SVOBODNA SLOVENIJA Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 451275 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVENJA LIBRE” Ano (Leto) XII. (7) BUENOS AIRES, 8. JULIJA (JULIO) 1954 No. (Štev.) 26 %S o| § H« T3 as« S aso g Victor Martinez 50 - Buenos Aires PRANQUEO A P AGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Ob srebrnem škofovem jubileju V sredo 14. julija bo naš ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman praznoval svoj srebrni škofovski jubilej, če bi živeli v normalnih razmerah doma, bi bil ta dan praznik ne samo ljubljanske škofije, am¬ pak cele Slovenije. Po slovenskih hri¬ bih in planinah bi ga oznanjali veliki kresovi; zvonovi slovenskih cerkva bi se ubrali v eno samo mogočno zahvalno pesem Bogu za vladiko, ki ga je poslal pastirovat med Slovence. Prevzvišeni bi se v slovesnem sprevodu v spremstvu visokih cerkvenih dostojanstvenikov iz cele države podal v svojo stolno cerkev. Zahvalni službi božji bi prisostvovali najvišji predstavniki slovenskega politič¬ nega, vojaškega, kulturnega, gospodar¬ skega in socialnega življenja. Vsi bi mu nato v dvorcu sporočali čestitke in želje za njegovo osebno srečo ter za uspeh njegovega dela. Slovenski ban bi mu iz¬ ročil visoko odlikovanje. Priznanje državne vlade vodilnemu slovenskemu škofu. Slovenski tisk bi se s toplimi članki spominjal škofovega jubileja. Z eno besedo: Ves slovenski narod bi mu znova izpričal svojo ljubezen. Tako bi bilo v normalnih, rednih raz¬ merah. Božja Previdnost pa je škofu Rožmanu namenila važnejšo, pa tudi od¬ govornejšo nalogo. Postavljen je bil v dobo organiziranega brezboštva in borbe komunistov proti kat. veri in Cerkvi, v čas organiziranega zločinstva, v čas, ko je rdeči nasilnik slovenski narod obso¬ dil na smrt in so grobovi ter kraške ja¬ me iz dneva v dan požirale trupla ne¬ dolžnih slovenskih žrtev, v čas zmede, laži in prevare ter sovraštva. Ta veliki in odločilni čas je zahteval velikega in odločnega slovenskega moža. Slovenci smo ga dobili v škofu Rožmanu. Nasto¬ pil je z odločnostjo in pogumom, ki sta presenečala. Povzdignil svoj nadpastir- ski glas v obrambo čistosti nauka kat. Cerkve. Obsodil neustrašeno komunistič¬ no morijo in zločinstvo. Namesto so¬ vraštva komunistov je z apostolsko vne¬ mo oznanjal in zapovedoval ljubezen, do vseh, tudi do sovražnikov. Narodu je pokazal pot, po kateri mu je hoditi. In narod mu je zvesto sledil. Ta medvojna leta groze in strahot, ki so jih na eni strani zgrinjali nad sloven¬ ski narod trije okupatorji, na drugi pa domači komunisti s svojo državljansko vojno, so iz škofa Rožmana izklesala osrednjo slovensko osebnost, ki je oko¬ li sebe združila ogromno večino sloven¬ skega naroda v vseh odtenkih njegovega političnega, gospodarskega, kulturnega, socialnega in verskega življenja. Dote¬ danji škof slovenske Katoliške Akcije, škof slovenske mladine, škof kongresov Kristusa Kralja, škof-graditelj Barago¬ vega semenišča in škof širitelj lepe cer¬ kvene umetnosti, je postal škof sloven¬ ske protikomunistične borbe, ki je vso moč za svoja dejanja in odločitve v tistih dneh črpal v molitvi in vdanosti Materi božji ter je varstvu Njenega presv. Srca posvetil še ves slovenski na¬ rod. Ko je po zaslepljenosti zapada komu¬ nistično zločinstvo zavladalo nad slo¬ venskim narodom, je škof Rožman — ne iz strahopetstva pred komunisti — na prigovarjanje in prošnjo vodilnih sloven¬ skih političnih mož odšel v svobodni svet, da se tam naprej bori za politič¬ no in versko svobodo slovenskega naro¬ da. S prezirom se danes spominjamo vseh tistih, ki so poslali cvet slovenske mladine preračunano v gotovo smrt pri komunistih in ki so tudi škofu Rožma¬ nu povzročali številna ponižanja in ža¬ litve. V svobodnem svetu je ljubljanski škof Rožman postal škof misijonar. Področje njegovega misijanskega delovanja se je raztegnilo na vse dele sveta, kjerkoli ko dragi. Vse druži okoli sebe. Vse, brez razlike na politično pripadnost. Stare in mlajše generacije. Vsem govori kot ljub¬ ljeni in spoštovani nadpastir. Jih bodri in tolaži v težavah vsakdanjega življen¬ ja. Jih roti k vztrajnosti v veri in na¬ rodnosti ter v borbi proti komunizmu. Je mogočen svetilnik, ki kaže pot v lepšo bodočnost tako trpečemu narodu doma, kakor tudi nam po svetu. Slovenci se te dni spominjajo svojega škofa ob njegovem srebrnem škofov¬ skem jubileju z globoko hvaležnostjo. Nasproti sovraštvu velike komunistične manjšine, mu ogromna večina slovenske¬ ga naroda znova potrjuje svojo vdanost in ljubezen. Slovenski narod — kjerkoli pač žive njegovi sinovi in hčere — je te dni duhovno združen. Z molitvijo in proš¬ njo se obrača k Bogu, da bi ohranil svo¬ jega zvestega nadpastirja Gregorija še dosti let v zdravju in moči, da bi mu naklonil to milost, da bi kot vladika slo¬ venskega naroda lahko sredi njegove be¬ le Ljubljane mogočno zapel zahvalno pe¬ sem Bogu za rešitev slovenskega naro¬ da iz komunistične sužnosti, da bi se ta¬ ko izpolnil tudi drugi del njegovega ško¬ fovskega gesla. To škofu Rožmanu za njegov srebrni škofovski jubilej iskreno želi “Svobodna Slovenija”. KONEC LEPIH UPOV? Sir Winston Churchill in njegov zu¬ nanji ministefr Eden sta se po obisku v Washingtonu in Kanadi vrnila v Lon¬ don. še predno je ladja pristala ob oba¬ li, so ju že zasipali z brzojavkami o tem, kakšen vihar je v Združenih drža¬ vah izzvala Churchillova izjava pred od¬ hodom iz Newyorka, ko je časnikarjem izjavil, da bo komunistična Kitajska mo¬ rala biti sprejeta v OZN. Obe stranki v ameriškem kongresu sta se v zunanji politiki takoj spet sporazumeli za enot¬ nost stališča in med republikansko in demokratsko stranko je Churchill zvaril zavezo Knowland — Johnson; v svojih izjavah sta oba voditelja republikanske in demokratske stranke šla tako daleč, da sta napovedala, da bosta terjala, da morajo ZDA zapustiti OZN ako bi glav¬ na skupščina OZN na svojem glavnem zasedanju septembra meseca izglasova¬ la, da naj zastopnik kom. režima v Pe¬ kingu pride zastopat Kitajsko v ustano¬ ve OZN. Sicer je danes'nad 90% ame¬ riških volilcev proti temu, da bi rdeča Kitajska bila sprejeta v OZN, toda dr¬ žavni tajnik Foster Dulles je že napo¬ vedal, da bo verjetno na jesenskem za¬ sedanju situacija taka, da bo Kitajska povabljena, da zasede svoje mesto med glavnimi petimi velesilami sveta. Ko je Churchill ob prihodu izvedel za vihar, ki razsaja v ZDA, je časnikarjem kratko izjavil: “Naši posveti v Wa- shingtonu niso totalno propadli” in lon¬ donski “Times” je zapisal, da je pač tre¬ ba delati naprej pod vidikom, da stali¬ šča med ZDA in Anglijo niso v vseh vprašanjih enaka. Komaj pa je Chur¬ chill zapustil Washington, so objavili, da so se v Londonu začeli angloameri- ški posveti 0 tem, kako omogočiti za¬ hodni Nemčiji oborožitev in kako uredi¬ ti vprašanje popolne suverenosti zahod¬ ne Nemčije. Oba problema pa sta trdno zvezana s stališčem Francije. Francija ima namreč poroštva, da zahodna Nem¬ čija ne bo dobila oborožene sile in su¬ verenosti, dokler ne bo pogodba o EOS ratificirana. Ker Italija in Francija še nista ratificirali te pogodbe, zahodna Nemčija ne bi smela enostransko terja¬ ti tega zase, predno se ratifikacija po¬ polnoma ne izvede. Ko so se začeli v Londonu ti razgovori, jih je po svoje pozdravil dr. Adenauer, ko je izjavil, da zahodna Nemčija ne misli več čakati na obotavljanje Francije — zahodna Nem¬ čija se bo oborožila in uveljavila svojo suverenost, pa naj bo to Franciji po vo¬ lji ali ne. V Parizu je to opozicijo pro¬ ti EOS samo še podžgalo, v Londonu pa so i angleški i ameriški člani konferen¬ ce to nemško izjavo pozdravili. Tako se zdi, da je bil v "VVashingtonu samo v enem vprašanju dosežen popo- len sporazum med ZDA in Anglijo in sicer v tem, da je treba zlomiti franco¬ ski odpor proti ratifikaciji pogodbe o EOS. V Aziji sta se Anglija in ZDA odločili za pristanek na tisti kompromis, 138? ANIVERSARIO DE IA INDEPENDENCIA ARGENTINA ki je bil v načelu najbrž dosežen na prebivajo Slovenci. Njegove skrbi in lju- kon -f erenc i med čuenlajem in predsed- bezni so danes deležni tako Slovenci do- ! mkom francoske vJ ade Mendes-France; ma, kakor slovenski izseljenci po vseh kontinentih. Gotovo so mu najbolj pri srcu tisti, ki največ trpijo, to so Sloven¬ ci pod komunističnim nasiljem doma, vsi ostali, ki živimo v svobodnem svetu, bo¬ disi v Argentini ali Severni Ameriki, Kanadi, Angliji, Avstraliji, Novi Zelan¬ diji ali kjerkoli drugje, smo mu pa ena- v Evropi je torej treba pohiteti, da se prepreči, da bi komunisti svoje uspehe v Aziji izrabili tako, da bi še zahodno Evropo spravili pod svojo kontrolo. ZAMUJENA PRILIKA V Londonu pravijo, da bodo zahodno Nemčijo znali spraviti v zahodni o- brambni blok tudi proti opoziciji Fran¬ cije. Zahodni Nemčiji moreta Anglija in ZDA omogočiti podelitev suverenosti in dovoliti oborožitev. Taka Nemčija bi potem postala članica NATO. Toda tak postopek bi Francijo definitivno prisilil prelomiti s svojimi dosedanjimi zavez¬ niki, in bi ta pot bila tem hitrejša, čim hitreje bi se po zlomu v Aziji začel ma¬ jati francoski kolonijalni imperij še v drugih predelih sveta. Toda tokrat ne gre več za preostali del Evrope in za francoski kolonijalni imperij. Kakor piše Rene Courtin v pa¬ riškem “Figaroju” gre za zadnji poskus rešiti Evropo pred njenim potopom. Ev¬ rope ne more rešiti navzočnost zahodne Nemčije v NATO, pa tudi ne naslonitev kake anglonemške zveze na ZDA. Kon¬ tinentalno Evropo bi mogla rešiti le po¬ polna sprava med Francijo in Nemčijo — za katero pa je verjetno čas že za¬ mujen. , Po prvi svetovni vojni je Briand na¬ slanjal vso svojo evropsko politiko na pomirjenje med Francijo in Nemčijo. Po lokamskih pogodbah v 1. 