Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
SCOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 iu 10.149 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Mv. 39.011, Praga-Danaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2U99
Telefoni nredništva: dnevna slaiba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090
Izhaja vsak dan ijatraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Nizkotne metode
Prav rafinirano je zloben način, kaiko eo začeli v zadnjem času nekateri listi v naši državi boj proti katoliškemu duhu, katoliškemu glodanju problemov človeštva in proti katoliški cerkvi. Nek tak članek je izšel nedavno ▼ nekem zagrebškem listu, ki je svojo tendenco, da nahujska svoje bralce proti katolicizmu, še posebno poantiral s tem, da ie objavil sliko, ljajočo fašistično bodalo z ročajecn
v obliki križa, kar naj v zvezi s temu primernim naslovom iu člankom pomeni, da sta katolicizem in fašizem iste mentalitete, da se »oba Rima ideološko izpopolnjujeta«, da papež jn Mussolini vodita isto politiko na političnem in diplomatičmem polju.
Namen takega nedostojnega pisanja je ja-»en, »dokaza« so takoj pri roki in sredstva, da
ae ustvarja nerazpoloženje proti katoliški veri, njeni cerkveni organizaciji in njenemu poglavarju, se ne izbirajo. Omenjeni zagrebški list
5'
je zbral nekaj citatov iz govorov in člankov raznih fašističnih veličin, ki skušajo svoj nauk sovraštva, nacionalnega imperializma in nasilja, ki je »onstran dobrega in slabega«, nekako religiozno utemeljiti im v to svrho iščejo v neizmernih globinah katoličanstva kaj, kar bi mogli tolmačiti kot etično oporo svojega rasnega svetovnega nazora, čisto tako kakor bi Hitler-jevci svoj ideološki kaos radi uredili v enoto na religiozni podlagi, pri čemer jim pride krščanstvo ravno tako prav kakor staro rimsko ali germansko poganstvo. To je metoda, ki se je poslužujejo visi plemenski nacionalizmi, ki pa absolutno ne dokazuje tega, kar trdi za-reibški list, zakaj katoličanstvo in fašizem sta ,.va čisto heterogena pojava, in eventualne analogije med njirrna tudi v slučaju, če niso gole fikcije domišljije, ne morejo dokazati njune istobitnoeti. Če na primer katoličanstvo pozitivno vrednoti domoljubje, narodne tradicije in posvečuje tudi akte nujne narodne samo-obramhe proti krivici tujega nasilja, je končna utemeljitev v naravnem etosu zasidranega patriotizma in konservatizina ter tradicionalizma v katoličanstvu na čisto drugi metafizični bazi nego v fašističnem nacionalizmu, ki ne pozna nadnaravnega namena človeka in vesoljstva ter je zato nesposoben, da spozna in varuje mejo med tem, kar je v narodnem pogledu dovoljeno in moralno opravičeno in kaj ni donustno, ker krši načelo duhovne enote človeštva kot družine božjih otrok.
