232 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 ŠOLSTVO V ŠENČURJU PO LETU 1945 andrej vovko Čas po osvoboditvi je podobno kot na vsa druga področja družbenega življenja prinesel tudi odločilne premike v šolstvo, torej v tisto dejavnost, ki po bese- dah znanega izreka sicer ni vse, je pa začetek vsega. Področje vzgoje in izobraževanja je doživelo korenite spremembe, njegov razvoj pa je tesno povezan s splo- šnimi tokovi napredka naše družbe. Eno osnovnih značilnosti povojnega obdobja pomeni tesno medse- bojno povezovanje in soodločanje šol ter okolja, v katerem le-te živijo. Ta povezanost nedvomno bogati obe vanjo vključeni strani. Ob vsem velikem napred- ku, ki ga je področje šolstva doživelo v pogojih nove, socialistične družbene ureditve, pa ne smemo zapirati oči pred problemi, ga še tarejo in bi jih bilo treba čim- prej odpraviti. Prav je, da uvodoma vsaj na kratko prikažemo ne- katere pomembnejše razvojne stopnje našega osnovnega šolstva po letu 1945, predense lotimo orisa razvoja osnovne šole v Šenčurju v tem obdobju. Vojne grozote so tudi na šolskem področju zapustile globoke rane. Osvoboditev je le-to dočakalo razdeljeno na šole na osvobojenem in na še okupira- nem ozemlju. Narodna vlada Slovenije je upoštevala to dvojnost, ko je 21. junija 1945 določila, naj na vseh šolah, ki so do osvoboditve delovale na osvobo- jenem ozemlju, šolsko leto zaključijo s 30. junijem, na ostalih pa z 31. julijem 1945. Pri tem dodatnem pouku naj poučujejo slovenski jezik, računstvo in zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja. Določeno je bilo tudi, naj ob zaključku šolskega leta 1944/45 šolska spričevala prejmejo le tisti učenci, ki so obis- kovali šolo na ozemlju, ki ga je kontrolirala narodna oblast. Istega leta je izšel odlok o organizaciji osnovnih ter srednjih šol. Med drugim so z njim podržavili zasebne šole, ki so jih do takrat upravljali cerkveni redovi. Verouk je postal najprej neobvezen šolski predmet, za katerega so starši pismeno prijavljali svoje otroke, pozneje pa so ga začeli poučevati zunaj šole v okviru verskih ustanov. UkiniU so meščanske šole, poseb- no obliko nižjih strokovnih šol, iz katerih ni bil možen prehod v višje srednje šole. Namesto teh so odpirali nižje gimnazije. S temeljnim zakonom so 11. 7. 1947 uvedli sedemletno šolsko obveznost, kar pa je v našem prostoru z dolgoletno tradicijo osemletnega obveznega šolanja pomenilo korak nazaj. Ta ukrep so sprejeli kot izhod v sili zaradi pomanjkanja kadrov in tudi zato, ker je bil le del mladine dejansko deležen osemletnega osnovnega šolanja. Šoloobvezni otroci so bili zajeti v štiri razrede osnovne ter tri razrede viš- je osnovne šole ali prve tri razrede gimnazije. V letu 1950 so spet uvedli osemletno šolsko obvez- nost in del sedemletk so spremenili v nižje gimnazije. Te so tako postale obvezne šole in ustanoviU so jih v, velikem številu naših krajev. Odlok o obveznem osemletnem šolanju je 8. oktobra 1953 določil šolsko obveznost od sedmega do petnajstega leta starosti. Istega leta so se že začele priprave za šolsko reformo z ' ustanovitvijo ustrezne komisije. Temeljni zakonski , akt, ki je uravnal delovanje osnovnega ter drugega šolstva pri nas, je bil Splošni zakon o šolstvu, ki ga je jugoslovanska zvezna skupščina skupaj z Uvodnim zakonom za splošni zakon o šolstvu sprejela leta 1958. Z njim je bila na vsem jugoslovanskem ozemlju prvič uzakonjena osemletna šolska obveznost brez kakršnihkoh olajšav. V letu 1959 je na osnovi zvezne- ga izšel republiški Zakon o osnovni šoli, s katerim je ; bil v Sloveniji uzakonjen proces šolske reforme in po-1 dani temelji za razvoj reformirane osnovne šole. Na- i stajati je začela mreža osemletk, nekdanje osemletne ! gimnazije so postale štiriletne in bile omejene na \ prejšnje višje štiri razrede.^ Obdobje od sprejetja šolskih zakonov do danes i predstavlja čas pomembnih in bistvenih premikov na i šolskem področju, katerih pomen bo mogoče v celoti i ugotoviti šele iz določene časovne oddaljenosti. Orne- ; nimo le nekatere: ukinitev učiteljišč in nastanek peda- ; goških gimnazij v letu 1968, širjenje vzgojno-varstve- ¦ nih ustanov, uvajanje male šole, oddelkov podaljša- : nega bivanja ter prizadevanja za uvajanje celodnevne osnovne šole, na srednji in višji oziroma visoki stop- nji šolstva pa uvajanje usmerjenega izobraževanja.^ Staro, dotrajano in za vzgojno-izobraževalno de- i javnost neuporabno poslopje šenčurske šole je »pre- \ živelo« vojno vihro. Med vojno so dvema obstoječi- : ma učilnicama dodali še tretjo, ki so jo predelali iz ; dveh stanovanjskih sob in predsobe stanovanja šol- ! skega upravitelja. ] V Šenčur se je po osvoboditvi vrnil predvojni šolski \ upravitelj Vlado Rape, ki ga je nemški okupator leta 1941 aretiral in pregnal v Srbijo ter predvojni učitelji- ci Cecilija Rape in Marija Miselj. »Dopolnilni« pouk v duhu že omenjenega odloka Narodne vlade Sloveni- i je se je začel 11. junija 1945. Vlada Rapeta so že pred tem 6. junija na predlog Vaškega odbora OF v Šen- čurju z dekretom Okrajnega odbora OF v Kranju imenovali za začasnega učitelja in šolskega upravite- i Ija, njegovo ženo Cecilijo z dekretom okrožnega od- bora OF za ljubljansko okrožje 3. julija za začasno učiteljico. Namestitvene dekrete za šolo