1925 je bila Nemčija sprejeta v Zvezo narodov in Briand je imel tedaj v Ženevi prosluli govor, v katerem je naznanil dobo mi¬ ru in sprave za vse čase. Toda njegov partner je bil tedaj dr. Stresemann, ki je ves čas veljal za velikega zagovorni¬ ka take politike in veljal za iskrenega prijatelja samega Brianda. Toda ko je nekaj let nato Stresemann umrl, so na¬ šli v njegovih spominih poglavja o tem, zakaj je izvajal tako politiko pri¬ jateljstva s Francijo. Šlo mu je samo za to, da bi pridobil na času; rabil je iz¬ raz, da je treba v politiki naprara Fran¬ ciji “finasser — slepomišiti” samo zato, da se more Nemčija čimprej povzpeti na svoje staro mesto. Stresemann najbrž Hitlerjeve dobe ni predvideval, pač pa je predvideval, da bo moralo priti nekoč spet do obračuna s Francijo. V francoskih očeh je dr. Adenauer u- žival sloves, da je iskren pristaš EOS. Njegova velika zasluga je, da je nemški parlament pogodbo med prvimi ratifici¬ ral. Toda z razvojem dogodkov so v Franciji vedno bolj slutili, da gre nem¬ ška politika tudi tokrat za tem, da pri¬ dobi na času, da se Nemčija obnovi in utrdi, potem pa bo spet sledil režim, ki bo Evropo hotel po nemško urejati. Konferenca v Londonu in to brez na vzočnosti Francije, ki obenem z Angli¬ jo in ZDA izvaja okupacijo Nemčije, je velik udarec za prestiž Francije. Še težji je položaj, ko so zavezniki v Lon¬ donu odobrili tiste Adenaurjeve izjave, ki bi jih mogli v Parizu tolmačiti tudi kot ultimatum. Trenotnega obupnega položaja Fran¬ cije so krive napake zadnjih sedmih let. Toda danes se mora Francija za porav¬ navo teh napak odločati v Indokini či¬ sto sama, potem ko je Bidault zastonj prosil za sodelovanje i Anglijo i ZDA. Prav tako mora francoska vlada raču¬ nati s tem, da propada ugleda Francije v Evropi ni kriva kriza v Indokini. Ves čas vojskovanja je morala Francija tro¬ šiti za to vojsko okrog 4 milijarde do¬ larjev (res je, da so ZDA pri tem vsa¬ ko leto sodelovale z okrog pol drugo miljardo dolarjev), toda pri tem se je i morala zaradi te vojske francoska indu¬ strija posvečati produkciji, ki je bila vsa posvečena temu vojskovanju, ne pa En la sesion historica del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional prodamo en Tucuman la Independencia de las Provincias Unidas de Sudamerica. Asi se completo la Revolucion de 25 de Ma- yo de 1810. La Argentina obtuvo su in¬ dependencia politica pero no la inde¬ pendencia economica. Esta independen¬ cia dio a la Argentina el actual Presi- dente de la Nacion el general JUAN D. PERON proclamandola en la mišma ča¬ sa historica en Tucuman hace 7 anos. Esta independencia es hoy realidad y el pueblo argentino goža en paz todas las riquezas de su propio suelo y toda la vi¬ da y la accion puhlica de la Nueva Ar¬ gentina esta dedicada tambien al servi- cio del bien comun y de la paz mundial. El 1389 aniversario de la Independen¬ cia sera celebrado con gran fervor pa- triotico en todo el Pais. Los festejos de la efemerides se iniciaron anoche en la Capital Federal con la tradicional cena de camaraderia de las fuerzas armadas en el salon de Les Ambassadeurs presi- dida por el General Peron en su carac- ter de comandante supremo de las fuer¬ zas de tierra, mar y aire. El general Juan D. Peron presidira tambien las ce- remonias principales en el dia del 9 de Julio primero el tedeum en la catedral metropolitana y despues el desfile de las fuerzas armadas de la Nacion, que co- menzara a las 10.30 en el centro de la ciudad a lo largo de la Avenida de Ma- yo y luego por las calles Bolivar, Hipoli- to Irigoyen y Balcarce y las avenidas Leandro N. Alem y Maipu hasta la Pla¬ za San Martin. Los efectivos rendiran honores al primer magistrado de la Na— cion a su pašo delante del palco en la acera de la Časa de Gobierno. 138. OBLETNICA ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Na zgodovinski seji dne 9. julija 1816 je Nacionalni kongres v Tucumanu pro¬ glasil neodvisnost Združenih južnoame¬ riških provinc. Tako se je spopolnila re¬ volucija 25. maja 1810. Argentina je za- dobila svojo politično neodvisnost, ne pa še gospodarske. To ji je priboril sedanji predsednik republike general JUAN D. PERON ter jo je proglasil v isti zgodo¬ vinski hiši v Tucumanu pred sedmimi leti. Ta neodvisnost je danes dejstvo. Ar¬ gentinski narod uživa v miru bogastvo lastnih tal ter je vse življenje in delo Nove Argentine posvečeno službi skup¬ nosti ter svetovnemu miru. 138. obletnico neodvisnosti bodo no vsej Argentini praznovali s plamtečim' rodoljubljem. Proslava se je začela sno- či v Buenos Airesu s tradicionalno vsa¬ koletno prijateljsko večerjo pripadnikov argentinskih oboroženih sil v salonih ho¬ tela Les Ambassadeurs pod predsed¬ stvom generala Perona kot vrhovnega poveljnika argentinske vojske. Pod nje¬ govim predsedstvom se bodo v prestol¬ nici na dan narodne neodvisnosti dne 9. julija vršile tudi vse ostale slavnosti: najprej slovesni Te Deum v katedrali, nato pa velika vojaška parada, ki se bo začela ob pol enajsti uri dopoldne. Posa¬ mezni oddelki argentinskih oboroženih sil bodo korakali po avenidi De Mayo nato pa po ulicah Bolivar, Hipolito Iri- goyen in Balcarse ter avenidah Leandro N. Alem in Maipu do Plaza San Martin. Predsedniku republike generalu Peronu bodo izkazali čast kot svojemu vrhovne¬ mu poveljniku pred vladno palačo. Poročnik Iban«z, šef argentinske ekspedicije na DaulagMri, umrl prepeljali v New Delhi, kjer je bila tudi maša zadušnica. Od tam bodo krsto s Argentinska ekspedicija na Daulaghi- ri, ok. 8243 m. visoko himalajsko goro, na vrh katere še ni stopila človeška no¬ ga, je morala zaradi prezgodnje spre¬ membe vremena odnehati in se vrniti v dolino. Ko je moštvo ekspedicije doseglo prve stike z naseljenim področjem, je oddalo sporočilo, da je večina gornikov zadobila močne ozebline, najhujše pa je bil prizadet njihov vodja poročnik Iba- hez, ki se je moral po 15 dneh nošnje na nosilih podvreči kirurškemu posegu, s katerim so ga skušali rešiti. Toda ampu¬ tacija zmrznjene noge in prstov na ro¬ kah ni preprečila nadaljnih komplikacij, tako da je ta argentinski junak končno moral dati življenje na oltar argentin¬ skemu gorništvu. Na smrtno posteljo so mu prinesli novico, da se mu je v Bue¬ nos Airesu rodil sinček, kar mu je pri¬ vabilo zadnji nasmeh na lice. Z letalom so nato truplo pok. poročnika Ibaheza proizvodnji produktov, ki bi mogli Francijo uveljaviti na svetovnih trgih. Francije danes ne tepe samo to vojsko¬ vanje v Aziji (in tudi v Afriki), ampak tudi že konkurenca nemške industrije. Prišlo je tako daleč, da je morala Fran¬ cija prodajati na tujih trgih del orožja in vojne opreme, ki bi sicer lahko šla v Indokino, to pa samo zato, da t bi bila ohranjena zadostna navzočnost Francije na svetovnih' trgih. Sicer je res, da so to orožje kvalificirali kot staromodno, toda sedanji predsednik vlade Mendes- France je že napovedal, da misli fran¬ cosko gospodarstvo rešiti tako, da bo začel francosko industrijo preusmerjati iz vojne produkcije v produkcijo potreb¬ ščin, ki se bodo mogle uveljaviti na svetovnem trgu. Toda Francija mora imeti tudi še iz- glede za manevriranje. Vlada v Wa- shingtonu napoveduje obisk Mendes- Francea pri Eisenhovverju, v Franciji pa se je kongres najmočnejše stranke v parlamentu — stranke socialistov, po¬ novno izrekel za ratifikacijo pogodbe o EOS. Še so prilike na razpolago. truplom por. Ibaneza prepeljali v Bue¬ nos Aires. Z letalom se bo vrnilo v Bue¬ nos Aires tudi ostalo moštvo ekspedici¬ je, ki je sicer tudi utrpelo poškodbe, to¬ da le lažjega značaja, tako da je ar¬ gentinsko poslaništvo v New Delhi mo¬ glo sporočiti v Argentino, da so vsi pri najboljšem zdravju in močeh. Poročnik Francisco Ibanez je imel zdaj 26 let in je spadal med tiste zna¬ ne častnike argentinske vojske, ki se ukvarjajo z andinizmom, kot Huerta, Ugarte, Plantamura itd. Ibanez je bil najmlajši. Bil je šest ali sedemkrat na Aconcagui, preplezal je vse vrhove v Cordon de la Plata, sodeloval je v ar¬ gentinski odpravi v Cordillero Real ▼ Boliviji, spremljal Francoze na Fitz Roy, kjer je prišel do sedla, kot vsa ostala ekspedicija (razen Magnoneja in Terraya, ki sta osvojila vrh); 1. 1952 je bil poslan na gorniški tečaj v Francijo v Chamonix, skupno z Magnanijem (Mendoza) in Sontagom (Bariloche). Preteklo leto je obiskal Bariloche in z Dinkom Bertoncljem preplezal Torre Catedral. Pozneje sta Ibanez in Dinko r januarju letos dosegla Cerro Rincon (5600 m) v mendoški Kordiljeri. Pri obisku francoske ekspedicije je predsed¬ nik gral. Peron vprašal Ibaneza, če bi morda Argentinci poskusili tudi z od¬ pravo na Himalajo. Mladi častnik je ves vesel vzel v roke inicijativo, ki ga je slednjič stala življenje, a gotovo koristi¬ la argentinskemu ugledu. Mi Slovenci smo stalno spremljali ar¬ gentinsko ekspedicijo na njeni poti na Daulaghiri z velikim zanimanjem, ki je bilo tem večje, ker je bil član te ekspedi¬ cije tudi priznani slovenski gornik g. Dinko Bertoncelj. Nekaj svojih vtisov s te ture na doslej še nepremagano goro nam je popisal v svojih pismih, ki smo jih objavljali v “Svobodni Sloveniji”. Kakor čujemo, je z ostalimi člani ekspe¬ dicije srečno prestal težko preizkušnjo. Upamo, da ga bomo v najkrajšem času mogli zopet pozdraviti že v Buenos Ai¬ resu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. VII. 1954 IZ TEDNA V TEDEN TITO TROJANSKI KONJ KREMLJA USA: Eisenhower sam je pričel pre¬ iskavo o lojalnosti Oppenheimerja, ko so mu nekatera dejstva, omenjena v po¬ ročilu FBI, vzbudila sum o tem atom¬ skemu znanstveniku. To izjavo je dal Eisenhower časnikarjem, ko so mu za¬ stavili vprašanje o Oppenheimerjev! lo¬ jalnosti. — V ameriškem senatu so odo¬ brili resolucijo, v kateri zahtevajo od ameriške vlade, da jasno izjavi, da bo USA izstopila iz ZN, če bodo tja pri¬ pustili rdečo Kitajsko. Vodja senata se¬ nator Knowland pa je izjavil, da bo po¬ dal ostavko na ta svoj položaj v slučaju sprejema rdeče Kitajske v ZN, da se bo lahko popolnoma posvetil borbi za izstop USA iz organizacije ZN. Dulles je ne¬ kaj ur zatem podal izjavo, da USA ne bo dopustila sprejema rdeče Kitajske v ZN. Pričele so se pojavljati tudi zahte¬ ve v senatu in poslanski zbornici, da USA prekine diplomatske stike z ZSSR. — Truman, ki je bil pred mesecem dni operiran na slepiču in ledvicah, je že okreval. Star je 70 let. Med boleznijo je dobil nad 30.000 pisem, v katerih so mu z vseh strani sveta želeli zdravje. CHILE: Dijaška mladina je v Santia- gu priredila velike demonstracije proti šefu titovega trgovinskega odposlanstva Jakobu Blaževiču, ki je bil kot znano komunistični javni tožilec v procesu pro-' ti zagrebškemu nadškofu kardinalu Ste- pincu. ŠVICA: Na mednarodnem nogomet¬ nem prvenstvu v Bernu je nepričakova¬ no postala svetovni nogometni prvak Zah. Nemčija, ko je v nedeljo premagala Madžarsko s 3:2. Tretje in četrto mesto si delita Avstrija in Uruguay. BERLIN: Pogajanja za povečanje trgovinskega prometa med Zahodno in Vzh. Nemčijo v Berlinu so se razbila, ker je Vzh. Nemčija zahtevala, da mora Zah. Nemčija sprejeti pri sleherni iz¬ menjavi svojega premoga v vrednosti 100 milijonov mark od Vzh. Nemčije za najmanj 20 miljonov mark strojev. Po¬ gajanja so se začela na pobudo Vzh. Nemčije in naj bi povečala trgovinsko izmenjavo med obema Nemčijama od 700 na 800 milijonov mark letno. VATIKAN: “Katoliška Cerkev ne bo nasprotna reformi sedanjega koledarja, če obstojajo dovolj tehtni razlogi za to, je objavil v “Osservatore Romano” je¬ zuitski pater Daniel J. K. 0’Connell, di¬ rektor vatikanskega observatorija. Indi- dija je pred nedavnim predlagala spre¬ membo koledarja, ki naj bi jo razprav¬ ljali na zasedanju Gospodarskega in so¬ cialnega sveta ZN v Ženevi. Novi kole¬ dar bi imel vse mesece enako dolge, zad¬ nji dan leta in dnevi v prestopnih letih bi bili “posebni dnevi, ki ne bi pripadali nobenemu tednu ali mesecu. Tako bi pri¬ šel vedno isti datum na isti dan. “Ni mo¬ goče zanikati, da postaja želja po stal¬ nem datumu n. pr. za Veliko noč, vedno bolj splošna,” zaključuje svoj članek p. O’ Connell. ZSSR: Nekje v evropski Rusiji je 27 junija pričela delovati prva električna centrala na atomski pogon, je objavila moskovska radijska postaja, če to poro¬ čilo odgovarja resnici, so bili v ZSSR prvi, ki so pričeli uporabljati atomsko energijo v praktične namene. Ista posta¬ ja trdi, da že grade dve drugi taki cen¬ trali. že delujoča elektr. centrala da ima kapaciteto 5000 kilowatov (ena tretjina Fale na Dravi), naslednji dve pa bosta po 50.000 in 100.000 kilowattov. INDOKINA: Francoski oddelki so se “strateško” umaknili iz velikega področ¬ ja v delti Rdeče reke v Indokini, da bo¬ do lažje branili Hanoi. Umik da je bil predviden že pred več tedni in predstav¬ lja strategijo novega franc, poveljnika grala Elyja. Nad 2 milijona Indokitaj- cev, med njimi veliko katoličanov, so Francozi tako prepustili na milost in nemilost komunistom. Pred zbranimi člani enega najodličnej¬ ših klubov zapadne Amerike “Common- wealth Club of California” v San Fran¬ ciscu je 7. maja predaval William H. Smyth, predsednik Threadmiller Corpo¬ ration iz New Yorka. Predavanje je vzbudilo veliko pozornosti. Dnevniki in radijske postaje so ponavljali in objav¬ ljali izvajanja g. Smytha. Predavatelj je skoro vso dobo med dvema vojskama preživel v Jugoslaviji in dodobra pozna njene politične, kulturne in gospodarske razmere. Tudi povojne, komunistične raz¬ mere pod Titom v podrobnosti zasleduje. Tole so bila glavna njegova izvanja: “Pred 90 leti smo Amerikanci vodili največjo vojsko v svoji zgodovini, da smo ukinili suženjstvo pri nas. V zadnjih devetih letih pa je kljub temu naša vla¬ da s finančno in blagovno pomočjo v vrednosti preko milijarde dolarjev, ki jih je dala komunističnemu diktatorju Titu, omogočila, da ta drži v suženjstvu 17 milijonov Jugoslovanov, ki imajo pri nas veliko svojih sorodnikov, ki so dobri ameriški državljani. Zakaj to trpimo? Ali smo morda izgubili smisel za moral¬ ne vrednote? Ali so nas jugoslovanski komunisti, ki so skriti v trojanskem konju prepričali, da je Titova država sužnjev raj in da Tito zasluži našo sle¬ po pomoč in podporo pri zasledovanju svojih ciljev?” Predavatelj je pri tem pokazal celo vrsto fotografij in navajal dobesedno besedilo iz titovskih brošur, kjer je jasno in naravnost povedano, da tudi titovci hočejo isto kot ostali komunisti, da jim je glavni cilj uničenje sedanje družbe in vpostavitev “diktature proletariata” v celem svetu. Z ozirom na vse te izkaze je predavatelj stavil vprašanje: V čem se torej Tito razlikuje od komunistov v Kremlju, v čem je različen od Stalina in Malenkova, ki je Tita leta 1937 postavil za generalnega tajnika Komunistične Stranke Jugoslavije? Kljub vsem težavam, ki jih je preživ¬ ljala Jugoslavija v dobi med 1918 do 1941, je bila bogata napredna in ureje¬ na država. Kmetje, ki tvorijo 80% pre¬ bivalstva, so bili lastniki svoje zemlje, ki jo ljubijo. Prehranjevali so sebe in Jugoslavijo, ki je v dobrih in slabih le¬ tih povečevala svoj izvoz viška poljedel¬ skih pridelkov. Gradili so pota in želez¬ nice, izpopolnjevali šolstvo, razvijala se je trgovina, industrija in rudarstvo, a vera v Boga je bila osnova v vsem živ¬ ljenju. Bodočnost Jugoslavije je kazala sijajno vse dotlej, ko so jo napadli Nem¬ ci in jo razdejali. Titovcem in ustašem je to prišlo kot naročeno. Mi Amerikanci smo sedaj moralno dolžni, da Jugoslovanom pomagamo, da ponovno izvojujejo svojo svobodo, ki so jo z našo pomočjo izgubili. V začetku druge svetovne vojne je Ti¬ to miroval, ker je bil Stalin Hitlerjev prijatelj, čim pa se je začela nemško- sovjetska vojska, je Tito pognal svojo akcijo: ubijal je gospodarje, ki so bili dosledni nasprotniki komunizma, “čistil” je teren. Leta 1943 smo mi začeli dajati pomoč Titu. Med drugim smo mu tudi omogočili, da je pobral vso vojaško ita¬ lijansko opremo, ko je Italija kapituli¬ rala. Nemški padobranci so kljub temu zavzeli Titov glavni stan v Zapadni Bos¬ ni. Tito je moral zapustiti deželo. Prišel je pod našo streho. Imeli smo ga v na¬ ših rokah. LASTNI PROSTOR ZA SLOVEN¬ SKE ORGANIZACIJE V ARGENTINI nam je nujno potreben. Z nakupom Slovenske hiše bomo dobili mož¬ nost, da dosežemo ta cilj. Na delo! S požrtvovalnostjo in dobro voljo bomo premagali vse težave. Prispe¬ vaj in pregovori tudi prijatelja in znanca, da prispeva, kar največ more. GUATEMALSKI KOMUNISTI PORAŽENI Državljanska vojna v Guatemali, v ka¬ teri so komunisti doživeli popoln poraz, se je končala z ustanovitvijo vojaške junte, v kateri sta glavni osebi oba pro¬ tikomunista Castillo Armas in Elfego Monzon. Armas, vodja “upornikov”, je dosegel pogajanja z Monzonom, ko sta se sestala v San Salvadorju, kjer sta do¬ segla sporazum za premirje. Monzon je v državi izvedel velike protikomuni¬ stične racije, na katerih so polovili le¬ po število rdečkarjev. Na dan so prišla tudi grozodejstva komunistov, dokler so bili na oblasti pod Arbenzom: našli so množičen grob blizu glavnega mesta in objavili zaslišanja številnih pripornikov, ki so bili mučeni v komunističnih zapo¬ rih. V državo se je sedaj naselil mir. Arbenz se je zatekel na meksikansko poslaništvo, ki je dalo zaprošeno zašči¬ to tudi drugim članom njegove vlade. Arbenzova žena in otroci pa so zaprosili za zaščito na argentinskem poslaništvu. Ko je dežela navdušeno slavila zmago nad komunisti, je guatemalski škof v ka¬ tedrali naslovil na novo vlado in narod svarilo, da “je komunizem zmaj z ve- čimi glavami in je treba paziti, da se mu posekajo vse. če se poseka samo ena, lahko druge napravijo novo škodo, ko navidezen zmagovalec pozabi na pre¬ vidnost.” Povdarjal je tudi, da pravi mir ter za¬ dovoljstvo ljudstva slonita samo na res¬ nični socialni pravičnosti! Namesto, da bi ga takrat 1 ikvidi- rali ali vsaj internirali, kar je ukazo¬ val zdrav razum, smo ga pa nežno varo¬ vali vseh nadaljnjih nesreč na jadran¬ skem otoku. Naenkrat pa nam je Tito ušel, ne da bi nam kaj povedal. Odletel je k Stalinu in se z njim dogovoril, da naj sovjetska vojska zasede Jugoslavijo, kar je bilo vse v nasprotju z našimi spo¬ razumi med zavezniki. Tito se je tako bal, da bi zapadne vojaške sile prišle v Jugoslavijo, da je poprej delal celo pak¬ te s Hitjerjevimi poveljniki kako se bodo skupno borili proti Amerikancem, če bi se ti drznili stopiti na jugoslovansko obalo. Sovjetska vojska je ustoličila Tita v Beogradu. Tito je s sovjetsko pomočjo hitro začel organizirati komunistično su¬ ženjsko državo. Najprej je pobil okoli 300.000 protikomunistov, Srbov, Hrva¬ tov, Slovencev, Madžarov in Nemcev. Po- zaprl je v prvih letih svoje vlade preko 5 milijonov ljudi. Kakršen je bil teror tedaj, tak mora biti še sedaj, kakor je mogoče ceniti po vedno novih jugoslo¬ vanskih beguncih. Ti begunci so tudi ne¬ srečne žrtve našega ravnanja. Kakor se neverjetno sliši, je vendarle res, da be¬ gunci iz Jugoslavije ne uživajo iste na¬ klonjenosti, ki jo izkazujemo beguncem iz drugih satelitkih držav. Uradno nam¬ reč, mi Jugoslavijo smatramo za svobod¬ no državo in zato tudi njene begunce smatramo skoro za zločince in tako z njimi ravnamo. Zaradi tega izgubljamo zaupanje med vsemi zasužnjenimi naro¬ di.” Predavatelj je nato slikal stanje v se¬ danji Jugoslaviji. Navajal je dokaze, da se organizacija te države v bistvu nič ne razlikuje od sovjetskega