To je vprašanje, ki zaslnži temeljitejšega proučevanja nego je članek v dnevnem časopisu, zato naj o njem zadostuje tn kratka kon-statacija teze. o kateri ne more biti dvoma, da stoji. Sicer pa tndi zagrebški list ne reflektira n« to, da bi se z njim debatiralo o tem, ker je njegov namen le ta, da za nerazsodnega, da ne rečemo naravnost neumnega bralca zlobno konstruira lažianalogije med katolicizmom in fašizmom — in to na podlagi fašističnih avtorjev — samo zato, da poglavarja katoliške cerkve naslika kot sovražnika jugoslovanstva! Dokaz je neki Carlo Seorza. ki primerja z Mussoli-nijem Gregorja VII, Inocencija III in celo takega apostola mini in prijatelja demokracije kakor je bil Leon XIII.! Ker so ti papeži bili energični ali recimo borbeni, sklepa zagrebški list z gospodom Carlo Seorza. da je tudi v osnovi katolicizma isti kult močne osebe, ki s pomočjo mržnje, »izvirajoče iz velike l.jubavi«, nraz ozira na etično utemeljenost sredstev dosega svoje svetovno-zavojevalne namene .Pozablja pa ta zagrebški Seorza, enako ko njegov istomišljenik, da so se vsi ti papeži idejno borili za čisto drug cilj nego se bori moderni fašizem — baš proti imperializmu cesarjev, ki so predhodniki gospoda Mussolinija v brezobzirnem zavojevanju in podjarmi jen ju sveta eni osebi in enemu plemenu pod čisto pos vet no-civilinacijskimi in državno-političnimi vidiki. Seveda, če se na ta preprost način ustvarjajo zunanje analogije brez pogleda v notranje bistvo. se ne smecno čuditi, če ta famozni Seorza uvršča med predhodnike fašizma — cel6 svetega asiškega ubožca! In bralec zagrebškega lista bo verno sprejel zadnje zaključke svojega lajbžurnala, ki na podlagi znanega invalida in fašističnega velekričača Delcroixa skuša suge-rirati jugoslovanski publiki mnenje, da je rimska cerkev nadomestila ponižnega Kristusa ljubezni z nekim mrkim in strogim Kristom posvetnega kraljevanja, ki si je pokorilo človeštvo s strahom in trepetom kakor gospod Mussolini ali pa Timurlenk...
To je res skrajno simplicistično in obenem zlobno početje (saj neumen človek je najbolj zloben), ki bi se že zaradi ugleda naše publicistike ne smelo tolerirati, da ne navajamo drugih razlogov. Nešteto je poslanic, pisanih in ustmenih izjav tako svetega očeta kakor vse katoliške hierarhije sveta — pa ne samo besed, ampak tudi dejanj in organiziranih akcij — ki najodločneje obsojajo tako italijanski kakor nemški fašizem in vsak nekrščanski, nagonsko-plemenski in v golem animalnein egoizmu temelječi nacionalizem siploh, naj se odeva v še tako »religiozno« obleko. Gigantska borba Pija XI proti Mussolinijevemu fašizmu je vsemu s\ etu znana in če ni fašizem v njej. podlegel, kar bi celokupna katoliška cerkev najsrčneje želela, ni krivda ne vodstva cerkve ne katolicizma sploh — storilo se je pa vse, kar se je moglo, dn se trdote fašističnega režima omilijo, da se zasigura vsaj nek minimum krščanske vzgoje v fašističnih mladinskih organizacijah in <la se skušajo na sebi naruvno-etično utemeljena čustva odvrniti od popačenja in preusmer-jenja v poganstvo. Kar pa zaenkrat ni mogoče, ni mogoče, in staro izkušeno pravilo morale je, <la se časih in v začasno nepremagljivih okoliščinah mora pač tolerirati manjše zlo. da se ne i/.zove večje, da se le ne odobrava ali celo pospešuje. Ce je kak hierarh Mussolinija imenoval »človeka, poslanega od Previdnosti«, ni ta fraza brez duhovitega smisla, če se prav ravnine. Ites je poslau od Previdnosti kakor je bil tudi I.jenin, da se kdaj iz zla rodi še večje dobro, zakaj zlo je največji pomagavec Dobrega. In kar se tiče bodal z ročajem v obliki križa, jih seveda ni kriv papež, ki je proti obo-roževaniu mladine v DoseJvni DosLanici ener-
Osem dni Hitlerjeve vlade
Nasilja, državni udari, sovraštvo!
Rožljanje s sabljo! Strašna bilanca
Ženeva, 8. febr.