v Šenčurju so v juniju oziroma juliju 1945 prejele še Marija Miselj, Dana Bajt in absolventka učiteljišča Jožefa Ham.' Prvo šolsko leto po osvoboditvi, ki naj i nam pomeni izhodiščno točko pri orisu razvoja šolst- va v Šenčurju, se je začelo 15. oktobra 1945. Šola je i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19 233 i imela takrat dva prva, drugi, tretji in četrti ter 1. do 3. višji razred. V njih je bilo na začetku leta 106 dečkov ter 116 deklic, skupaj 222, ob koncu šolskega leta 30. junija pa 100 dečkov ter 108 deklic, skupaj 208 učen- cev. Že pred začetkom šolskega leta sta odšla Cecilija in Vlado Rape na novi službeni mesti v Ljubljano, 20. oktobra pa sta ju nadomestila Valentin in Justina Frece. Valentin je prevzel šolsko upraviteljstvo. Ob začetku šolskega leta so razen njiju učile še Marija Miselj, Jožefa Ham in Dana Bajt. Hamova in Bajto- va sta med šolskim letom 1945/46 odšli na novi služ- beni mesti, prišla je Marija Vidic, Karolina Zupančič pa je poučevala v novembru in decembru 1945, po- tem pa stopila v pokoj. Po vseh teh spremembah je l.a razred poučevala Justina Frece, 1. b in 2. Marija Miselj, 3. in 4. Marija Vidic ter višji oziroma 5. Valentin Frece. Pouk je bil tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah, uspeh pa zadovoljiv ob dejstvu, da so učenci zaradi okupa- cije izgubili štiri šolska leta. Zaradi nezadostnih ocen je zaostalo 18% učencev. Okupator je popolnoma uničil tako učiteljsko kot šolarsko knjižnico iz starojugoslovanskega ob- dobja. Pouk je oviralo pomanjkanje učil, šolskih in pomožnih knjig ter neprimerno šolsko poslopje, ki pa so ga uspeli prečistiti in prepleskati. Novo nastali knjižnici sta ob koncu šolskega leta 1945/46 imeli uči- teljska 20, šolarska pa 65 knjig. Šolo so obiskovali učenci iz Šenčurja in Srednje vasi. S 1. decembrom 1945 seje začel na šoh strokov- ni tečaj za vajence, ki so med okupacijo ah po njej s pomanjkljivim znanjem zapustili osnovno šolo; trajal je do 30. junija 1946, vanj pa se vpisalo 13 va- jencev in ena vajenka, lesne, kovinske, oblačilne in živilske stroke. Poučevali so učitelja Valentin Frece in Marija Miselj ter mizarski mojster Mihael Ajdovec, pri pouku pa so bili poudarjeni slovenski jezik, mate- matika, zgodovina in osnove strokovnih ved. Vsi va- jenci so tečaj uspešno dovršili, vendar je bil v nas- lednjem letu ukinjen, ker ni bilo zanj zadostnega mi- nimalnega števila (20). Po koncu šolskega leta je šol- ski upravitelj štiri ure tedensko pripravljal šest učen- cev za sprejemni izpit v gimnazijo, ki so ga ti tudi uspešno opravili. Povezovanje šole z okoljem je v tem šolskem letu potekalo predvsem s skupnimi prireditvami, tako v šolskem poslopju, kot tudi v Domu prosvete v sode- lovanju z množičnimi organizacijami. Med drugim so proslavili obletnico osvoboditve Beograda, obletnico 2. zasedanja AVNOJ, kulturni teden od 1. do 8. fe- bruarja, ustanovitev OF in Rdeče armade. Dan zma- ge 9. maj, 1. maj ter 25. maj kot obletnico Titovega rojstva. Šolarji so med šolskim letom pripravili tri šolske akademije z igricami, petjem in deklamacijami v Do- mu prosvete. Cisti dohodek ter prireditev je bil na- menjen ustanovitvi šolskih knjižnic. Na šoli sta delovali dve organizaciji: pionirska or- ganizacija in podmladek Rdečega križa. Pionir- sko organizacijo so ustanovih že v prejšnjem! »dopolnilnem« šolskem letu, v šolskem letu 1945/46 pa je bilo vanjo vključenih 92 šolarjev. Področje nji- hovega delovanja je obsegalo skupno učenje, pomoč šolarjem, ki imajo z njim težave, medrazredna tek- movanja v učenju, izdelovanje stenskih časopisov, pevske nastope in podobno. Podmladek Rde- čega križa je štel 191 članov. Duh novega časa so v razmerju med šolo in starši šolarjev prinašaU roditeljski sveti, ena najpo- membnejših novosti in pridobitev z obdobja NOB in partizanskega šolstva. Roditeljski svet so na šoli v Šen- čurju ustanovili na prvem roditeljskem zboru 2. de- cembra 1945. V njem so bili: prosvetni referent Kra- jevnega ljudskega odbora Janko Remic (predsednik), šolski upravitelj Valentin Frece (tajnik) ter odborniki Pavla Ropret (zastopnica Antifašističnih žensk), Ama- lija Golob (zastopnica Ljudske mladine Slovenije) ter Albin Okorn in Franc Prestor kot zastopnika staršev iz všolanih krajev Šenčur in Srednja vas. Roditeljski svet je med drugim poskrbel, da so v eni izmed učilnic postaviU novo peč ter popravili in prekrili drvarnico. Kot prvi korak v prizadevanjih za zgraditev nujno potrebnega novega šolskega poslopja je Krajevni ljudski odbor od zemljiškega sklada agrarne reforme dobil 3 ha zemljišča za bodočo šolo. Kot zanimivost ter ilustracijo takratnih razmer naj omenimo še, da je bilo med učenci na šenčurski šoli v šolskem letu 1945/46 šest »Bosančkov«, vojnih sirot iz okolice Foce. V začetku so imeli težave pri prilaga- janju novemu okolju, julija 1946 pa so se zelo neradi vrnili domov. Znaka svojega časa sta bila tudi obda- rovanje šolarjev s sladkorjem in ribjim oljem, ki gaje pripravil Rdeči križ, in velik pomen, ki so ga pripiso- vaU stenskim časopisom, znanim »sten-časom«. V šolskem letu 1946/47 je šolsko poslopje po več kot štiridesetih letih dobilo novo zunanje podobo in bilo deležno še nekaterih drugih popravil. Učitelji so kot drugi državni uslužbenci