sistema v dru¬ gih komunističnih državah. Titov parla¬ ment je izvoljen pod terorjem, ustava je komunistična, zakonodaja in uprava je kopirana po zgledih v satelitskih komu¬ nističnih državah. Podrobneje se je predavatelj bavil z razvojem političnih razmer v Jugoslavi¬ ji po takozvanem sporu z Moskvo. Pri¬ šel je do tegale zaključka: “Sovjeti uporabljajo Titovo Jugosla¬ vijo kot komunističnega Trojanskega konja. Mogli so urediti vse nesporazume s komunistično stranko Jugoslavije, saj je ona to želela. Tito in njegovi tovari¬ ši so bili pripravljeni dati vsa zagotovi¬ la in opravičila. Sovjeti pa so smatrali, da je komunistična Jugoslavija zanje bolj koristna in za komunizem važnejša, če je izven njihovega bloka, nego bi bila, če bi ostala v tem bloku. Da bi prepri¬ čali zapad, da je spor resničen, so vse huje napadali Jugoslavijo v svojem ti¬ sku in Jugoslovani so jim z enako mero vračali. Ti medsebojni napadi so posta¬ jali vse hujši kadar se je na zapadu po¬ javila kaka sumnja v resničnost spora. Stari Grki so po desetih letih borbe morali uporabiti zvijačo, da bi si osvoji¬ li Trojo. Izdelali so lesenega konja in vanj zaprli svoje vojake. Pustili so te¬ ga konja pred obzidjem, odšli z bojišča na svoje ladje in čakali. Ko so Trojanci videli, da Grkov ni več, so izšli iz mesta, vzeli konja in ga slovesno, kot zna¬ menje zmage peljali v mesto. Odšli so k počitku. Tedaj so grški vojaki izšli iz konja, odprli mestna vrata in grške čete so navalile v Trojo. V sovjetskem sluča¬ ju je situacija obratna. Komunisti so izgradili zid okoli svojega gospodarstva. Železna zavesa drži narode zaprte. Ali oni hočejo osvojiti ves svet. Zato po¬ šiljajo svoje vojake, agente v svobodni svet, da tam delajo za sovjetsko osva¬ janje. Potreben jim je trojanski konj, ki nosi njihove agente po svobodnem svetu. Ti naj odpirajo vrata svobodnih dežel za sovjetske napadalce. Titova Jugoslavija je dobila vlogo trojanskega konja.” Tu je predavatelj navedel niz zgodo¬ vinskih dejstev, ki dokazujejo njegovo tezo. Podrobno je popisoval, kako se je zapad zanimal s tem trojanskim konjem, ko so sovjeti osvajali Kitajsko, kako je zapad poslušal trditve titovcev, da komu- munisti na Kitajskem niso komunisti ne¬ go le reformatorji, ki hočejo socialno pravico in Kitajsko neodvisnost, kako so titovci podpirali vsako sovjetsko akcijo v azijskih zadevah, dokler niso sovjeti na tem kontinentu dosegli svojih ogrom¬ nih ciljev in kako se je Tito ponudil v NATO in Evropsko obrambno skupnost skoro istočasno, ko je Molotov predlagal naj bi tudi Sovjetska Zveza postala član teh zapadnih vojaških in političnih združenj. Potem je pa predavatelj opo¬ zarjal: “Združene Države so dale Titu že ve¬ lika materialna sredstva. To je omajalo zaupanje satelitskih narodov v nas. Ti narodi ne morejo razumeti, kako more¬ mo dajati obilno pomoč Titu, ki ga po¬ znajo kot komunističnega voditelja, pa trdimo, da smo protikomunisti. Na¬ še podpiranje Tita ubija zaupanje mi¬ lijonov protikomunističnih ljudi v nas. Mi smo dovolili, da so Titovi specialisti pregledovali in proučevali naše obramb¬ ne naprave. Dovedli smo njegove štu¬ dente, da se uče po naših visokih šolah. Vsi ti so prišli k nam preko UDBE. Ti, taki in drugi junaki iz trojanskega konja odhajajo v čudne diplomatske misije v Burmo, Indijo, Etiopijo in v druge drža¬ ve, kjer Jugoslavija nima prav nobe¬ nih gospodarskih ali kakih podobnih in¬ teresov ali odnošajev. Kaj hoče Peko Dapčevič v Adis Abebi? Kaj pomenijo ona visoka odlikovanja? Sovjetija ima tam nad 200 oseb in treba je vpošteva- ti, da je prestolnica Abesinije oporna točka komunistične propagande za Afri¬ ko.” Predavatelj je omenil tudi Rafa Ivani¬ ševiča, Titovega konzula v San Fran¬ cisco, ki se je tako zanimal za pomorske naprave na Pacifiku, zbiral podatke, ki bodo verjetno šli v roke sovjetskih stro¬ kovnjakov. Tudi Djilasov slučaj in Ti¬ tovo ravnanje z Djilasom po predava¬ teljevem mnenju ni nič drugega kot služba trojanskega konja. Tudi zadnje Titove izjave glede nje¬ gove pripravljenosti sodelovanja z za- ■ padnimi silami je predavatelj označil kot vedno nove varljive poizkuse, da bi komunistična jugoslovanska vlada dobi¬ la novo pomoč od Amerike. Saj je Titov ambasador skoro istočasno prosil v Washingtonu za novih 300.000 ton pšeni- nice in za nove milijone dolarjev. Tito se pač skuša reševati iz obupnega sta¬ nja, ki je naravna posledica komunistič¬ ne uprave in gospodarstva. Kar izvabi in kar dobi, mu prav pride. Končno je predavatelj opozarjal kako je Amerika znala zavzeti moralno pra¬ vilno stališče s slučaju Grčije, Koreje in Indo-Kine. “Zakaj ne bi zavzeli enako, moralno pravilno stališče v slučaju Ju¬ goslavije. žal smo tudi mi Amerikanci pomagali, da so Jugoslovani izgubili svojo svobodo. Zakaj ne bi pomagali, da bi si svojo svobodo zopet prido¬ bili? Smatram, da bi mi morali ja¬ viti Sovjetski Zvezi, da bo vsak po¬ seg z njene strani ali s strani njenih satelitov proti Jugoslaviji pomenil voj¬ no z nami. Prenehati je treba s poši¬ ljanjem pomoči Titu. S tem samo po¬ magamo, da drži v sužnosti naše prija¬ telje, jugoslovansko ljudstvo. Moralno pravilno stališče in ravnanje naše bi ohrabrilo ne le ljudstvo v Jugo¬ slaviji, ampak vse zasužnjene narode od Baltika do Sredozemlja in tja do Dalj- njega Vzhoda.” RESOLUCIJE III. SOCIALNEGA ONE Na III. socialnem dnevu v nedeljo 27. junija t. 1. so bile sprejete naslednje resolucije: 1) Zdravje, ki obstoja v telesnem ka¬ kor v duševnem ravnovesju in skladno¬ sti, in ki usposablja človeka za čim po¬ polnejši razvoj osebnosti ter dosego nje¬ govega namena, je velika, čeprav ne naj¬ višja dobrina, katero je sleherni dolžan ohranjevati in je zanjo odgovoren Bogu, sebi in družbi. 2) Država, ki je po naravnem redu poklicana skrbeti za splošno blaginjo, ima tudi dolžnost, da skrbi za ljudsko zdravje. a) Njena prvenstvena dolžnost je na polju zaščitne medicine, to je, da omo¬ goči splošne pogoje, ki so ugodni za ljud¬ sko zdravje, in da zlasti zatira zlo, ki družbeno kvarno vpliva, kakor je alko¬ holizem, stanovanjska beda itd. b) Na polju zdravstvene (kurativne) medicine pa je njena naloga, da omogo¬ ča konkretne zdravstvene ustanove in sredstva, ki naj pomagajo k zdravju bol¬ nim osebam, pri čemer je treba vedno upoštevati, da zdravniška veda ohrani svoj človeški in osebni značaj. c) Zdravstvena politika države naj posebno važnost polaga na zdravstveno vzgojo, zlasti mladine, in to ne le v te¬ lesnem, ampak tudi moralnem pogledu. 3) Kljub obstoječemu državnemu so¬ cialnemu skrbstvu, ki ga pozdravljamo, III. slovenski socialni dan toplo pripo¬ roča sodelovanje pri zasebnih zdravstve¬ nih ustanovah in karitativnih organiza¬ cijah, zlasti pri tistih, ki imajo namen skrbeti za zdravje slovenske izseljenske skupine in njenih bolnikov. Družinsko bratstvo, ki naj bi povezalo po nekaj so¬ sednih slovenskih družin v prijateljske krožke, bi moglo odlično služiti tudi te¬ mu namenu, ker bi v njih prišla do pol- 4 RGEN T MN A Predsednik general Peron se je u- deležil zaključnega zborovanja pred¬ sednikov, tajnikov in blagajnikov gospodarskih federacij iž cele repu¬ blike. Na njem je tudi govoril ter povdarjal svoje zadovoljstvo, da so si tudi gospodarstveniki ustanovili organizacijo, od katere vlada dobiva številne pametne nasvete za ureditev raznih vprašanj argentinske indu¬ strije. General Peron je imel prejšnji po¬ nedeljek sestanek z guvernerji argen¬ tinskih provinc in nac. teritorijev. Na konferenci je bil razgovor o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem II. petletnega gospodarskega načrta. Dne 26. julija t. 1. bo druga oblet¬ nica smrti gospe Eve Peron. Dopol¬ dne bo slovesna zadušnica za veliko pokojnico v frančiškanski baziliki, popoldne pa velika spominska slav¬ nost na Avenidi 9 de Julio. V nedeljo, 4. julija je bila 178. ob¬ letnica Severnoameriške neodvisnosti. Ameriška kolonija v Buenos Airesu je v proslavo svojega narodnega praznika, organizirala več slavnosti. V nedeljo zvečer je severnoameriški veleposlanik Albert Nufer z gospo priredil velik sprejem v prostorih a- meriškega veleposlaništva. General Peron je na praznik sv. Petra in Pavla poslal papežu Piju XII. pozdravno brzojavko, v kateri mu izraža.v imenu argentinskega na¬ roda, vlade in v svojem lastnem ime¬ nu tople želje za njegovo osebno zdravje. Po podatkih Federacion Arocera Argentina bodo letos pridelali v Ar¬ gentini 200.000 ton riža. Prov. Santa Fe se je spremenila v veliko proiz¬ vodno središče riža. Z letošnjim pri¬ delkom riža je že dosežen cilj, ki ga je v pogledu pridelovanja riža posta¬ vil II. petletni načrt za leto 1957. Za izvoz bo na razpolago 50.000 ton riža. V Palermu v Bs. Airesu bo od 19. julija do 8. avgusta XVII. mednarod¬ na razstava plemenske živine. V Rosario je tamošnja policija za¬ sledila 22 komunistov na ilegalnem sestanku v privatnem stanovanju, v katerem so tudi vrteli kitajski komu¬ nistični film “Deklica ' z belimi las¬ mi”, ki so ga komunisti vtihotapili v Argentino. Policija je film zaplenila, vse komuniste pa zaprla. Ministrstvo za ljudsko zdravje gra¬ di v celi republiki številne bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v vrednosti 380 milijonov pesov. Med Argentino in Jugoslavijo je sklenjen nov trgovinski dogovor. Po njem bo vrednost med obema drža¬ vama izmenjanega blaga dosegla 27 milijonov dolarjev. Po deževju v zadnjem tednu v ju¬ niju je v celi republiki ,nastopilo hladno vreme. Temperatura je po¬ vsod občutno padla. Tudi v Bs. Ai¬ resu je zdrknila pod ničlo. V notra¬ njosti republike, posebno v Patago¬ niji in v Andih, je pa bila tempera¬ tura še nižja. Tako so imeli n, pr. na Arkadskih otokih kar -—17°, pri spo¬ meniku Kristusu Rešeniku na argen- tinsko-čilski meji pa -—16°. Na jugu republike ter v nekaterih predelih provinc San Luis in Mendoza je tudi močno snežilo. V čilensko pristanišče Valparaiso je prispel arg. parnik Rio Gallegos z 200.000 kg zmrznjenega mesa, 640.000 kg masla in 50.000 mesa za čilensko armado. Transportno podjetje v mestu Bue¬ nos Aires je pričelo s popolno obno¬ vo tramvajskih tračnic. V ta namen bodo porabili 5000 t tračnic, ki so jih kupili od ZSSR. nega izraza ljubezen do bolnih in pomo¬ či potrebnih rojakov. 