Poluradno glasilo Zveze narodov »Journal des Nations«, ki se redkokedaj spušča v originalna rnzmotrivanja o položaju evropskih držav in sc zadovoljuje z objavo časopisnih izvlečkov, je priobčil danes nekaj kritičnih vrstic o novi Nemčiji, ki se izoblikuje pod ndarci hitlcrjan-stva. To bi pomenilo, da krogi Zveze narodov gledajo z nemirnimi očmi proti severu in se vprašujejo, če bo nova Nemčijn ostala steber, na katerega se bo smel opirati paeifizcm.
Osem dni samo vlada Hitler
in fizionomija Nemčije je postala že druga. V gospodarskem pogledu sicer šc ni izrazil jasno svojega programa, toda politično je položaj popolnoma jasen, sodeč po tem, kar se je v osmih dneh zgodilo. Ob priliki pogreba uglednega člana njegovih napadalnih čet Maikovvskega. se je Hitler pokazal v uniformi obdan od štaba svoje organizacije. Ali ni to simbol, ki ne dopušča nobenega dvoma. In ko ie korakal mimo bivšega prestolonaslednika Wilhelma, se mu je globoko priklonil. Tudi to je simbol, ki je jasen.«
Hitlerjeva vlada je
vlada nie&ove stranke
akoravno je bil Hitler pozvan na kanclersko mesto kot zaupnik maršala Hindenburga. Pred par meseci se je maršal bal te možnosti, danes je postala resnica. Hitler je prišel na oblast na čelu svoje stranke, svojo organizacijo hoče usi-liti državi in program organizacije mora postati državni program megove vlade.
Osem dni samo in že je
umrla svoboda tiska
ki se je skozi zadnja leta srditih političnih bojev ohranila.« »Vorvvarts« je ukinjen in »Vol-kiseher Beobachter« je otvoril posebno rubriko, v kateri dan za dnevom našteva nova nasilstva Hitlerjeve vlade na svobodo tiska.
Osem dni samo je Hitler na vladi in že je izročil vsa najbolj odgovorna in najvplivnejša mesta po vseh ministrstvih, policijskih upravah, vodstvu Reichsvvehra, svojim najzvestejšim prijateljem iz svoje stranke. Celo berlinska gledališča so dobila nacije za upravitelje. In še se napovedujejo nova »pometanja«, novo »čiščenje« med vrstami državnega uradništva!
Osem dni še le vlada Hitler in že so vsi
svobodno izvol eni občinski odbori v vsei Prusiii razpuščeni
imenovani so Hitlerjevi komisarji, imenovani pa bodo novi odbori iz vrst Hitlerjeve organizacije.
Osem dni samo traja nova vlada in prvi državni udar je že pod streho. Razpust avtonomnega deželnega zbora Prusije je državni udar prvega reda. Vrhovno sodišče v Lipskcm je svoje dni natanko opredelilo pooblastila pruskega komisarja in pruske vlade. Kaj lipsko vrhovno sodišče, pruski predsednik Braun je izginil, na njegovo mesto je sedel Pnpen. Vsako besedičenje učenih pravnikov na tem brutalnem dejstvu ne bo moglo ničesar spremeniti. In vedno bolj se govori, dn čaka ista usoda tudi avtonomijo drugih nemških dežel!
Toliko glede notranjepolitičnega položaja! A isto vel.ia v zunanji politiki.
Za enkrat govorita v imenu Hitlerja še vedno von Neurath in vom Nadol:iy. V Ženevi imamo vtis, da se način liiihovega govorjenja še ni bistveno spremenil. Toda za njima stoji armada hitler.jevega tiska, ki vedno bol j
bobneče zahteia ponovno oborožitev
Nemčije. Vsak dan postaja bolj jasno, da stopajo hitlerjeve jtinšne čete v organizacijski sistem nemške vojske. Tudi »Železne čelade« so bile že sprejete v vojsko, kljub vsem uradnim nasprotnim izjavam.