slovesno zaprisegli, 28. novembra 1946 najprej šolski upravitelj na uradni konferenci v Kranju, naslednji dan pa še ostali šen- čurski učitelji Y>po končani šolski proslavi v ozaljša- nem razredu«. Učenci šenčurske šole so med šolskim letom sode- lovali v raznih nabiralnih in drugih akcijah. Med ostalim so razžagaU in spraviU v šolsko drvarnico 30 m' drv, v pogozdovalni akciji zasadili preko 1200 smrečic, zbirali sta pločevino in tekstilne odpadke. Kako skromne so bile še takrat razmere, lepo priča- jo šolski izleti: prvi razred si je ogledal Brdo in se povzpel na Šmarno goro, učenci najvišjega oddelka pa so se povzpeli na Krvavec in Koren. Šolarji so po- tem izrazili željo, »c?a bi potovali kam dalje, da bi se vozili ne le z avtobusom, pač pa tudi z železnico«. Skromne razmere in takratno miselnost ljudi kaže tudi dejstvo, da se je ob koncu tega šolskega leta po opravljenem sprejemnem izpitu na kranjsko gimnazi- jo vpisala le ena učenka. V istem obdobju so bih na kranjski gimnaziji le štirje šoloobvezni učenci iz Šen- čurja. Starši šolarjev so na roditeljskih sestankih svo- je odločitve, da sicer sposobnih učencev ne pošiljajo I 234 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 naprej v šole, utemeljevali s trditvami: »Ako gre v to- varno, ima takoj denar, tako pa preveč stane. « Šolski upravitelj Frece si je še naprej prizadeval za učiteljsko in šolarsko knjižnico. V tem šolskem le- tu je prva narasla na 124, druga pa na 70 knjig. Knji- ge za šolarsko knjižnico so nabavili v glavnem iz izku- pičkov šolskih prireditev. Sodelovanje šole z krajem je podobno kot prej potekalo predvsem s pripravlja- njem skupnih prireditev oziroma proslav. Razen tega so učitelji delovali zunaj šole, zlasti na kulturnopros- vetnem področju. V svetu Ljudske knjižnice v Šen- čurju, ki so jo ustanoviU 22. decembra 1946, sta bila tudi učitelja Marija Šušteršič in Valentin Frece. Slednji je vodil tudi knjižničarske posle in vpisal vse knjige. Na šoU sta še naprej delovaU le dve organizaci- ji: pionirski odred in podmladek Rdečega križa. Odred je 1. maja 1947 dobil svoj prapor z uvezenim naslovom: Pionirski triglavski odred št. 28 Šenčur in z njim 21. maja sodeloval v Titovi štafeti, v juniju pa na paradi pionirjev kranjskega okraja. Pionirji so se odpeljaU v Kranj s tremi okrašenimi vozovi. V šolskem letu 1948/49 so na šenčurski šoli prvič pripraviU novoletno jelko. Delovala je šolska kuhinja, ki sta jo vodila Justina in Valentin Frece. Šolsko delo je oviralo premajhno število učiteljev in njihovo pogosto premeščanje, saj so bili ob koncu te- ga šolskega leta na šoli le štirje za 196 učencev. Delo- vanje roditeljskega sveta je »zaspalo«. Šenčurski učenci so uspešno nastopali s svojim pio- nirskim pevskim zborom, ki ga je vodila Justina Fre- ce in skupaj z učitelji sodelovali pri akcijah pogozdo- vanja, uničevanju majskih in koloradskih hroščev, nabiranju zdravilnih zehšč in gob. V šolskem letu 1949/50 je v Tednu varčevanja 73 učencev kot vlaga- teljev pristopilo v Narodno banko. Šolsko poslopje v Šenčurju je 7. julija 1950 prizadela huda toča. Uničila je okrog 200 strešnikov in 38 okenskih šip ter na za- hodni strani obtolkla omet. Učiteljski zbor šenčurske šole je 16. junija 1951 za svoje delo dobil pohvalo in denarno nagrado. Oboje so mu podelili na zborova- nju učiteljstva na Kokrici.* Začetek šolskega leta 1952/53 je na šenčurski šoli povzročil pravo »preseljevanje narodov«. Nekaj časa je ostala na šoli le ena učiteljica. Zakonca Frece so premestili v Smlednik, od tam pa sta prišla »proti svoji volji« učitelja Ana in FiUp Jevševar, slednji tudi za šolskega upravitelja. Ker sta Frecetova oddala ključe stanovanja drugi stranki, sta se morala Jevše- varjeva skupaj z leto in pol starim otrokom zasilno naseliti v šolski pisarni. V začetku leta 1953 je Občinski ljudski odbor Šen- čur začel z akcijo za gradnjo prepotrebnega novega šolskega poslopja. Komisija Okraj- nega ljudskega odbora Kranj, v kateri sta bila tudi šolska upravitelja Jevševar in Martin Kuharic iz Vo- klega, si je ogledala dve zemljišči, ki sta prihajali v poštev za novo poslopje. Prvo je bilo na zahodni stra- ni Šenčurja ob cesti Šenčur—Britof, drugo pa na se- verni strani ob cesti Šenčur—Visoko. Odločili so se za drugo možnost. Predsednik ObLO Šenčur Vinko Me- sec in šolski upravitelj Jevševar sta bila 8. februarja 1953 v Ljubljani na Svetu za prosveto LRS in v pro- jektivnem podjetju Slovenija-Projekt, kjer sta dobila navodila za sestavo programa gradnje. Program sta izdelala projektant ing. Štrukelj iz Ljubljane in upra- vitelj Jevševar. O njem je razpravljala revizijska ko- misija Gospodarskega sveta pri Izvršnem svetu LRS na seji 7. julija tega leta in odločila, naj ponovno pre- gledajo obstoječe šolsko poslopje in zberejo dodatne podatke za gradbeni program. Na drugi seji komisije 4. septembra 1953 so program odobrili, zastopnik OLO Kranj Dušan Bavdek pa je izjavil, da bodo gradnjo šenčurske šole uvrstiU v družbeni plan za leto 1954, takrat pa naj bi tudi začeli z gradnjo. Do tega pa na žalost ni prišlo, čeprav je 3. junija 1954 sanitarna inšpekcija okrajne higienske postaje Kranj označila stanje šolskih prostorov, stranišč in šolske stavbe v celoti kot »porazno«. Na njeno zahte- vo so v