsto let se nisva ločila nikoli. Živela sva skupaj, potovala, mislila, sanjarila skupaj, ljubila sva iste stvari z isto ljubeznijo, občudovala iste knjige, se divila istim delom, imela iste občutke in se smejala tolikokrat nad istimi stvarmi — samo'mig očesa, in sva se razumela popolnoma. Nato se jo on poročil. Oženil se je nepričakovano z dekletom, ki je prišlo z dežele v Pariz, da bi našlo zaročenca. Kako je mogla premotiti ta mala, suhotna blon-dulja z neumnimi ročicami, jasnih, brezizraznih očij, s svežim, tako malo človeškim glasom, podobna stotisočerim drugim za ženitev godnim punčkam, tega inteligentnega, razsodnega mladeniča? Ali je mogoče to razumeti? Brez dvoma je zahre-penel po sreči, po priprostl, sladki in dolgi sreči v objetju dobre, nežne in zveste ženice in je zaslutil vse to v prozornem pogledu te priproste zlatolaske. Ni pomislil pač, da pusti delaven, življenja, plodonosnega življenja željen človek vse vnemar, če se je udal enkrat bedasti istinitosti — da, cesto tako zelo za-krkue. da je sploh za vse nedostopen. Kakšnega ga zopet najdem? Se vedno živahnega, duhovitega, navdušenega dovtipnika, ali že otrplega vsled provinci jalnegu življenja? V petnajstih letih se človek lahko spremeni! Vlak je obstal na mali postaji. Komaj sem stopil iz kupcja, že se je zagnal vame z odprtimi rokami debel, silno debel člo-vgk rdečih lic, precej obilnega trebuha, jn vskliknil: »Jurij!« Objel sem ga, a ga nisem mogel več spoznati. Mrmral sem presenečen -. — Kriste, posušil se pa nisi. Odgovoril je smehoma: — Kaj se hoče! Dobro življenje, dobro pogrnjena miza, ponoči trden sen! Jesti in spati — to je vse moje opravilo! Oledat sem ga, iskal sem v tem zalitem obrazu ljubljenih potez. Oko samo se ni nič spremenilo; toda onega pogleda nisem našel več in sem si dejal: »Če je res, t' je pogled odblesk misli, potem ni več v tej glavi 'onih mislij, ki sem jih poznal nekoč tako dobro.« No, oko se je svetilo radosti in prijateljstva; toda nič več ni imelo one duhovite jasninc, ki izraža vrednost duha prav tako kakor beseda. Kar mi reče Simon: — Evo, to sta moja dva starejša. Štirnajstletno dekle, skoro žena, in trinajstleten deček, oblečen kakor gimnazijec, sta se približala nekam plašno in kakor v zadregi. Mrmral sem: .' . - * — To sta tvoja? Odgovoril je smehoma: — No, da! — Koliko jih pa imaš? — Pet! Trije so ostali doma! Govoril je s ponosnim, zadovoljnim, skoro zmagoslavnim glasom; tisti hip sem občutil globoko pomilovanje, pome-, slino" z nbjasnmTTTreziranjem do tega nadutega in naivnega plodilca. ki so mu noči potekale v tem, da je med enim snom in drugim delal v svoji hiši na deželi otroke kakor domači zajec v svoji kletki. Stopil sem v voz, na katerem je sam kočijažil, in zdrdrali smo skozi mesto, to žalostno, leno, zaspano mesto, kjer ni bilo na-ulicah razen nekaj psov in dveh ali tteli služabnic žive duše. Zdajpazdaj je privzdignil kak prodajalec, ki je stal* na vratih, klobuk; Simon je odzdravil in mi imenoval človeka — brezdvomno mi je hotel pokazati, da je poznal vse prebivalce po imenu. Prišlo mi je na misel, da sanja bržčas o kakem poslaništvu, kakor sanjajo vsi, ki so pokopani v provinciji. Kmalu smo prevozili mesto in kočija je zavila na vrt, ki se je po