Osem dni samo je Hitler na vladi in že gre 1 kot plamen po vsej Nemčiji parola o »vojaško - discipliniranih delavskih oddelkih«, ki naj pred-j stavljajo v Nemčiji »armado prisilnega dela«. Ali ni vse to tiho oboroževanje?
Osem dni še le vlada Hitler in žc prihaja enoglasno iz Nemčije krik, da se bo Nemčija v pogledu oboroževanja ravnala po svojih sosedih.
gično protestiral kakor sploh proti netenju agresivnih bojaželj.nih nagonov v nežnih srcih. In če se blagoslavljajo zastave (kakor povsod in tudi pri nas), se ne blagoslavljajo simboli agresivne vojne in nekrščanskega ubijanja ter razruševanja, niti se blagoslavlja, kdor je kriv takih vojn, ampak se prosi milosti božje za nedolžne žrtve ali pa za domovino, če je prinio-rana braniti svoje, od Boga ji dane in od zlobnega zavojevalca ogrožene in napadene rodne vrednoste in moralne svetinje svobode in mirnega kulturnega napredka.
Spričo napadov, ki jih je zagrešil zagrebški list, bi tudi mi rekli, da pišejo to ljudje, od božje Previdnosti poslani. Katoličani smo sredi navala najrazličnejših struj in problemov, rojenih iz kaosa sodobnosti, nekoliko popustili v sklenjeni trdnosti naše duhovne enote. Taki ve-hementni napadi morejo le koristiti, da se zopet najživeje zavemo svojega duhovnega edinstva in se zato še bolj oklenemo vrhovnega poglavarja cerkve v večnem Rimu s tisto junaško ljubezniio, ki jo kujejo v najmogočnejše orožje duha izkušnje, od božje Previdnosti poslane.
Osem dni Hitlerjevega kancleratva je
razgibalo vso Evropo
jc preokrenilo političen položaj na r ški vzhodni meji, je zaneslo nemir med ljuustva
sosednih narodov Nemčije in je zasenčilo evropsko obzorje z oblaki, ki naznanjajo nova hu-dourja.
Otrpnjena po, tem prvem tednu pričaknje Evropa, kakšna presenečenja ji prinese drugi Hitlerjev teden.
Hitlerjada
„Lidove Nov<ny" od 5. februarja 1933 — A. Bcdner
1.	»Piva naloga narodne vlade bo, da obnovi edinost duha in volje.«
2.	»Proglašamo neusmiljeno borbo proti duhovnemu, pulitičnemu in kulturnemu nihilizmu.«
B. »Najprej pa razpišemo nove volitve, da bi ves narod mogel povedati, da si je izvolil vlad« narodne edinosti.«
Avstrija zahteva obvezno armado
Proti komu?
Ženeva, 9. febr. tg. Zastopnik avstrijske vlade n;< razorožitveni konferenci dr. Herht je nastopil včeraj pred glai no komisijo z govorom, ki je vzbudil senzacijo v mednarodnih krogih. Avstrija je ravnokar dobila od Anglije veliko posojilo, ker se ji je posrečilo dokazati, da se v gospodarskem pogledu nahaja t takem položaju, da se sama ne more več rešiti. V istem hipu pa njen zastopnik na razorožitvoni konferenci nastopi z zah evo, da se Avstriji dovoli uvedba obvezne vojaške službe. Ta zahteva je tako v protislovju § prošnjo za posojilo, da je politične kroge več kot pa iznenadila. Avstrija sloji na stališču, tako je govoril dr. Heeht, da ima v vprašanju otiorože- anja enakopravnost z os al i mi državami in ona vidi v stalni armadi, katero sestavlja vojaštvo, rekrutirano na podlagi splošne vojaške obveznosti, edino garancijo ia varnost svojih meja. Samo stalna armada, je nada-
ljeval, vztraja vojaka k domoljubju, disciplini, e«u-uosti in domovinski požrtvovalnosti. Toda a trmi zahtevami Avstrija nikakor noče napravili vtisa, da želi olioroževati, ona lahleva stalilo vojsko v interesu razorožitve in v sluvbi miru.
