Gospodarske stvari. Dober svet o zamakanju raznega sočivja na vrtn. M. Največkrat se zauiakajo le rulade ravno posajenc sajcnicf, da se tinl preje iu gdtovcjš.e primeji) iu zarastejo. Za uektere soite sočiv.ia bi b.lo sicer zauiakauje tudi v pozncj^ein ča^u zelo koristno, ali preiunogi drugi opiavki in pomanj- kanje potrebne vode le predostikrat to koristno delo zabianjuje. Kolikokrat in o kterein času se imajo povrtne rastline zamakati, to je odvisno deloma od sočivnib rastlin samih, deloma, in rekel bi najbolj, od vreraena in letnega časa. Neovrgljiva pravila se ne dajo labko o tein postaviti. 0 bladnejsem letnem času, kakor spomladi in jeseni se najbolje o poldnevnih uiah poliva, da so rastline do večera zopet (isuše, da jirn ruoiebitaa slaua tim manj škodovati inore. V poletnib mesecib je navečerno polivauje za rastline, da se piiiuejo, največega vspeba, kajti po uoči se prej iu lagleje okrepijo, da jim potem podnevuo solnce srčnib listkov ne more več zamoriti. Sočivne rastline skozi celi čas njihove rasti polivati zasluži le takrat Dasvetovauo biti, kedar se moie, kohkokrat so potreba pokaže, to tudi stonti. Ce pa to ni rnogoče, ima tako jiolivauje dostikrat več skode, kakor koristi za rastline tako, da je boljše, da v takih okohščinah zalivanje popolooma iaj.še opusti. Kumare in selai potrebujejo za svoj popolni razvitek mnogo vlage, in to je skoraj edino sočivje, ki večkratuo polivanje med rastjo nepogojno potrebuje. Fižol pa se ae ne sme polivati, ker začu6 stebla prelabko gujiti, ako imajo preveč vlažno. Kako z kokošjo ravnati, ki je vsled ktere notrajne bolezni vzbolela. M. Ni je skoraj živali, ki bi imela tako izvrstno dober želodec, kakor ga ima ravno naša domača kokos. Oua piebavi in prekuha in vendar pri jedi ni celo nič izbirčna, vse najtežje in vse najtidejše brane čudovito labko in bitro. Ona je takorekoč celi dan, če se ji le sprememba v brani podaja. Tej vse bvalevredni lastnosti pa stoji druga prav huda nasproti, namreč to, da kokoš brž preneha jesti, kakor bitro jo ktera notranja bolezen zgrabi. Krava, konj, pea, druge domače živali, če tudi bolene, še vedno vsaj od boljših in jim priljubljenih jedi nekaj k sebi vzamejo, le bolena kokoš preneha popolnoraa jesti, zapusti drugo družbo in si poišče kje kak samoten kotič. Večidel, posebno na deželi, kjer je dosti drugega nujnejšega dela, se taka bolena žival še vidi ne, kaiuoli poaebuo obrajta. Prepusti se skoraj vselaj sami sebi ia nasledek je gotova smrt. Drugače navadno ravna umni kokošji rejnik ali kokosinek, ki ima svoje kokoši na tesnejšeiii prostoru vedno pred očmi in tako vse bolezinske prikazni labko zagleda. Prebral bode v kaki knjigi, 5e se že prej o kokoajih boleznih ne zastopi kaj, kar je tam o njih zapisanega in tudi naavetovane pomočke naael in si j;b poslužil. Vendar pa, kakor skušnja uči, razui pomočki pii notrajnih bolenzib pri kokošib le prav rualokdaj pomagajo. Boleue kokoši poginejo z zdravili in brez zdravil samo iz tega vzroka, ker bolene ne jejo in tedaj zagladijo. Najboljše je takim bolenim živalim neprašaje po pi avem bitju bolezai labke, mebke jedi, kakor meao, putrov krub, v mleko razmočen pšeničen kiuh itd., sem tec tje kako zdrobljeno peprovo zrno podati brez vseh drugih zdravilnih sredstev. Marsiktcra žival ae na tak način pogina otme. Zdravila le redkoRedaj pomagajo. Okrajna kinetijska razstava v Radgoni se bo vršila 29., 30. septembra in 1. oktobra 1877. Za najizvrstniše izstavljene predmete se bodo deli- vale preuiije v zlatu in srebiu; pripravljenih je  tudi več srebinih io bronastih svetinj in diplom za odlikovanje. Predmeti, ki se zamorejo na razstavo poslati, so: živina: konji, govede, svinje, ovce, kunci, perjad, bčele itd., poljedelski pridelki,  grozdje, sad, vino, slatine, potem poljedelsko orodje,  mašine, učilne priprave. Za tii dni razstave je prired-  jena tudi posebna pokušnica vin in pive, potem pro- daja strdi, diika z konji, stieljanje v tarčo, razstava  učilnib sredstev itd. Kdor boče kaj na razstavo  poslati, mora to najpivlje naznaniti do 31. avg.  vazstavinemu odbom v Radgoni, čije predaednik je Ribard plem. Kodolič, tajnik pa g. Gottlieb Stopper. Kdor pa tega neče, se lehko oglaai pri za ta posel posebič odločenib gospodib. Ti so: v Negovi g. Schedewy, v Cmureku g. Schlangen- berg, v Ljutomeru g. Matija Zeniljič in g. Avgust Scbenkel, v Mariboru g. Franc Perko, pri sv. Lenaitn g. Spitzy mlajši, v Ptuju g. Wibmer, v Ormužu g. dr. Geršak in g. Ferd. Kada, v gornji Lendovi g. plem. Almasy, v Soboti g. Karl Kipfer- ling, in v Canjkovi g. župnik Borovnjak. Poslani predmeti se bodo na ogledovanje razstavili v meačauski šoli in bližujih prostorijah v Radgoni. Sejmovi. 13. avgusta : av. Lorenc v puačavi- Veižej; 14. avgusta: Gora pri PtujU; 16. avgusta: Letnbab, Pobrež (sv. Vid), Mozirje, Sevnica, Voze- nica, Stiaden, Strass; 17. a,vg. Jarenina, 18. avg. pri Devici Mariji v puščavi, Slov. Gradec.