počitnicah prebelili notranjost šole, odstranili stara stranišča in na novo sezidali vse tri dinamike. Šolski upravitelj Jevševar, ki je vodil obnovitvena de- la in še vedno stanoval v šolski pisarni, se je v šolski kroniki pritoževal nad brezbrižnostjo občinskih obla- sti do gradnje nove šole in reševanja stanovanjskih vprašanj učiteljstva. V šolskem letu 1954/55 je začel na šenčurski šoli delovati šolski odbor kot organ družbenega upravljanja v šolstvu. Imel je dve seji, sestavljali pa so ga: predsednica Pepca Erzin, gospodinja iz Šen- čurja, tajnik FiUp Jevševar in člani Stane Vidmar, šo- fer iz Šenčurja, Franc Kristan, kmet iz Srednje vasi, Marija Kalan, učiteljica iz Šenčurja, Ciril Weingerl, uslužbenec iz Šenčurja, in Janko Remic, mizar iz Šen- čurja. S 1. septembrom 1955 je bila ukinjena občina Šen- čur in vključena v novo nastalo kranjsko občino. Vse šole s področja bivše šenčurske občine (Šenčur, Vo- klo in Olševek) so prišle pod Svet za prosveto in kul- turo občine Kranj V začetku šolskega leta 1958/59 je bil Filip Jevše- var prestavljen na osnovno šolo Primskovo, za vršilca dolžnosti šolskega upravitelja pa je ObLO Kranj po- stavil Marijo Maučič. V tem šolskem letu je šola dobi- lo četrto, a »dislocirano« učilnico v prostorih nek- danje trgovine in kasnejšega poštnega urada pod Kra- jevnim uradom, na podstrešju Gasilskega doma pa so s sredstvi, ki jih je odobril Svet za šolstvo ObLO Kranj, zgradili dve stanovanji za učitelje. Istočasno pa se je že pojavila pobuda za gradnjo učiteljskega stanovanjskega bloka, s katerim bi rešili tovrstne pro- bleme učiteljskega kadra, katerega število naj bi se povečalo vzporedno z odprtjem novih razredov Ti novi razredi so bili povezani z že omenjenimi šolskimi zakoni iz let 1958 in 1959. Tudi šenčurska šo- la se je začela postopoma preoblikovati v popolno osemletko. V začetku šolskega leta 1959/60 je postal šolski upravitelj Franc Fojkar, na šoli pa je že obsta- jal 7. razred, vendar še v obUki kombiniranega pou- ka. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 235 Šolski leti 1960/61 ter 1961/62 pomenita eno naj- pomembnejših prelomnic v povojni zgodovini šen- čurske šole, oziroma v njeni celotni zgodovini od ustanovitve dalje. Šola je postala popolna osem- letka. Pouk v 8. razredu je bil najprej še kombini- ran, učenci pa so zdaj prvič lahko zaključili svojo osemletno šolsko obveznost v kraju samem in se jim ni bilo več treba voziti v Kranj. Ta pomembni vzgoj- no-izobraževalni dosežek šenčurske šole je bil toliko dragocenejši, ker je bil dosežen v nemogočih mate- rialnih, predvsem prostorskih razmerah. Šola je dobi- la peto učilnico v klubski sobi Zadružnega doma, ta- ko je bil pouk zdaj v treh stavbah, oddaljenih med se- boj tudi 300 m. Tako za normalno šolsko delo ne- vzdržno stanje se je moralo odpraviti, saj je škodilo tako učiteljstvu in šolarjem kot krajanom Šenčurja v celoti. Hkrati s spreminjanjem Šenčurja iz kraja z izrazito kmečkim v kraj s pretežno delavskim prebivalstvom se je začelo »tajati« že zakoreninjeno vzdušje nezau- panja in trenj med šolo in krajani ter njihovimi druž- benopolitičnimi organizacijami, ki je »pobralo« kar tri povojne šolske upravitelje ter se posebno zaostrilo v času delovanja upravitelja Jevševarja. Tragična posledica teh nepotrebnih nesporazumov je bila, da se vprašanje začetka gradnje nove šole ni premaknilo z mrtve točke. V letih 1959 in 1960 pa je v Šenčurju nastalo novo ozračje sodelovanja in razumevanja med učiteljstvom in krajani. Rezultat te »otoplitve« je bilo uspešno re- šeno vprašanje novega šolskega poslopja, ki se je kot žalostna dediščina vleklo še iz habsburškega obdobja, kot tudi rešitev perečega vprašanja učiteljskih stano- vanj z izgradnjo stanovanjskega bloka. Čeprav so bili vsi potrebni načrti za šolsko poslopje pripravljeni že leta 1961, se je gradnja zaradi finanč- nih vprašanj začela šele 1. avgusta 1962. Medtem je i pouk v Šenčurju še naprej potekal v starih, nemogo- čih razmerah, »omrežje« učilnic pa se je razširilo še na eno v sejni sobi Gasilskega doma. V šolskem letu 1961/62 je začel delovati delovni aktiv kot novi organ samoupravljanja, izvolili so tudi nov šolski odbor, ki je štel enajst članov in mu je predsedoval Miha Ajdo- i vec. Kot že omenjeno, so v tem šolskem letu v Šen- i čurju dokončno organizirali popolno in samostojno ¦ osemletko z vsemi osmimi razredi in sicer v povezavi z osnovnima šolama v Volkem in v Olševku, od koder ; so v Šenčur prihajali k pouku učenci višjih razredov. S 1. januarjem 1963 je bila z odločbo ObLO Kranj priključena osnovna šola Voklo kot podružnična šola. Šenčurska osnovna šola je kot matična šola prevzela personalne zadeve, administrativno in finan- \ čno poslovanje ter pedagoško vodstvo vokelske šo- ; le, na kateri so takrat učili vodja šole Peter Jankovič j in pet učiteljic. V šolskem letu 1962/63 je bilo na šenčurski šoli i osem razredov z dvanajstimi oddelki in 331 učenci. ^ Na njej je poučevalo trinajst rednih in dva honorarna pedagoška delavca, med njimi dva profesorja in pet predmetnih učiteljev. Na šoli so delovale naslednje organizacije: pionirska in mladinska. Podmladek j Rdečega križa, prometni krožek, avto-moto krožek, \ pokUcno usmerjanje, mladinski tisk, pionirska knjiž- '\ niča, zavarovanje mladine, hranilna služba, športni \ krožek, strelski krožek, dramatski krožek, likovni krožek in tehnični krožek. Učiteljstvo je aktivno de- lovalo v izvenšolskih dejavnostih učencev, kot tudi v krajevnih in občinskih političnih, kulturnih in drugih j organizacijah. ] Novo poslopje osnovne šole Šen- čur pri Kranju, zgrajeno 1964. (Iz dokumentacijske zbirke Sloven- skega Šolskega muzeja, v Ljub- ljani). 