vsej priliki trudil, da bi užival čast parka, nato je obstala pred hišo s stolpiči, ki je skušala učinkovati kakor grad. — To je moja luknja ......je rekel Simon, da bi dobil poklon. Odvrnil sem: —•• To je krasno. Na vzvišenem vhodu se je prikazala dama, pripravljena za obisk, pokrita kakor za obisk, s frazami, pripravljenimi za obisk. To ni bila več ona neokusna zlatolaska, ki sem je videl v cerkvi pred petnajstimi leti, to je bila debela dama s fal-bulami v kratki suknjiči, izmed onih dani, ki nimajo ne pravih let, ne značaja, kar tvori žensko. Bila je pač mati, debela mati skrajno banalne sorte, skotiteljica ta-korekoč, koklja človeške pasme, stroj od mesa, ki je ustvarjal, dočim mu drugo ni bilo na skrbi razen otrok in kuhinjskih bukev. Voščila mi je dobrodošlico in vstopil sem v vežo, kjer so stali trije paglavci, razvrščeni po velikosti zdelo se mi je, da vidim pred seboj ognjegasce, ki stojijo pred županom in čakajo pregledovanja. Vskliknil sem: — Ah, ah, evo, to so še ostali! Simon, ves srečen, jih je imenoval po vrsti: — Janezek, Zofka, Gontran. Vrata v salon so bila odprta. Vstopil sem in sem opazil v kotu na fotelju nekaj, kar se je treslo, človeka, hromega starca. Gospa Radevin se je približala: — To je moj stari oče, gospod. Ima že sedeminosemdeset let. Nato je zavpila tresočemu starcu v uho: Papa. to je Simonov prijatelj. Starček se je mučil, da bi me pozdravil, in je momljal: — Ua, ua, ua. — In je mahal z roko. Odvrnil sem: — Vi ste preljubeznivi, gospod. - In sem se mu spustil na stol. Tedaj je stopil Simon; smejal se je: — Ah, ah!x Seznanil si se z dobrim papanom. Ncodkupljiv, zlata vreden star- ček; otrokom v zabavo. In .požrešen je, I prijatelj, rpri vsakem obedu bi jedel, da bi počil. Ti si ne moreš misliti, koliko bi. požrl, ko bi mu pustili. A saj boš videl. Kako ti gleda s cukrom potresene krožnike, kakor da bi bili gospodične! Nikoli še nisi srečal kaj bolj smešnega, takoj boš videl, Nato so me spremili v mojo sobo, da bi napravil sj/ojc^ toaleto, kajti bližala se je ura obeda. Na stopnicah mi je udarilo na uho glasno topotanje in sem se okrenil. Vsi otroci so mi sledili v procesiji za svojim očetom, gotovo zato, dv. bi mi izkazali čast. ..¦'•_ Moja soba je imela okno na ravan, brezkončno, čisto golo ravan, ocean trave žita in ovsa, nikjer gruče dreves, nikjer liolma, —- pretresljivo - žalostna podoba življenja., ki se je moralo odigrati v tej hiši. Pozvonil je zvonec znamenje za obed. Stopil sem doli. Gospa Radevin me je prijela z veliko svečanostjo z? roko in sprevod se je po-makarproti obednici. Služabnik je porival totelj nadležnega starca; jedva je bil ta ua mestu pred svojim krožnikom, že rnu je krožil poželjiv in radoveden pogled nad jedrni hi nihajoča glava se mu je obračala mukoma od ene sklede do druge. Tedaj si je Simon pomel roke in je rekel: — Zabava se pričenja. In vsi otroci so brž razumeli, da se zdaj pričenja igra s požrešnim dedom in so se začeli smejati vsi hkratu, dočim se je njihova mati samo nasmehnila in skomignila z rameni. Radevin je napravil z rokami rog na tistih in je začel rjoveti proti starcu: — Nocoj imamo smetanko s pocukra-nim rižem. Starčkov nagubani obraz se je zjasnil in zdajci se je "tresal močneje