4) Z namenom, da bi se slovenski iz¬ seljenci mogli poučiti o napredku sodob¬ ne zdravstvene vede in novih načinov zdravljenja, naproša III. slovenski so¬ cialni dan slovenske publikacije v zamej¬ stvu, da po možnosti tem vprašanjem posvečajo pozornost. Ob pomanjkanju lastne zdravstvene revije bi zlasti po¬ zdravili zdravstveno posvetovalnico, ki bi poljudno poučevala naše ljudi, kako si v spremenjenih razmerah in novem načinu življenja ohraniti zdravje, 5) Socialni dan toplo priporoča slo¬ venskim staršem, da pošiljajo otroke v slovenske telesno vzgojne mladinske or¬ ganizacije, ki poleg potrebne telesne vzgoje skrbe tudi za krščansko nrav¬ stveno in socialno vzgojo. Telesno in moralno vzgojena mladina bo steber bo¬ dočih družin, ponos naroda in poroštvo njegove lepše bodočnosti. Buenos Aires, 8. VII. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, Ilovice vz Škoduje^ Leskoška Fran Pečar, sedaj ravnatelj Litostroja, Roman Golob, direktor pod¬ jetja “Slovenija Impex”, ing. Viktor Turnšek, direktor zavoda za raziskova¬ nje materiala, Vinko Hecel, Ivan Sta¬ dler in Mojmir Toman, vodilni inžinerji navedenih podjetij. Vsi so člani komuni¬ stične stranke. Pred sodišče so prišli za¬ radi gospodarskih deliktov. Komunisti doma grade in utrjujejo komunizem naprej. Napovedujejo podr¬ žavljanje zdravnikov in zobozdravnikov. Obrtnikov se ne upajo zadušiti, ker ima¬ jo dobre skušnje, da potem v podržav¬ ljenih podjetih produkcija takoj pade. Dr. Ljudevita Merčuna, primarija Ijb. bolnišnice je sredi pobočja Storžiča za¬ dela kapi. V Ljubljani so ga pokopali 23. junija. Kakor pri vseh podjetjih, ki so jih komunisti doma podržavili, je padla sto¬ rilnost tudi gradbenih podjetij. Njihova storilnost je padla na tako nizko stop¬ njo, da n. pr. pri vrtanju predora de¬ lavci napredujejo povprečno samo 1 m na dan, med tem, ko je evropsko pov¬ prečje 15 m, v Ameriki pa celo 30 m na dan. Komunisti se izgovarjajo s po¬ manjkanjem inžinerjev in kvalificiranih delavcev. Povprečna jugoslovanska družina ima danes enega člana manj, kakor pred 30 leti, Dočim je imelo leta 1921 pri popisu gospodinjstvo- povprečno 5.1, je bilo ob priliki lanskega popisa ugotovljeno, da odpade na eno gospodinjstvo 4.25 čla¬ nov. Demografi pojasnjujejo ta pojav deloma z manjšo plodnostjo novih za¬ konov, kakor tudi s posledico cepljenja gospodinjstev in zmanjšanja natalitete v drugi svetovni vojni. Umrli so. V Ljubljani: Jože Slapar, žel. uslužbenec, Marija Weithauser, roj. Šmon, posestnica in upokojenka Tob. to¬ varne, Stanko Pezdir, delavec, Cecilija Cerar, Franc Jelašič, načelnik drž. žel. v p., Leon Fink, predmetni učitelj v p., Marija Kovačič, roj. Jarc, biv. trgovka, Slovenci v Argentini Ruenos Aires Dne 9. julija bo ob deveti uri v ka¬ peli Marianistov, Rivadavia 5600, sv. maša zadušnica za pokojnim g. Fran¬ cetom Kremžarjem. V nedeljo 4. julija t. 1. je na državno- pravnem tečaju predaval o splošni upra¬ vi g. dr. Leopold Eiletz. Po predavanju se je razvila živahna debata. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 18. julija ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. O občinski upravi bo predaval bivši dolgoletni župan g. Valentin Markež. Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu je imelo v soboto 3. julija t. 1. v Baru Dekleva svojo 8. družabno prire¬ ditev. Vabilu odbora se je odzvalo lepo število ljubiteljev planin, ki so v vese¬ lem raspoloženju v prijetni družbi pre¬ živeli večer. OSEBNE NOVICE V San Martinu je bila dne 26. junija krščena Maria-Martha, hči g. Milana Vi¬ čiča in njegove ge Kristine, roj. Rosi. V Villa Martelli pa Marija-Stanislava, hči g. Dušana Šušteršič in njegove ge Radojce, roj. Kramar. Čestitamo! MEŠTROVIČ IN SLOVENCI PROŠNJA IX POZIV Zaradi povišanja plač nameščencem in delavcem so bili s posebno pogodbo sredi junija letošnjega leta povišani tudi prejemki tiskarskih delavcev in name¬ ščencev. Lastniki tiskarn so povišali istočasno tiskarske stroške in je ta povišek občutno prizadel tudi naš tednik “Svobodna Slovenija”. Povišek je tolikšen, da ga uprava ne more kriti z dosedaj predvidenimi in preračunanimi dohodki naročnine. Da bo mogoče kriti razmeroma visoki predvideni primanjkljaj in izdati v drugi polovici leta od 1. julija do 31. decembra vsaj 24. številk, t. j. štiri na me¬ sec, je uprava sklenila pozvati in prositi vse naročnike in bralce, da rešijo vpra¬ šanje takole: 1. ) Vsak naročnik naj poleg naročnine za leto 1954 prispeva še DESET PESOV za TISKOVNI SKLAD. Tisti, ki so za letos naročnino že poravnali naj plačajo še 10 pesov v tiskovni sklad posebej in to čimprej. Tisti naročniki pa, ki za letos naročnine še nimajo poravnane, naj plačajo 10 pesov za tiskovni sklad skupno z naročnino za leto 1954. 2. ) Naročniki, ki naročnine za leto 1954 še nimajo poravnane, naj to sto¬ rijo čimprej skupno s plačilom zneska za tiskovni sklad in naj ne odlašajo do konca leta. 3. ) Takoj naj postanejo naročniki lista vsi oni, ki naš list berejo pri pri¬ jateljih in znancih, pa sami niso naročniki. 4. ) Tisti, ki so v zaostanku z naročnino za lansko leto, naj nemudoma poM ravnajo zaostanek. Prepričani smo, da bodo naročniki in bralci uvideli upravičenost in uteme¬ ljenost naše prošnje in našega poziva. UPRAVA, UREDNIŠTVO IN LASTNIŠTVO “SVOBODNE SLOVENIJE” Buenos Aires, 3. julija 1954 V Jugoslaviji so izdali nov stodinar- ski bankovec s sliko lokomotive in dr¬ žavnega grba. “Brežiški zdravstveni dom bo treba urediti ali pa zapreti. Poslopje razpada, v čakalnici se mešajo zdravi s tuberku¬ loznimi bolniki. V domu so poprej imeli dober rentgenski aparat, pa so ga od¬ peljali drugam. V zameno so dobili iz¬ trošen aparat, iz katerega skačejo iskre, zaradi česar je pred kratkim nastal po¬ žar ...” Tako je poročal “Ljubljanski dnevnik dne 15. aprila t. 1. V Šivici so odkrili nekaj novih sloven¬ skih knjig iz protestantske dobe, med njimi Trubarjev “Abecedarium oli ta¬ blice 1566” iz njegove “Eno duhovsko pejsen zuper Turke”. V Ljubljani je izšel “Statistični leto¬ pis Slovenije 1953”. Pesnik Cvetko Golar je nedavno sla¬ vil 75 letnico svojega rojstva. Na vinski razstavi v Sloveniji je bilo razstavljenih 586 vrst vina. Od tega je bilo 195 vrst slovenskih vin. Muzej v Tolminu so razširili, da bodo obiskovalci lahko videli v njem staro tolminsko kuhinjo, predelavo mleka, planšarstvo, narodne noše in razne statve. V poročilu o razpravi proti slov. emi¬ grantu Pernetu, ki je po letu 1945 po¬ stal avstrijski državljan in se je kot tak podal na smučarske tekme v Planico, a so ga že na Jesenicah Oznovci aretirali ter je bil potem kot “vojni zločinec” obsojen na dosmrtno ječo, smo omenili, da so tedaj titovci zatrjevali, da Perne kljub temu, da je dobil avstrijsko dr¬ žavljanstvo, še ni izgubil jugoslovan¬ skega državljanstva. Iz tega primera je razvidno, da komunisti doma ne prizna¬ vajo morebitnih pridobitev tujega dr¬ žavljanstva v vseh tistih primerih, ko prizadeti ni dobil izpustnice iz jugoslo¬ vanskega državljanstva. “Ljubljanski dnevnik” z dne 28. aprila z ozirom na svoječasna zatrjevanja jug. komunistič- nik oblasti, da je bilo vsem tistim ju- ■goslov. beguncem, ki se na pozive niso * "Pasijon sv. Janeza” Bachov oratorij “PASIJON SV. JA¬ NEZA” je na sporedu koncertov Wagne- riane v Teatro Monumental 19. julija ob 21.30 uri in 20. julija ob 17.30. Oratorij bodo izvajali: Solisti: Olga Chelavin (sopran), Franja Golob (alt), E. Valo¬ vi in S. Rozolen (tenorja), Angel Mat- tiello (bariton), P. Menci (bas) ter pev¬ ski zbor in sinfonični orkester Wagne- riane. Dirigiral bo kot gost Fritz Leh¬ man, nemški dirigent, ki pride iz Mo- nakovega. Radio del Estado bo prenašal koncert 19. julija ob 22. uri. Tako se je včasih začenjal razgovor I s pok. urednikom Kremžarjem. Včasih, pravimo, kajti slovenski list na tujih tleh, ki nima v svojih uredniških prosto¬ rih na razpolago obširne knjižnice in tu¬ di ne stalnih informativnih virov, je po¬ gosto navezan na improvizacije. Pa ni pravi izraz improvizacija za tisto, v če¬ mer je bil urednik Kremžar velik. Pro¬ sili ste ga, naj napiše uvodnik o tem in o tem... za obletnico, v spodbudo, ob priliki tega in onega dogodka... in u- rednik Kremžar je dejal brez pomišlje- nja: “če mi bo le uspelo, boste v soboto imeli.” In je uspelo — ne samo enkrat, uspelo vedno, kadar smo ga prosili. Ena izmed redkih živih prič naše pre¬ teklosti je bil. Ena izmed najbolj stvar- :nih, izklesanih in dograjenih. * * * Nikoli pa nikjer ni zapisal, kako je načeloval prvemu pohodu čez Ljubelj 9. maja pred 9 leti. Zaskrbljen se je tisto jutro, še v mraku odpravljal iz Tržiča. Srečali smo se na poti, ko smo se vzpen¬ jali navkreber po serpentinah. Kratek in prijazen pozdrav, in že smo bili sredi razgovora. O vsem mogočem. Najbolj o tem, kam gremo in kaj nas čaka. V vseh njegovih besedeh je kljub izrednemu po¬ ložaju, v katerem smo bili, zvenelo u- panje, da še ni vsega konec. In to je naj¬ jasneje potrdil, ko se je kolona pred ljubeljskim tunelom ustavila za krajši čas, ker je bil prehod začasno zaprt. Te¬ daj se je nekdanji tribun ljudskih sho¬ dov obrnil k množici in povedal