236 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Veliko pozornost je vodstvo in učiteljstvo šenčur- ske šole seveda posvečalo gradnji novega šolskega poslopja, ki pa ni potekala brez težav. Šolsko po- slopje bi moralo biti po načrtu dograjeno do 1. sep- tembra 1963, vendar so se dela zavlekla za leto dni. Gradbeno podjetje, ki je dela prevzelo, zaradi slabe organizacije dela in pomanjkanja strokovnega kadra ni bilo kos zahtevni gradnji. Kritičnih pripomb so bili deležni tudi šolski načrti (ravna streha, nepodkletena stavba, telovadnica ločena od glavnega šolskega pos- lopja itd.), vendar pa jih niso spreminjah, ker bi to vzelo preveč časa in bi lahko celo ogrozilo samo gradnjo. Pojavili so se tudi predlogi, da ne bi gradili tako velike šole, temveč bi učence višjih razredov vo- zili v novo osemletko na Primskovem. Z prizadevnim delom samoupravnih organov, šolskega vodstva in predstavnikov kranjske občine so težave pri gradnji postopoma odpravljali. Veliko naporov je terjalo tu- di opremljanje nove šole, ki je bilo povsem prepušče- no šolskemu vodstvu. Sredstva za to opremo je vodst- vu šole v letu 1963 uspelo dobiti pri novo ustanovlje- nem skladu za gradnjo šol v kranjski občini. Celotni stroški gradnje in opreme šole so znašali 205 milijonov din, vanje pa so bili všteti tudi transfor- matorska postaja, električni in telefonski priključek ter zunanja ureditev. Nova šola je imela osem učilnic, kemijsko-fizikalno in pevsko predavalnico, učilnici za tehnični in gospodinjski pouk, pionirsko in zdravstveno sobo, govorilnico za starše, tri kabinete za učila, telovadnico, zbornico in dve pisarni. Za as- faltiranje poti do šole in šolskega dvorišča je bilo do- deljeno 10, za ureditev košarkarskega, rokometnega, odbojkarskega igrišča, tekališča ter drugih naprav za lahko atletiko in zelenic pa 9 milijonov. Oprema za šolsko telovadnico, ki jo je dobavil begunjski Elan, je stala preko 3, oprema za tehnično delavnico, kuhi- njo, učilnico za gospodinjski pouk ter za fizikalni ka- binet 8, ostala šolska oprema (pohištvo ipd.) pa 15 milijonov. Kljub vsem težavam in pomanjkljivostim pa je po- menilo odprtje novega šolskega poslopja izjemno po- memben dogodek tako za učitelje in učence šenčurske šole kot tudi za krajane Šenčurja. Slovestna otvoritev šolskega poslopja je bila na občinski praznik občine Kranj 1. avgusta 1964. Kljub slabemu vremenu se je na proslavi zbralo mnogo prebivalcev Šenčurja, ki so skupaj s predstavniki republiških in občinskih druž- benopolitičnih organizacij proslavili pomemben do- godek v zgodovini tega kraja. Šolo je odprl predsed- nik občinske skupščine Kranj Martin Košir. Učenci šole so pripravili kulturni program, ki sta mu sledila ogled šole in pogostitev. Slednjo je organizirala kra- jevna skupnost Šenčur. Staro šolsko poslopje je od- kupilo šenčursko Avto-moto društvo. OmeniU smo že, da so v Šenčurju v letu 1959 začeli z akcijo za gradnjo učiteljskega bloka. Kljub velikemu prizadevanju učiteljstva in vsestrans- ki podpori krajanov so ta prepotrebni blok začeli gra- diti šele junija 1964. Dogradili so ga januarja 1966. Zapletov s tem še ni bilo konec, saj so nastala precej- šnja nesoglasja o tem, ali naj v njem stanujejo samo šenčurski prosvetni delavci ah še kdo drug. Končno je zmagalo stališče vodstva šole, naj bodo stanovanja samo za šenčurske učitelje, pri čemer so ga podprle krajevna skupnost Šenčur ter družbeno-politične or- ganizacije. V blok se je vselilo nato devet učiteljev, šest v družinska in trije v samskem stanovanju. V šolskem letu 1964/65 se je šenčurska šola tudi uradno preselila v novo zgradbo. Pouk v njej je bil do vključno 4. razreda razredni, od 5. do 8. pa predmet- ni. Šola je imela ožji in širši šolski okoUš. V ožjega so spadali učenci iz Šenčurja in Srednje vasi, ki so hodili v šenčursko šolo osem let, v širšega pa učenci iz Vo- klega, Vogelj, Luž, Visokega in Olševka, ki so hodih v šenčursko šolo po končanem četrtem razredu. Kot naslednji pomemben premik v šolski in krajev- ni zgodovini Šenčurja so v novi šolski stavbi 16. no- vembra 1964 odprli eno prvih vzgojno-varstvenih ustanov podaljšanega bivanja v Sloveniji. Imela je dva oddelka, vodila pa jo je Marija Lokar. Oddelka sta štela povprečno 25 učencev. Dopoldan- ski je deloval od 8. do 13. ure, v njem pa so bih učenci prvih štirih razredov, ki so imeli popoldanski pouk. V popoldanski »izmeni« so bili učenci višjih razredov, ki so bili deležni varstva od 13. do 18. ure. Predšolski varstveni oddelek je imel povprečno 20 otrok, deloval je od 5. do 16. ure, vodila ga je Ivica Mušič. Pojav vzgojno-varstvenih oddelkov v Šenčur- ju lepo priča o spremembah socialne sestave prebi- valstva tega kraja, o naraščanju števila delavcev in za- poslenih mater, saj je znano, da v pretežno kmečkih sredinah vprašanje otroškega in šolskega varstva ni tako