V ženevskih krogih prevladuje vtis, da je t* nastop avstrijskega delegata, ki je napravil skrajno mu&cn vtis. bil isvr»«n pod pritiskom avsirij skega hitlerstva, čeravno je v nasprotju i obstoječimi avstrijskimi zakoni. Tukajšnji dopisnik »Wie-ner Allgemeine Zeitung« pristavlja, da je Avstrija «opet enkrat napravila neumnost, ker je na eni strani paanlirala g svojo revščino, na drugi strani pa bobnala po vojaškem bobnu. On pričakuje, da bo avstrijski parlament še imel moč. da t« zločinsko početje avstrijskega delegata, katerega vodijo liitlerianci, ustavi in d» niega samega pokliče ua odgovor.
Na pol sho-nemški meji
PoVska na straži
Varšava, 9. febr. tg. Danes je odpotovala v
Moskvo poljska delgacija, ki ima nalogo voditi pogajanja s sovjetsko vlado za novo trgovinsko pogodbo. Pogajanja so se vršila že preje, toda so 1 bila prekinjena, ker ni bilo mogoče najti spora-! zuma o načinu izplačevanja kreditov, ki jih je ; sovjetska vlada zahtevala Sedanje poljsko zastopstvo ima tudi v tem pogledu takšna navodila, da obstoji upanje, da bodo pogajanja brzo napredovala in da bo trgovinska pogodba v najkrajš. m času gotova za po.ipis Poljska javnost smatra, da je potrebno, da se spričo ogrožaaja nemške meje rešijo vsa druga vprašanja, posebno ona s sovjetsko Rusijo, tako da bo poljska vlada imela na vzhodu popolnoma proste roke in da se bo lažje in bolj temeljito posvetila nevarnostim, ki z nastopam hitlerjanstva vstajajo na zapadu.
Varšava, 9. febr. tg. Danes se je vršila v tukajšnjem sejmu razprava o no/em zakonu o uni-
verzah, ki ga Je predložila vlada. Pri tej priliki so se oglasili k besedi tudi ukrajinski poslanci in so sipsožili vprašanje ukrajinske univerze, ki tudi v novem univerzitetnem zakonu ni predvidena. Poslanec Velikanovič je poudarjal pravico Ukrajincev do svoje univerze in naglasil, da je v interesu poljske države same, v očigled nevarnega razvoja vprašanja revizije mirovnih pogodb, da zadovolji Ukrajince in jih na lep način vključi v konstruktivno državno delo. Poslanec Pioerovvski, Poljak in član socialistične stranke, je zagovarjal isto načelo in zahteval, naj se Ukrajincem ugodi, ker samo na ta način se bo naselil mir v te pokrajine, mir, ki je neobhodno potreben, ker se bo poljski narod moral posvetiti na drugi fronti vprašanju obrambe svoje zemlje. Likvidirati se morajo va ostali spori, da bo vsa Poljska enodušna na bra-niku svojih pravic.
Herriot o italijanskih načrtih
Kaj hoče od nas Italija?
Dalmacijo, Boho Kotorsho...
Pariz, 9. febr. AA. Včeraj je bivši predsednik francoske vlade, Herriot, t polni dvorani Gaveau ponovil svoje prejšnje predavanje o Franciji v Južni Evropi. Herriot je v svojem predavanju dokazoval, da sloni vsa italijanska politika na zahtevi, naj se mirovne pogodbo revidirajo. Če pa analiziramo podrobno odnošaje med Italijo in Francijo, opazimo, je nadaljeval Herriot, da je prijateljstvo Francije in Jugoslavije glavna spodtika Italije nad Francijo. Govoriti moramo iskreno. Naš sporazum z Italijo se ne bo nanašal samo na kolonijalno vprašanje, temveč tudi na naše prijateljstvo i Jugoslavijo. Vedeti je treba, da zahteva Italija vso Dalmacijo in vsa dalmatinska pristanišča in da spada k temu tudi Boka Kotorska. Moram izjaviti, da nikoli ne bi pristal na to, če bi se od mene zahtevalo. da se odpovem prijateljstvu z Jugoslavijo. Za nas jc Jugoslavija važno oporišče in t njej iivi narod, ki nam ia nenavadno iskreno vdan.