nekaj misli. Kratkih in jasnih, kakor vedno. “Na vratih domovine stojimo, ljudje božji, na vratih, ki ne vodijo nazaj, pač pa naprej. Odhajamo, ker sta nam Ijube- marali vrniti domov, odvzeto državljan¬ stvo pravi, da ni res, da bi bilo vsem beguncem odvzeto državljanstvo. Držav¬ ljanstvo izgubi le tisti begunec, ki sam zaprosi za izbris in plača izbrisno takso, ali pa tisti, za katerega pristojne ob¬ činske oblasti zahtevajo odvzem držav¬ ljanstva. Vse druge smatrajo sed. jug. oblasti še vedno za jugoslovanske dr¬ žavljane. Vsaj sedaj tako pravijo. Za vojsko je v sedaj veljavnem jug. proračunu določen ogromen kredit 166 milijard dinarjev. Na suhozemsko voj¬ sko odpade 475 milijonov, na vojno mor¬ narico 24 milijard 500 milijonov, na voj¬ no letalstvo 20 milijard in 500 milijo¬ nov, ostalo pa za druge vojaške potrebe. V Sloveniji nameravajo letos zgraditi novih cest v dolžnini 40 km, oz. bodo nadaljevali gradnjo avtoceste Ljubljana —Zagreb. V Sloveniji je trenutno 33 popolnih gimnazij z 20.776 dijaki, 162 nižjih z 32.674 dijaki in 1152 osnovnih šol s 140.048 otroki ter 3.611 učitelji. V os¬ novne, srednje in strokovne šole so in¬ vestirali okraji v letu 1947 47 milijo¬ nov, 1947 leta 82 milijonov, 1948 leta 130 milijonov, 1949 126 milijonov, 1951 96 milijonov, 1952 267 milijonov in 1953 623 milijonov. V 1. razred ljudske šole se povprečno letno vpiše 30.000 otrok. Te podatke je navajal v proračunski raz¬ pravi v Ljubljani predstavnik Sveta za prosveto in kulturo ing. čopič, ki je med drugim tudi povedal, da je na ljb. teh- , nični visoki šoli od leta 1945 do 1953 diplomiralo 767 inženirjev. Za subvencioniranje komunističnih za- ložništev v Sloveniji je v slov. proraču¬ nu postavka 75 milijonov dinarjev. Komunisti v Šoštanju so imeli nedav¬ no partijski sestanek. O njem poroča “Slov. poročevalec” med drugim tudi to¬ le: “Število članstva se je med letom 1948 do 1950 precej dvignilo. Nato pa je bilo opaziti, da je začelo padati in so bili lani sprejeti le 4 člani, kar gre na račun zaostritve kriterija pri sprejema¬ nju novih članov. Prav tako je bilo po letu 1948 precej izključitev, predvsem zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in nepravilnih odnosov članov ZK do religije”. Na Proseku je 20. junija pristalo dvosedežno turistovsko letalo, ki je pri¬ letelo iz Jugoslavije. Pilot je bil star okoli 30 let. Zavezniške oblasti na Tr¬ žaškem- področju so iz Jugoslavije po¬ beglega letalskega častnika odpeljale na zaslišanje. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani še je dne 14. junija začela , razprava proti skupini vodilnih funkcionarjev v raznih sed. gospodarskih podjetjih. Na zatožno klop so prišli: biv. občinski mitničar v Ljubljani, zet kom. ministra zen do domovine in vera v Boga nareko¬ vala naša dejanja. Odhajamo z zavestjo, da smo storili svojo dolžnost, storili ta¬ ko, da več storiti ni bilo mogoče. Ničesar pa ne moremo opraviti proti mednarod¬ nemu razvoju dogodkov. Zato stojimo danes pred tem ljubeljskim tunelom, črn je in teman, tako nekako, kakor je tem¬ na in neznana naša bodočnost. Naj nas ne bo strah teme, skozi katero bomo za krajši čas šli. Na oni strani — ki je sicer ne poznamo — sije sonce in vlada svoboda, zaradi katere prihajamo. V to sonce gremo, tej svobodi nasproti je usmerjena naša pot, da iz nje ustvari¬ mo novo življenje novi, svobodni Slove¬ niji.” Zmolili smo Očenaš, za domovino in vse padle, za srečno in lepšo bodočnost. Potem se je urednik Kremžar, prvi pred¬ sednik svobodnega demokratičnega slo¬ venskega parlamenta podal kot Mojzes pred Izraelci na pot skozi tunel v novo življenje, iskat svobode pod svobodnim soncem na tujih tleh. * * * Pred pol leta smo slovenski časnikarji priredili družaben večer v počastitev Kremžarjeve 70-letnice in obenem nje¬ govega petdesetletnega udejstvovanja pri slovenskem tisku. Ko je odhajal, smo mu želeli, da bi naslednje obletnice praz¬ noval v Ljubljani. Pa nam je tedaj de¬ jal: “Jaz ne več. Mi stari bomo drug za drugim odšli, ker že dovolj dolgo tlači¬ mo zemljo. Vi, mlajši in mladi sploh, bo¬ ste še našli pot domov. In za to pot je treba delati, delati in spet delati. Zato pa ne odnehajte in ne odnehajte, pa naj vas velja, kolikor hoče.” Gospod urednik — mi ne bomo odne¬ hali! V nedeljo 27. junija t. 1. je bilo v ba¬ ru Dekleva v Buenos Airesu razstavlje¬ nih 9 kipov in 18 risb svetovnoznanega hrvatskega kiparja Ivana Meštroviča. Ker je bila otvoritev razstave ob enaj¬ sti uri dopoldne, t. j. v času, ko se je vršil pogreb pokojnega slovenskega no¬ vinarja in politika Franceta Kremžarja, so se otvoritve razstave udeležili v glav¬ nem le Hrvatje in le manjše število Slo¬ vencev. Navzoče je pozdravil g. Ruda Jurčec, V prvi vrsti hčerko mojstra Meštroviča gospo Marico Meštrovič-Pe- licarič. Nekaj odlomkov iz njenih spisov o očetu je recitirala gdč. L. Kraljeva, nato pa je gospa Marica Meštrovič-Pe- licarič odprla razstavo. Ob 18. uri po¬ poldne je v razstavnem prostoru pono¬ vil slovenski umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt predavanje pod naslo¬ vom “Meštrovič in Slovenci”. G. Marolt, ki je izredno dober pozna¬ valec slovenske umetnostne zgodovine in likovne umetnosti, je v svojem predava¬ nju navajal dosedanje stike kiparja Meštroviča s Slovenci in slovenskimi u- metniki. V naslednjem podajamo glav¬ ne misli tega predavanja: Že Meštrovičev prvi vstop v svet ga je seznanil s Slovenci. Ko je prišel kot 16. leten mladenič na dunajsko akade- Janko Guček, ml. okrajni sodnik, Jože Krapež, vojni invalid in Ivan Kline v Teharjih pri Celju, Terezija Himelreich v Celju, Jože Štrekelj, žel. upokojenec na Viču, Franc Avbelj v Krašnji, Drago Šebenik, mag. ravnatelj v p. v Gornjem gradu, Josip Cergonja, krojaški mojster in čebelar v Herpeljah, Janez Hrovatin, žel. v p. v Črnučah, Anton Burica gostil¬ ničar in pos. v Dragomlju, Tonček Ga¬ brijelčič v Brezju, Ivan Židanik v Sežani, Potočnik Vinko, usnjarski tehnik v Šo¬ štanju, Miloš Vahtar, živinozdravnik v p. v Stožicah, Jera Lampič, roj. Oblak, biv. šivilja v Črnučah, Anton Makovec, orožniški narednik v p. v Grlevi in Iva¬ na Kapus iz Lesc. San Martin V nedeljo 11. julija ob tri četrt na deveto uro bo v San Martinu sv. maša za pok. urednikom Francetom Krem¬ žarjem. Ramos Mejia Na petem prosvetnem sestanku Kra¬ jevnega odbora Društva Slovencev se je predsednik tega odbora g. A. Majhen spominjal umrlega člana DS Franceta Kremžarja kot vzora kat. dijaka in a- kademika, zvestega moža in dobrega očeta, neumornega in vztrajnega javne¬ ga delavca, moža globoke vere in nese¬ bične ljubezni do Slovenije in slovenske¬ ga ljudstva, neutrudne požrtvovalnosti in močne volje. Za ta svetel vzgled smo pokojniku dolžni hvaležnost in spoštova¬ nje. Nato je pa č. g. prof. Andrej Jer¬ man pripovedoval svoje doživljaje na misijonskih potih od Rima do Kitajske in po Kitajski. Lanus V cerkvi sv. Jožefa v Lanusu bo 18. julija slovesno ustoličenje podobe Brez¬ janske Marije s slavnostjo, ki se bo pri¬ čela ob 16.30 uri popoldne. Podobo je mijo, se je vpisal v slovensko umetni¬ ško akademsko društvo “Vesna”, katere člani so bili slikarji Saša Šantel, Maksim Gaspari, pok. Hinko Smrekar in Gvidon Birolla, kipar Peruzzi in medaljer An¬ ton Sever. Vse člane te akademske u- metniške družine je poleg prijateljstva družila enotna volja utvariti narodno u- metnost. Kmalu nato se je Meštrovič seznanil tudi z vodilno, močnejšo slov. umetniško generacijo. To je bilo leta 1908, ko je pok. Rihard Jakopič v Ljubljani odprl svoj paviljon. Med gosti tega slavja je bil tudi Meštrovič. Prva svetovna vojna je Meštroviča zatekla v tujini. Bil je član Jugoslovan¬ skega odbora ter je imel stike s sloven¬ skimi člani tega odbora. G. Marolt je v nadalnjih svojih izva¬ janjih povdarjal, da je Meštrovič ostal naklonjen Slovencem tudi po vrnitvi v domovino po prvi svetovni vojni. Tako je Narodni galeriji v Ljubljani poklonil dubleto svojega Sječanja iz skupine Ko¬ sovskega hrama. Dragoceno pomoč je Meštrovič nudil tudi pok. slov. učenja¬ ku slavistu dr. Matiju Murku, zbirate¬ lju in ocenjevatelju južnoslovanske ljud¬ ske epike. Omenjal je tudi, da so o Me- štroviču v slovenskem jeziku izšle te¬ meljite študije, ki so jih pisali priznani darovala Virantova družina. Po cerkveni slavnosti bo v dvorani zabavna priredi¬ tev s pevskimi točkami in dramatskim 1 prizorom. Dobiček je namenjen za kritje primanjkljaja za novi harmonij, ki je bil blagoslovljen pri sveti uri pretekli četr¬ tek. Lastni harmonij bo na glas prosil slovensko skupnost, da pohiti s posta¬ vitvijo primerne strehe, kamor bo vabil Slovence za versko, kulturno, socialno in narodno sodelovanje v skupni blagor vseh. Ob tej priliki naj bo izrečena jav¬ na zahvala vsem darovalcem, ki so zlo¬ žili tako visok znesek na nakup harmo¬ nija in je danes primanjkljaja samo š» kakih 450 pesov. Krščena sta bila: Sušnikov Janezek, sin g .Jakoba Sušnika in njegove ge An¬ tonije ter Irena-Miroslava, hčerka g. Mirka žitnika in njegove ge Marije, roj. Podržaj, čestitamo! Rosario Sv. maša za Slovence v Rosario bo r nedeljo 25. julija ob 10. uri pri šolskih sestrah v ulici Cordoba 1646. Ob tej priložnosti bo posvetitev skupine Slo¬ vencev v Rosario Marijinemu Brezma¬ dežnemu Srcu. ŠKOF BUDANOVIČ TEŽKO BOLAN škof Lajčo Budanovič, apostolski ad¬ ministrator v Bački, je zbolel na smrt. V celi škofiji molijo za njegovo zdravje. Verniki so zbrali 100.000 dinarjev, da bi stari škof mogel v bolnico, pa. je polici¬ ja nabirko zaplenila “v kritje zaostalih davkov.” škofa Budanoviča so komuni¬ stične bande napadle dne 3. septembra 1953, ko je birmoval v Somboru. Takrat so ga med potjo napadli s palicami, mu raztrgali