aktualno. Glede na novi statut šole, ki so ga sprejeli konec prejšnjega šolskega leta, so novembra 1964 izvedU vo- htve v svet šole in v njen upravni odbor. V svet so iz- volili devet notranjih članov ter šest zastopnikov kra- jevnih skupnosti ter SZDL iz Šenčurja in Voklega. Predsednik sveta je postal predmetni učitelj na šen- čurski šoU Roman Hlebec. Petčlanskemu upravnemu odboru, ki so ga sestavljali delavci šole, je predsedoval Peter Jankovič, vodja podružnične šole v Voklem. V šolskem letu 1965/66 je prišlo do spremembe šir- šega šolskega okoliša, saj je osnovna šola Ol še ve k postala podružnična šola preddvorske. Na šoh v Šen- čurju so v tem šolskem letu zgradih šolsko kuhinjo in učilnico nad njo, nadaljevali pa so z urejanjem okolice šole, kjer pa se je podobno kot pri šolski stav- bi »izkazal« izvajalec del, ki se je hotel čimbolj poce- ni in s čimmanj napora »izmazati«. Okolico šole so končno uredih v naslednjem šolskem letu, na šolskem poslopju pa odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ob prevzemu. Šolo v Šenčurju so v tem obdobju poimenovali po domačem prvoborcu in predvojnem skojevcu Stanku Mlakarju, ki je padel septembra 1942 v Ud- nem borštu kot politični komisar. Novo šolsko pos- lopje je že v šestdesetih letih postajalo premajhno za vso vzgojno-izobraževalno dejavnost na šoli glede na obseg šolskega okoliša, število učencev ter vzgoj- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 237 no-varstvene oddelke. V tem obdobju so začeli tudi z i malo šolo, s pripravljanjem otrok za 1. razred. V i šolskem letu 1967/68 so učilnice preuredili za kabi- j netni pouk. j V šolskem letu 1969/70 je bilo na šenčurski osnovni \ šoli 6 oddelkov z razrednim ter 8 oddelkov s predmet- nim poukom s 387 učenci, vzgojno varstveni oddelek za predšolske otroke (18) ter dva oddelka podaljšane- i ga bivanja, prvi za učence od 1. do 4. drugi od 5. do ; 8., vsak s po 20 učenci. Poleg ravnatelja Fojkarja je ; na šenčurski šoli delovalo v vseh naštetih oddelkih enajst vzgojiteljic in učiteljev(ic), devet predmetnih učiteljev ter trije učitelji. Na šoli so bili zaposleni še socialna delavka, hišnik, dve kuharici in tri snažilke. V obdobju od marca do maja sta delovala dva oddel- ka male šole. Značilno za učiteljstvo šole je bilo veli- ko prizadevanje za strokovno izpopolnjevanje in pri- dobivanje višjih stopenj izobraževanja. Šest pedagoš- i kih delavcev je izredno študiralo na višjih ali visokih i šolah. Od izvenšolskih dejavnosti učencev omenimo i na tem mestu literarno glasilo šenčurske osnov- ne šole Žarki, ki so ga izdajah člani literarnega krožka od sredine šestdesetih let dalje in je bil na raz- stavah šolskih glasil deležen pogostih pohval tako za- i radi literarne vsebine, kot tudi zaradi likovne opreme, j Učiteljski kolektiv šole se je kot v prejšnjih letih tu- j di v tem dejavno vključeval v delo krajevnih družbe- \ no-poUtičnih organizacij. Ravnatelj Fojkar je bil med ; drugim tudi predsednik gradbenega odbora za iz-1 gradnjo Kulturnega doma, za svoje medvojno in po- j vojno delovanje pa je prejel občinsko priznanje Os- j vobodilne fronte. V omenjenem šolskem letu je prišlo do pomembne- ga dogodka, ki je vplival na nadaljnji uspešen razvoj ! šenčurske osnovne šole. V kranjski občini so z refe- rendumom izglasovali samoprispevek za gradnjo no- vih šolskih prostorov, v okviru katerega je bila pred- j videna tudi gradnja prizidka k Osnovni šoli! Stanka Mlakarja: šest učilnic, kuhinja z jedilnico, shramba, soba za socialnega delavca in še en večna-, menski prostor. Načrte za prizidek so začeli priprav- j Ijati v naslednjem šolskem letu. V začetku sedemdesetih let je postala pereča razme- j jitev širših šolskih okolišev šol Šenčur ter Predoslje in \ Preddvor, zlasti v vaseh Milje in Visoko. V šolskem letu 1972/73 je prišlo do sprememb meja šolskih oko- lišev in učence iz Milj ter višje razrede iz Visokega so prešolah v Predoslje. Zlasti slednja odločitev je izzva- la med krajani Visokega nezadovoljstvo, tako da je bilo potem »rečeno«, naj hodijo šolarji iz Visokega v tisto šolo, za katero se odločijo. Po štiriletnih pripravah in letu zidave so 26. julija 1975 slovesno odprli prizidek šenčurske šole in pre- novljeno prejšnjo šolsko poslopje. Zaradi gradnje in obnove je bil v šolskem letu 1974/75 pouk nekoliko ¦ oviran, posebno od aprila dalje, ko so se v obstoječi \ šolski stavbi začela gradbena in obrtniška dela. Tako \ so morali šolsko kuhinjo začasno preseliti v umivalni-1 co telovadnice, sama telovadnica pa je bila do polo vi-1 ce založena z novo opremo. V prizidku, ki je veljal 8' Naslovnica glasila osnovne šole Šenčur »Žarki«, 1966/67. (Doku- mentacijska zbirka Slovenskega šolskega muzeja). milijonov, je bilo osem novih učilnic s kabineti. Ko- lektiv šole je poleg tega denarja iz samoprispevka zbral še dodatna 2 milijona za preureditev obstoječe šolske stavbe, zlasti za predelavo prejšnje ravne stre- he v dvokapno, tako kot jo je dobil prizidek. Podobno kot otvoritev šole leta 1964 je bila tudi ot- voritev prizidka slovesno dejanje, povezana s kultur- nim programom. Poleg predstavnikov kranjske ob- činske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih skupnosti so se je udeležili tudi zastop- niki pokrovitelja šole Letališča