Emanuel Kolman:
Jeseni.
Topli  vetrič.  kam                      ko oblaki od poosod
ob ti uri nočni?                          trumoma droijo —
— V temni kraj h goram,          vile rajajo,
o sinji dvor polnočni.                 vile tam ihtijo.
Tam v samoti vile                      Pojdem, da jih oidim
rajajo otožne,                             in da poslovim se —
ko o dolinah trate                      iukaj hladnih sap,
vonejo jim rožne,                        mrzUh dni bojim se. —