obleko, ga vrgli v tovorni avto in ga odpeljali. Po dveh dneh so ga ljudje našli, ko je ležal ob cesti ves one¬ mogel, potolčen in ranjen. Slovenska hiša bo SLOVENSKI DOM v Argentini. Ne odkloni daru! slovenski umetnostni strokovnjaki kot n. pr. Dr. Stele, Rajko Ložar in drugi. V glavnem so bile objavljene v Domu in svetu. Glavni povdarek svojemu predavanju pa je g. Marolt dal v poglavju, kjer go¬ vori o Meštroviču kot vzgojitelju nove slovenske kiparske generacije. Tu Me¬ štroviča in njegov vpliv na slovensko kiparsko umetnost prikazuje takole: “Meštrovič je vzgojil novo slovensko in to odlično kiparsko generacijo. V svojih spisih mojster vočknat toži, da nam manjka kiparske tradicije. Morda sam ni mislil toliko na Slovence kot na Hrvate, toda prav za Slovence to še po¬ sebno velja. Mi smo imeli zelo kvalitet¬ no kiparstvo že v dobi reformacije, ko je bila ta veja umetnosti edina, ki je pozornosti vredna. V 17. stoletju imamo na tzv. zlatih oltarjih množico prav kva¬ litetnih kiparskih izdelkov in v nasled¬ njem, 18. stoletju ostajamo skozi na tej višini. Ta skulptura je bila lesena, manj smo zmogli sami v kamnu. Slovenske delavnice so prestopile narodnostne me¬ je, ljubljanska Mislej-Robbova je segla do Zagreba, frančiškanska doli do Se¬ nja. Toda koncem 18. stoletja je priče¬ lo slovensko kiparstvo propadati. V 19. stoletju je zdrknilo na stopnjo nestro¬ kovnega rokodelstva in šele v drugi po¬ lovici veka se je deloma dokopalo do (Nadaljevanje na 4. strani) 'Gospod urednik, ali boste napisali. Stran 4, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. VII. 1954 SLOVENCI VSA V Denvilleu je umrl duhovnik mari¬ borske škofije — begunec g. Alojzij Ju- ranovič. Pokopan je bil na bridgeport- skem pokopališču Sv. Mihaela, kjer bo počivalo truplo med sobrati-duhovniki. Pokojni je služboval v brooklynski škofi¬ ji. N. p. v. m. Španija Na medicinski fakulteti madridske u- niverze je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Srečo Pregelj. Iskreno čestitamo! Anglija Slovenci v Londonu imajo vsako prvo nedeljo v mesecu slovensko cerkveno pobožnost na Golders Green, nato pa PO SVETU istotam v dvorani primeren program na odru. Ker so ti prostori druge dneve stalno zasedeni, jih Slovenci niso mogli uporabljati. Zato je bilo nujno potreb¬ no priti čimprej do prostorov, v katerih bi se lahko shajali tudi druge nedelje. Take prostore so sedaj našli pri Hajn- žičevi družini, kjer so si londonski Slo¬ venci uredili “slovensko sobo”. V njej bodo lahko pevske in igralske vaje, pa tudi kake prireditve v manjšem obsegu. V tej sobi so londonski Slovenci v ma¬ ju imeli dvakrat na teden tudi sloven¬ ske šmarnice. Francija V Parizu sta se poročila naslednja pa¬ ra: g. dr. Bogdan Erjavec, zdravnik na Madagaskarju in gdč. Barbara Ahačič ter g. Mirko Petrič in gdč. Marcelle Pe- tit. Čestitamo! NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Sredi meseca junija so najprej ZDA, za njimi pa Kanada znižali ceno pšenici, namenjeni za izvoz, za 10 amer. centov na en bushel ( — 27.2 kg pribl.). Ukrep je razlagati tako, da hočeta tako ZDA kakor Kanada povečati svoj izvoz; po uradnih ameriških izjavah je namreč predviden letošnji pridelek pšenice na 999.561.000 bushelov, kar je 67 milijo¬ nov več* kot so pričakovali. Tej ogrom¬ ni produkciji pa stoji nasproti dejstvo, da so letos dežele, ki so navezane na uvoz pšenice, uvozile za nekaj mil. ton pšenice manj kakor prejšnja leta. Tako so se v obeh državah začele nabirati pre¬ cejšnje količine plenice, ki je ni bilo mo¬ goče spraviti v promet. Poleg vsega pa napovedujejo še boljšo letino za prihod¬ nje leto. Da se izognejo prevelikemu kupičenju zalog doma, so v ZDA že za¬ čeli pripravljati kmetovalce na to, da bodo drugo leto vpeljani tako ostri za¬ koni, kakor jih amer. kmet. zgodovina še ne pozna, in sicer v smeri uradno ukazanega zmanjšanja posejane zem¬ lje za 13%. Vsi ti amer. ukrepi so po¬ vzročili precejšen pretres na svetovnem trgu. Po mnenju nekaterih angl. krogov bo cena pšenici za en bushel padla na 1,55 dolarja. Pretekle dni je tudi povzročilo pozor- spodarski položaj v svetu prikazovali nost pisanje nekaterih listov, ki so go- tako, kakor da bi vsak gospodarski “nahod” v ZDA moral že povzročiti vsaj gospodarsko “vnetje pljuč” po vsem sve¬ tu. Temu mnenju so zlasti v Evropi precej nasprotovali, trdeč, da to ne drži več, kajti naj bo še tolikokrat Amerika “prehlajena”, to ne povzroča vedno obo¬ lenja po svetu. In to kljub temu, da so Amerikanci lani in v prvih mesecih te¬ ga leta uvozili vsaj 7—11% manj ka¬ kor prej. To trdnost v gospodarstvu pri¬ pisujejo ugodnim posledicam prvih let po vojni, ko je Amerika metala težke dolarje v okviru Marshallovega načrta in drugih v svobodni svet. Ta, prva po¬ vojna leta šele sedaj izkazujejo ugodno bilanco, obenem pa dokazujejo silno živ¬ ljenjsko silo tistih držav, ki so v vojni najbolj trpele, pa se sedaj z vso nagli¬ co gospodarsko utrjujejo. Sicer pa bi kot zanimivost in novice iz gospodarstva navedli za preteklo ob¬ dobje naslednje: Svetovna banka je odobrila kredit 5 (Nadaljevanje s 3. strani) solidnejšega rokodelstva, kot ga je uči¬ lo nižje obrtno šolstvo. Ob prelomu sto¬ letja smo dobili dva akademika, ampak res samo akademičarja, Alojzija Gan- gla in Ivana Zajca, nekakšno slovensko paralelo hrvatskemu Rendiču. Edini res umetnik je bil nekoliko mlajši Franc Bemeker, toda sin postrežnice v rodbi¬ ni slovenjgraških Wolfov, ki je dala muziki nesmrtnega Hugona, je bil po naravi ponižen in plah, kot njegova ma¬ ti. Ni bil zmožen ustvariti si učencev, čeprav je nekaj časa na srednji tehnič¬ ni šoli učil. Josip Urbanija se je kmalu odtujil domovini. Z Meštrovicem se je izmed naših prvi seznanil Peruzzi. Bil je pa sam bolj u- čitelj kot ustvarjalec. Lojze Dolinar, če¬ prav ne dejanski učenec, je vendar vso svojo moč črpal pri velikem Hrvatu. Ivan Napotnik je bil formalno od Me- štroviča neodvisen, v tehniki obdelave lesa se je pa najbrž naslonil nanj. Ne¬ izpodbitni so tudi blagodejni mojstrovi vplivi na Tineta Kosa in na brata Kra¬ lja. Tadva izhajata sicer iz druge šole, hotela sta biti popolnoma samosvoja, vendar mimo takšnega vzora nista mo¬ gla iti. Ni bilo to posnemanje, pač pa oploditev in morda včasih zadržek pre- vihravega eksperimentiranja. mil. funtov šterlingov Pakistanu za gradnjo napeljave zemeljskega plina iz petrolejskih ležišč zahodnega Pakistana v Karači, prav tako pa Kolumbiji kre¬ dit 70 mil. dolarjev za javne gradnje. Istočasno je ZSSR razpisala novo no¬ tranje posojilo v višini 15 milijard rub¬ ljev (4 milijarde dolarjev), plačljivo v 20 letih, “v svrho razširjenja gospodar¬ stva”. Ameriška vlada bo v kratkem predlo¬ žila parlamentu osnutek predloga o od¬ prtju novih kreditov za nakup strateško važnega materiala in ponovnega pove¬ čanja zalog za neposredno bodočnost. Znana petrolejska kriza v Perziji, ki je šele z odstranitvijo Mosadeka posta¬ la rešljiva, se bliža sedaj končno svoje¬ mu koncu. Svetovne petrolejske družbe so podržavljenje priznale, obenem pa med seboj podpisale dogovor o ponov¬ nem črpanju petroleja. Dokončen dogo¬ vor o sodelovanju teh družb s perz. vla¬ do bodo objavili v bližnji bodočnosti. Resnost perz. vlade, da pride do spora¬ zuma s petrolejskimi družbami, se kaže tudi v tem, da je znanemu petrolejske¬ mu magnatu — lastniku največjih petr. ladij, arg. državljanu, po rodu Grku Aristotelu Onasisu, odrekli možnost za¬ kupa odvoza petroleja, kakor ga je Ona- sis dosegel v Saudovi Arabiji, češ da bi tak zakup, podeljen sedaj, mogel škodo¬ vati poteku razgovorov. Perzijsko krizo si izrabile druge drža¬ ve, lastnice petrolejskih področij. Tako so te dni splovili največji petrolejski parobrod na svetu “Kralj Saud I.”, ki bo razvažal petrolej izključno iz Saudo- ve Arabije. V Evropi sta se angl. in zah. nemška vlada dogovorili, da bosta v Ijbodoče iz- begavali umetno povzročeno tekmovanje v izvozu in s tem tudi borbo za nove trge na svetu. Sredi julija se bodo v Londonu sešli finančni ministri zah. ev¬ ropskih držav, da se pogovore o mož¬ nosti prožnejše zamenjave poedinih va¬ lut med seboj, vse pa v cilju, da se pre¬ preči nepotrebna gospodarska tekma, ki more koristiti le izvenevropskim drža¬ vam. Korak k povečanju pojma evrop¬ ske delovne skupnosti predstavlja tudi sklep dežel Danske, Finske, Norveške in Švedske, da smejo njih državljani brez posebnega dovoljenja za bivanje odn. delovno namestitev potovati v katero V ožji odvisnosti so bili France Gor¬ še, Peter Loboda, brata Boris in Zden¬ ko Kalin, Frančišek Smerdu, Alojzij Ko¬ govšek, Nikolaj Pirnat, Edvard Salezin, Lojze šušmelj in Janez Weiss, kajti vsi ti so bili ali Meštrovičevi neposredni u- čenci ali pa so kot študentje zagrebške akademije vedrili vsaj poi streho njego¬ ve delavnice. Tudi J. Gorjup, slikar je hodil k Meštroviču v šolo. Zvest je ostal svojemu učitelju samo mehki Loboda, vsi drugi so se učiteljevega vpliva več ali manj otresli. V tem pa je ravno ve¬ ličina Meštrovičevega učiteljstva, da se nikoli ni hotel v učencih nadaljevati, ampak je vzgajal individualnosti. Če le¬ ti individualnosti mojstra niso dosegli, je bila pač volja božja taka, da seku¬ larnih in globalnih prvenstev ne deli vsak dan. Eno je gotovo: Takšne in tako visoke kiparske umetnosti Slovenci danes ne bi imeli, če bi v naši soseščini ne zrastel tako velik mojster in učitelj. Danes se pri nas uveljavlja že nova generacija, ki še vedno črpa iz prve Dolinar-Peruz- zijeve, druge Goršetove in tretje Kalin- Smerdujeve dediščine. To niso sicer člo¬ veške generacije tridesetih let, ampak krajše, pet, deset, petnajstletne. Njihov oče, ded in praded Ivan Meštrovič je med njimi se vedno delaven mladenič.” SREDIŠČE SLOVENSKIH PROTI¬ KOMUNISTIČNIH IZSELJENCEV V ARGENTINI bodi Slovenska hiša. Sprejmi nabiralca darov dobrohot¬ no. Če le zmoreš, prispevaj znesek za katerega Te bo prosil. koli teh držav in si tam poiskati delo. Angleški napor, da se omeje drž. stroški, se kaže tudi v zmanjšanju šte¬ vila drž. nameščencev, ki je v teku dveh let padlo za 5% in znaša sedaj 654.758 (za pribl. 