Brnik ter delegacija mladih iz pobratenega francoskega kraja La Ciotat. Nove in prenovljene šolske prostore je odprl pred- stavnik Letališča Brnik Rafael Pintar. Veselje ob obnovljeni in povečani osnovni šoli so v šolskem letu 1975/76 nekoliko zagrenile razne odkrite pomanjkljivosti, zaradi katerih je šele po naporih Koordinacijskega odbora za izgradnjo šol in vrtcev poslopje dobilo uporabno dovoljenje. Zaradi skrčen- ja prvotnega obsega gradnje šenčurska šola kljub no- vo pridobljenim šolskim prostorom ni mogla uvesti enoizmenskega pouka. Ta je ostal v osmih oddelkih na nižji stopnji še vedno izmenski, v višjih devetih s predmetnim poukom pa je bil samo dopoldanski. Ob koncu šolskega leta 1975/76 je šenčurska šola dobila svojo psihologinjo. V šolskem letu 1976/77 so na šenčurski šoli organi- zirali samoupravni in obrambni dan. V prvi 238! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 akciji so učenci na podlagi razpisov »zasedli« delovna mesta na šoli, pri čemer je bilo največ zanimanja in kandidatov za kuharice ter snažilke, manj pa za uči- teljska, strokovna in upravna mesta, ter so en dan sa- mi vodili delo na šoh. Dobro je uspel tudi široko za- stavljeni in natančno organizirani obrambni dan 28. maja 1977. Koncept zanj je izdelal ravnatelj Fojkar, posredoval pa ga je tudi drugim šolam v občini Kranj ter zunaj nje. Učenci šole so bih organizirani v vojaš- ke enote, koncept obrambnega dne pa je bil povezan z obrambnim načrtom šole in je tako pomenil tudi preizkus ter potrditev slednjega.' V šolskih letih 1977/78 in 1978/79 je učiteljstvo šen- čurske šole vložilo veliko naporov v spreminjanje samoupravne organiziranosti šole ter izdelavo in sprejmanje samoupravnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu. Kot drugim delovnim kolektivom z majhnim številom delavcev, ki nimajo ustreznih skupnih služb in strokovnjakov, je tudi njim povzro- čala težave izdelava samoupravnih aktov ter dejstvo, da je vsak posamezni član delovnega kolektiva vklju- čen v več samoupravnih organov.' V okviru velikega poudarka, ki ga daje šenčurska šola ohranjevanju in razvijanju tradicij NOB, so jo 29. septembra 1978 preimenovali iz šole Stanka Mlakarja v šolo Janka in Stanka Mlakarja. Dodatno ime je dobila po starejšem Stankovem bratu Janku, ki je kot prva partizanska žrtev iz Šenčurja padel 27. decembra 1941 kot borec Cankarjevega bataljona na Polhovcu pri Pasji ravni. V duhu zgoraj omenjenih naporov so tudi pionirski odred že prej poimenovali po borcu-mladincu Janku Beleharju, ki so ga Nemci 24. oktobra 1942 obesiU sredi Šenčurja. Šenčurski partizanski odred se tega dogodka vsako leto spomni s posebno prireditvijo, Beleharjev spomin pa počasti tudi ob njegovi spominski plošči. Slovesnega preimenovanja se je udeležilo nad 500 pionirjev in mladincev, sorodniki padlih, borci, pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, delovnih organizacij ter krajani Šenčurja in okolice. O obeh bratih Mlakarjih je govoril njun predvojni so- delavec in soborec Franc Štefe-Miško, nato pa so učenci osnovne šole izvedli bogat kulturni program.^ Zaključimo naš prikaz šenčurske šole v obdobju po osvoboditvi s šolskim letom 1979/80. Ožji šolski oko- liš te šole je obsegal kraja Šenčur in Srednjo vas, od koder so hodili učenci v šenčursko šolo vseh osem let. Učenci iz Voklega in Voglja, ki so prva štiri leta hodili v podružnično šolo v Voklem, so od 5. do 8. razreda nadaljevali šolanje na šenčurski šoli, prav tako pa tu- di učenci iz Luž, ki so prve štiri razrede praviloma obiskovali podružnično osnovno šolo v Olševku. Tja so hodih tudi učenci iz Visokega, ki so potem nadalje- i vaU šolanje po izbiri v Šenčurju, Preddvoru in Predo-1 sljah. Na osnovni šoh Janko in Stanko Mlakar Šenčur (brez podružnične šole Voklo) je v tem šolskem letu delovalo 26 oddelkov, in sicer 2 oddelka priprave otrok na vstop v osnovno šolo, 2 oddelka predšolske vzgoje in varstva, 3 oddelki podaljšanega bivanja (za : L, 2., ter skupaj 3. in 4. razred), 8 oddelkov razred- nega ter 11 oddelkov predmetnega pouka. Pouk na : razredni stopnji (1.—4. razred) je bil izmenski, na predmetni (5.—8. razred) pa samo dopoldanski. Na šenčurski šoli je bilo zaposlenih 47 delavcev, od tega 2 vzgojiteljici, 3 učitelji v oddelkih podaljšanega biva- nja, 8 učiteljev na razredni, 16 na predmetni stopnji, knjižničar, socialni delavec in psiholog. Od teh je imelo 19 delavcev višjo, 5 pa visoko šolo. V 19 oddel- kih osemletke je bilo 460 učencev. Na šoh sta delovali pionirska in strokovna učitelj- ska knjižnica. Pionirska je delovala v posebnem j prostoru, ki pa je bil glede na število učencev in ob-1 stoječi fond 4585 knjig že premajhen. Učiteljska stro- kovna knjižnica je štela 4050 knjig, spravljenih v zbornici šole. V omenjenem šolskem letu so izposodi- Delavnica za tehnični pouk na os- novni šoli Šenčur pri Kranju, 1966. (Iz dokumentacijske zbirke Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 239 li 2517 knjig, na novo pa so jih nabavih 416. Poleg že omenjenega podaljšanega bivanja, ki je v delovanje šenčurske šole vnašala elemente celodnevne šole (za prehod na celotno celodnevno šolo je pri- manjkovalo zlasti prostora, nerešeno pa je bilo tudi vprašanje novih pedagoških delavcev in stanovanj zanje), je