gorindol, da bi pokazal, da je razumel in da je silno zadovoljen. Obed se je pričel. — Glej » je mrmral Simon. Dedu ni ugajala juha in zato se je je branil. Po so mu jo usilili zaradi zdravja; •služabnik mu je potisnil šiloma polno žlico v usta, dočim je on pihal na vso moč, samo da bi mu ne bilo treba požreti juhe, ki je obrizgala vsled tega v podobi vodnega curka mizo in one, ki so mu bili najbližje. Matički so se zvijali same radosti, dočim je njihov oče ponavljal z veliko za-dovoljnostjo: —- To ti je smešen, ta starec, kaj? In med celim obedom so se bavili samo z njim. Starec je požiral z očmi sklede, ki so stale na mizi pred njim. S svojo roko, ki se je zvijala v blaznem krču, jih je skušal doseči in povleči bliže. Postavljali so jih ravno toliko od njega, da jih ni mogel doseči, samo da ji videli njegov (brezuspešni trud, da bi videli, kako se bo stresa! in zaganjal proti njim, da bi se naslajali ob brezupnem poželjenju vsega njegovega bitja, njegovega očesa, njegovih ust, njegovega nosa, ki jih je vohal. Starec je pljuval po servieti, tako ga je skominah) in iz grla so se mu trgali nerazumljivi, hripavi glasovi. In vsa družina se je zabavala ob tem zaprnem, odurnem mučenju. Nato so mu" položili na krožnik čisto majhen košček,- ki ga je pogoltnil z mrzlično požrešnostjo, da bi dobil prej drugega. Ko je prišel na vrsto pocukran riž, bi ga bil malone zlomil krč. Stokal je požer-Ijenja. Gontran mu je zaklical: — Pojedli ste že preveč, zdaj ne dobite več. In so se delali, kakor da mu ne misijo dati ničesar več. Tedaj se je starec spustil v jok. Jokal je in se tresel boljinbolj, dočim so se vsi otroci smejali. Konečno so mu prinesli njegov delež, čisto majhen delež; ko je požiral prvi gri-žljej, mu je prihajalo, iz grla tako smešno, požrešnost razodevajoče grgotanje in oči so se mu vrtele kakor lisici, ki ji tiči v grlu prevelik kos. Ko je končal, je začel topotati z nogami, da bi dobil še. Ganljivo in smešno mučenje tega Tantala me je navdalo z usmiljenjem, zato sem prosil zanj: — Bog pomagaj, daj mu še nekoliko riža! Simon me je zavrnil: — Nikdar, prijatelj, nikdar; za svoja leta je jedel že preveč, znalo bi mu škoditi. Umolknil sem in se zamislil v to besedo. O morala, o logika, o modrost! Za njegova leta! Torej iz same skrbi za njegovo zdravje mu kratijo edino veselje, ki ga še more uživati! Njegovo zdravje! Čemu mu bo, temu nadležnemu, zvijajočemu se pohabljencu? Čuvali so nad njegovimi dnevi, so rekli! Njegovi dnevi? Koliko dnij? Deset, dvajset, petdeset ali sto? Za koga? Zanj? Ali samo zato, da bi družina uživala delj časa ta igrokaz onemogle po-žrešnosti? Njemu ni nudilo to Življenje nič več, čisto nič. Ena sama želja mu je ostala, eno samo veselje; zakaj mu ne bi privoščili popolnoma tega zadnjega veselja, tako dolgo, da bi umrl od njega. Po dolgi partiji kart sem se oddaljil zopet v svojo sobo, da bi legel: bil sem žalosten, žalosten, žalosten! Naslonil sem se na okno. Zunaj ni bilo čuti ničesar razen nenavadno rahlega, mehkega, ljubkega ptičjega žgo^i/a, prihajajočega pač zato, da bi zazibal v sen družico, ki je čepela na jajčkih. In spomnil sem se petero otrok mdje-ga ubogega prijatelja, ki je zdaj gotovo že* smrčal poleg svoje ženščine. M lan sveže ppel