50 milijonov prebivalcev). Tudi v Avstriji se je stanje precej po¬ pravilo, kar sklepajo iz števila delo iskajočih oseb, ki je padlo od marca le¬ tos do konca aprila za 25,6%. Koncem aprila je delo iskalo 103.751 moških ter 75.591 žensk. Nasprotno pa je prizadeta švicarska produkcija ur, ki zaposluje okrog 60.000 oseb. Z zmanjšanjem iz¬ voza v ZDA se zmanjšuje tudi število v Švico prihajajočih dolarjev, kar je povzročilo precej zaskrbljenosti. Čilenskemu drž. proračunu grozi po časopisnih novicah deficit 20 milijard čilenskih pesov. Je pa čile ta čas dobil tri različne kredite v skupini vsoti 300 milijonov dolarjev, katere bo država po¬ rabila za nakup papirja, bombaža, stro¬ jev za bakrovo industrijo, naprav za čr¬ panje petroleja, ladij in želežniškega ter letalskega materiala. Nestalnost v trenutnem položaju se je Po dolgi in težki bolezni je vdano izročila svojo plemenito dušo božjemu usmiljenju dne 14. junija moja mati gospa MAMI J A GLAVAN, roj. DUH Pokopana je bila v Beltincih dne 16. junija. Priporočam jo v molitev in blag spomin. — Maša za pokojnico se bo brala v tukaj¬ šnji župni cerkvi dne 14. julija ob 10. uri. V imenu vsega sorodstva France Glavač, sin Perpetuo Socorro (Quilmes) dne 1. julija 1954. pokazala tudi v sklepu čilskega produk¬ cijskega odbora, ki je odklonil gradnjo nove tovarne za celulozo v vrednosti 25 mil. dolarjev, češ da je v tem času brez¬ predmetna. Temu mnenju nasprotni kro¬ gi pa trdijo, da bi takšna tovarna v 10 letih prinesla že 100 mil. dolarjev letno. Povečali so se tudi izgledi za trgova¬ nje z deželami za železno zaveso. Tako bo Vzhodna Nemčija postavila stalno zastopstvo na Dunaju, zah. Nemčija pa bo slej ali prej poslala trg. delegacijo v Moskvo. Vzh. Nemčija bo tudi naku¬ pila v zah. Evropi blaga v vrednosti 30 mil. funtov šterlingov. Rdeča Kitajska bo postavila svoje trg. zastopstvo v Londonu. Predvidevajo, da bo prvo leto trgovanja med njo in Anglijo znašalo okrog 36 mil. funtov šterlingov. Jugoslovanski protikomunisti v Sibiriji Severnoameriški kongresman Char¬ les Kersten je dne 2. junija 1954 vložil svoj protest in informacijo o prisilnih deportacijah jugoslovanskih protikomu¬ nističnih borcev, zlasti vojakov iz vrst Draže Mihajloviča v Sibirijo. Kongres¬ man je izvajal: “V času med prvim vstopom ruskih čet na jugoslovansko ozemlje do popol¬ ne likvidacije sil pokojnega generala Draže Mihajloviča, je bilo po mo¬ jih informacijah nasilno deportiranih v Sibirijo več tisoč, morda kakih 50.000 Jugoslovanov. Sedaj tam umirajo. Ti jugoslovanski rodoljubi so se borili med vojno na strani svobode in zato sedaj propadajo v nečloveških razmerah v so¬ vjetskih suženjskih taboriščih. Združe¬ ne Države naj bi predložile to zadevo Združenim Narodom in zahtevale osvo- bojenje teh ljudi. V zadnjem času sem dobil od priznane osebnosti popis te za¬ deve. Treba je zaščititi te ljudi.” V pismu, ki ga je kongresman priložil v dokaz svojih izvajanj, beremo: “Ko so titove čete vkorakale v Beograd, so po¬ bile v samem mestu 35.000 ljudi. Množi¬ ce jugoslovanskih rodoljubov so pome¬ tali v živinske vagone in odpeljali v Ru- KOROŠKA V Šmarjeti pri Velikovcu je 18 leten kmečki fant — begunec poskusil napra¬ viti samomor v cerkvi med naukom za birmance s tem, da si je z britvico pre¬ rezal žile. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili takoj vso pomoč in je sedaj izven nevarnosti. K temu dogod¬ ku pripominja “Kronika”: Gospodarjem v premislek! Ne spravljajte svojih po¬ slov z nekrščanskim in nečloveškim rav¬ nanjem v obup. če že zatajite svojo rod¬ no kri, ne zatajujte kristjana in človeka. Tudi begunec je kristjan in človek, zato zasluži, da se ravna z njim po krščan¬ sko in človeško, živimo v nemirnih ča¬ sih in se lahko zgodi, da bo begunska usoda jutri tudi tvoja usoda in se ti bo z isto mero merilo, kakor si ti drugim meril.” Pri ponovitvi volitev na Bistrici v Ro¬ žu so socialisti dobili 511 glasov, ljudska stranka 489, slov. kršč. dem. stranka pa 76. Obe glavni stranki sta dobili 6 svetovalcev, župan bo pa socialist. « Zaradi preselitve prodam lep lot 10 m x 35 m s hišo v gradnji: Ru¬ ta 8, km 22, Loma Hermosa, San, Martin FCNGBM. Podrobnosti poiz¬ vedeti: calle Monasterio 1409 , Vicen- te Lopez — pozvoniti pri garaži (tel. 741-5045). Dohod: kolektiv 19 iz Liniersa. Dr. Jože Ermenc Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. sijo. Dodatni tisoči takih nesrečnikov so bili odpeljani kasneje iz raznih delov države, ko so sile protikomunističnih borcev skušale nadaljevati svoj upor proti komunistični diktaturi. Na tisoče in tisoče ljudi pa je kar izginilo in so¬ rodniki vedo samo to, da niso bili niti pobiti v bojih s partizani,, niti jih ni po¬ morila UDBA, le izginili so. Vsi ti so najverjetneje tudi nekje v suženjskih sovjetskih taboriščih. Zgodilo se je, da so nekateri teh nesrečnikov pobegnili iz vlakov v Rumuniji in zapadni Rusiji in poročali o strašnem dejstvu deportacije. Nekateri Italijani, ki so se vrnili iz rus¬ kega ujetništva, so potrdili, da so tam jugoslovanski deportiranci. Videli so v raznih ruskih taboriščih ne le bivše vo¬ jake Draže Mihajloviča, ampak mnoge druge jugoslovanske deportirance. Ker so raztreseni po raznih taboriščih, ni mogoče doznati točnega števila.” Kraljica Elizabeta se bo selila Sedanje bivališče angleške kraljevske družine, stari Buckinghamski grad, ne odgovarja več potrebam štiričlanske dru¬ žine, od katere sta dva majhna otroka. Stari grad — preko 115 let ima — z vsemi 1000 okni bo premenjen v muzej, ki bo za nizko vstopnino na ogled rado¬ vedni publiki. Kraljica Elizabeta se bo preselila v Windsorski grad, katerega že modernizirajo v smislu najnovejših pri¬ dobitev sedanjega komforta. Pa to ne bo edino estanovanje, ki si ga je Eliza¬ beta omislila za svojo družinico. Ko je bila na obisku v Avstraliji, se je s ta- mošnjim predsednikom vlade dogovori¬ la, da ji bo avstralsko ljudstvo zgradi¬ lo rezidenco, kamor se bo zatekla, če ji bo v Evropi prehudo. Angleži na otoku se zaradi te kraljične “sicer neizražene prošnje” o lastni hiši v Avstraliji nič ne razburjajo, ker vedo, da mora biti kra¬ ljica s prestolonaslednikom na varnem, če bodo spet kdaj padale bombe in V-l ali 2 na London. Računajo pa namreč otočani s to možnostjo zaradi tega, ker je že prišlo v zgodovinsko navado, da je kmalu potem vojna v Evropi ali kjer koli, kjer ima angl. kraljica kaj besede, kadar vladajoči gospod britanskega im¬ perija zapusti angleški otok v svrho ka¬ kega obiska. Tako je bilo menda pred prvo svetovno vojno, tako je bilo pred zadnjo, ko se je Jurij VI. podal na obisk Kanade in Pariza, in tako bo menda tudi sedaj. Matija Cvetic o komunističnih rovarjih Matija Cvetic, ki se je po naročilu ameriške tajne policije FBI vrinil med komuniste ter med njimi' dalj časa delo¬ val, sproti pa o vsem obveščal FBI, je imel pretekli mesec v USA javno preda¬ vanje o delovanju komunistov ter je njihovo razdiralno delo ostro napadel. Zadržal se je zlasti pri komunistih, ki rovarijo v Pittsburghu. Ko je navajal, da so se nekateri vodilni komunisti iz mesta preselili v okolico, da jih ljudje ne bi preveč poznali, se je oglasila poslušal¬ ka gospa Bortz, ker je Cvetič njenega moža omenil kot enega vodilnih komuni¬ stov, in je javno protestirala proti Cve- tičevim trditvam. Pa niso nič zalegli njeni protesti, ker je občinstvo zahteva¬ lo, da jo odstranijo iz dvorane, kar se je takoj zgodilo. Policija pa je gospo Bortz povabila na zaslišanje. Marsihdo še ne ve... . . .da so istočasne poroke več parov nevarne, vsaj v Indiji, kjer so neveste vse enako oblečene ob takih prilikah in imajo zakrite obraze. Tako sta v Nem Delhi v Indiji pred dnevi dva ženina pred budističnim oltarjem slučajno sto¬ pila vsak zraven napačne neveste, kar sta odkrila šele po končanem obredu. Nevesti sta bili teta in njena nečakinja. Vsi njuni prote¬ sti so ostali zam,an ker po indij¬ skih določilih stvari ni mogoče spremeniti. Najhuje je protestiral tisti ženin, ki je dobil za ženo teto. Cerkveni oglasnik 18. julija bo Vincencijeva nedelja. Pred cerkvami nabirka Za Vincencijevo konferenco. OBVESTILA X. kulturni večer Slovenske kulturne akcije, v četrtek 15. t. m. ob pol osmi uri zvečer v ramoški dvorani, je na¬ menjen arhitekturi. Uvodno skioptično predavanje bo posvečeno mojstru Plečni¬ ku, naslednja filmska predavanja pa so¬ dobnim arhitekturnim stvaritvam na za- padu. Vodita M. Marolt in N. Volovšek. Romanje Družabne Pravde bo v ne¬ deljo, 15. avgusta k Mariji Večne Po¬ moči na Avenidi Calchaqui, km 22,5 v Florencio Varela. Misijonski tečaj se nadaljuje. V ne¬ deljo dne 11. julija bosta spet dve pre¬ davanji, in sicer: G. prof. dr. Lojze Ku¬ koviča bo govoril o utemeljitvi misijou- stva na podlagi verskih resnic. G. Maks Jan bo predaval o socialnih razmerah v Siamu. Predavanja tečaja se vrše na Granaderos 61, in sicer z začetkom 11. dopoldne, ne več ob desetih! ob Dr. LOJZE BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavni trakt in jetra, ordinira vsak torek in četrtek od 2, do 4. ure popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires — nrarna m zlatarna Tel. 76-9160 "ČASA BOVE” OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovanem trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)