bilo organizirano tudi varstvo za učen- ce-vozače iz šolskega okoliša. Kot v prejšnjih letih je bila organizirana šola v naravi (pouk smučanja), pouk plavanja, prometna vzgoja s kolesarskimi izpiti, pouk prve pomoči, obrambe in zaščite, v okviru kate- rega in sekcije NNNP 1979 so na šoli pripravih obrambni dan z zamislijo obrambe pred zračnim na- padom. Na šoli so bile organizirane številne izvenšolske interesne dejavnosti. Delovala sta pionirski in mladinski pevski zbor, v katera je bilo vključenih 147 učencev, nonet učenk višjih ter kvartet učenk nižjih razredov. V okviru šolskega kulturnega društva je de- lovala dramska sekcija, na kulturno-umetniškem po- dročju pa še Ukovni in lutkovni krožek, krožek angle- škega in nemškega jezika in odbor za izdajanje šol- skega glasila Žarki. Na telesno-kulturnem področju so delovali košarkaški, atletski, namiznoteniški in nogo- metni krožek, planinska sekcija, šahovski in strelski krožek, poleg njih pa še obrambni, fotokrožek, kro- žek ročnih del, pionirska prometna šola, prometni krožek, podmladek Avto-moto društva, podmladek turističnega društva in klub OZN. V okviru pionirske, mladinske organizacije ter šol- ske skupnosti so se učenci vključili v naslednja tekmo- vanja: bralna značka. Vesela šola, šolsko prometno tekmovanje, šolsko prvenstvo v šahu, v atletiki, v tekmovanju v znanju nalog SLO in DZS, matematič- no tekmovanje ter planinska šola. Šola je kot celota prejela občinsko priznanje za uspešno izvajanje nalog s področja SLO in DZS, njeni učenci šahisti so bili ekipni občinski in regijski prvaki, uspešno so tekmo- vaH na občinskem tekmovanju Tito, revolucija, mir, na občinskem košarkaškem in atletskem tekmovanju ter na tekmovanju o prometu. Za svoje delovanje sta dobila priznanje dramska sekcija in krožek ročnih del, člani strelskega krožka pa so se uvrstili na repu- bliško tekmovanje. Na področju samoupravljanja so bili delavci šole kot prejšnja leta zelo dejavni. Med drugim so izvoliU svet šole, disciplinsko komisijo in samoupravno de- lavsko kontrolo ter konstituirah svet staršev, ki mu je postal predsednik Jože Vrtačnik. Velika pozornost je bila kot v prejšnjih letih posvečena tudi vzgoji učen- cev za samoupravljanje. Samoupravljanje učencev je bilo zlasti prisotno na sestankih razrednih skupnosti, šolske skupnosti, pionirske in mladinske organizacije ter pri delovanju izvenšolskih organizacij. Izražalo se j je na razrednih urah, pionirskih in mladinskih sestan- kih ter na oddelčnih konferencah. V okviru razvijanja tradicij NOB se je 35 tročlan- skih ekip učencev udeležilo pohoda od spomenika do spomenika NOB v krajevni skupnosti, sprejema Ku- rirčkove pošte, podmladek turističnega društva pa je v svoj delovni program vnesel tudi skrb za urejanje spomenika padlim talcem. Pripravih so več proslav in komemoracij ter se vključili tudi v tovrstne akcije na področju krajevne skupnosti. Poleg teh oblik vklju- čevanja šole v družbeno okolje so bile še druge. De- lavci šole so se vključevali v organe krajevne samou- prave, starši učencev in delegati družbenopolitičnih organizacij kraja v svet šole in svet staršev. Razen pri proslavah so delavci šole in učitelji sodelovali še pri drugih akcijah (očiščevalne, zbiralne akcije ipd.). V prejšnjih letih nekoliko zamrlo sodelovanje šole s ko- lektivom Letališča Brnik je spet zaživelo na podlagi skupnega programa sodelovanja. Sodelovanje uči- teljstva v delu krajevnih družbenopohtičnih organiza- cij je nekoliko motilo dejstvo, da precej pedagoških delavcev ne stanuje v Šenčurju." Če si ponovno prikličemo v spomin skromne raz- mere, v katerih je delovala šenčurska šola takoj po osvoboditvi, potem nam podatki, ki smo jih ravno navedli, lepo pričajo o velikem koraku naprej, ki ga je bilo kljub težavam deležno šolstvo v tem kraju po letu 1945. OPOMBE 1. France Ostanek, Pregled osnovne šole na slovenskem ozemlju od 1869—1969, Ob stoletnici osemletne obvezne osnovne 5ole na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljub- ljana 1969, str. 27—30. —2. Določeno sliko povojnega raz- voja šolstva je mogoče najti tudi v publikaciji: Andrej Vov- ko. Vzgoja in izobraževanje v dokumentih kongresov KPS/ ZKS, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1982, 51 str. + 7 fotografij. —3. Šolska mapa osnovne šole Šenčur, Doku- mentacijska zbirka Slovenskega šolskega muzeja v Ljublja- ni. — 4. Šolska kronika osnovne šole v Šenčurju 1945—1957, vpis Valentina Freceta. — 5. Šolska kronika osnovne šole Šenčur 1945—1957, vpis Filipa Jevševarja. — 6. Šolska kronika osnovne šole Šenčur, 1958—1977, vpis Marije Maučič. — 7. Šolska kronika osnovne šole Šenčur, 1958—1977, vpis Franca Fojkarja; Ustni podatki Franca Fojkarja, 25. 8. 1983. —8. Šolska kronika osnovne šole Šen- čur, 1977, vpis Franca Fojkarja. —9. Pavle Žerovnik, Os- novna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur, TV-15, Ljub- ljana 1978, 19.10., str. 18; Šolska kronika osnovne šole Šen- čur, 1977, vpis Lojzeta Godca. —10. Šolska kronika osnov- ne šole Šenčur, 1977, vpis Lojzeta Godca; Franc Fojkar, OŠ Janko in Stanko Mlakar, Šenčur, Analiza učinkovitosti dela in poslovanja vzgojnoizobraževalne organizacije v šolskem letu 1979/80, (12. 10. 1980) 20 str.; Ustni podatki Vide Mi- klič, 25. 8. 1983.