Trozveza Italija-Nemči a-Madjarska
Pariz, 9 .febr. AA. »Ordrc« poroča, da je na seji poslanskega odbora za zunanje zadeve poslanec Hubart-Naiaret vprašal Herriota tole:
Ker sem popolnoma prepričan, da jc bil avgusta mesei-a lanskega lota med Italijo, Madjarske in Nemčijo podpisan ofenzivni dogovor, ali ini lahko kot tedanji predsednik francoske vlade in zunanji minister na to vprašanje kaj odgovorite?
Herriot je odgovoril, da so mu svojčas poro čali, da gre za tako ofenzivno pogodbo, vendar pa je zapustil zunanje ministrstvo še preden se jc mogel prepričati, ali je bila taka pogodba v resnici podpisana.
Dunajska vremenska napoved. V petek bo š< milo, večinoma oblačno vreme, v severnih Alpah lahke padavine. V dveh do treh dneh pa je pričakovati aoremembe vremenskega značaja
+ Kardinal Fruhtvirth
Nemški trgovci na Balkanu
Prodiranje v Botgarjo
Sonja, 9. febr. tg. Z dnem 17. febr. stopi v veljavo trgovinska pogodba, ki sta jo podpisali Nemčija in Bolgarija dne 24. julija prošlegu leta. Važno je zabeležiti ta datum, ker prvič v povojni igodovini uvaja nemško trgovinske interese na Balkan. Tein važnejšo je podčrtati ta dogodek v današnjih okoliščinah mednarodne politike, ko bo novi politični režim v Nemčiji hotel izkoristiti vse obstoječe kanale, da se vsili, gospodarsko in politično, na vseh važnejših postojankah mednarodne politike. In Bolgarija je takšna postojanka.
V tej trgovinski pogodbi je Nemčija dovolila irredne carinske ugodnosti zn colo vrsto bolgarskih poljedelskih pridelkov, od rasnih semen pa do grozdja, ta perutnino, kožnhovino in sličns, a dobila je posebne ugodnosti od strani Bolgarije sa uvažanje svojih izdelkov barvno industrije, izdelanega usnja, kavčuk, rosna ieleznina, optične aparate, na-
dalje za namizno orodje, mnzikalno instrumente in ■a tekstilne izdelke,
Bolgarija dobi tndi pravico, da zahteva takojšnja pogajanja, tc smatra, da je njen izvos jajc oškodovan radi sedaj še veljavne pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo, ki udarja 5 mark na vsaki me-terski stot jajc. Jasno je, da se bo Bolgarija tega dovoljenja tudi poslalil&. Ker te je bolgarsko-nemški trgovinski promet radi krize in strogih deviznih urodb precej skrčil, bosta obe vladi nemudoma pristopili k pogajanjem, da na podlagi nove trgovinske pogodbe ustanovita možnost medsebojnega obračuna potom kliringa.
Spričo vsega položaja, ki stopi s 17. febr.. je prišlo v Sofijo in v druga bolgarska mesta že veliko štovilo trgovskih potnikov, ki hočejo zavojevuti trg, kakor hitro nastopijo ugodnejši carinski tarifi.
Iz Narodne skupščine
Debata o volivnem zakona
lHin. 9. febr. x. Danes zjutraj je umrl kancler st. rimske cerkve, kardinal Friihwirth, po daljši bolesni.
Andrej kardinal Frtlhvvihrt se je rodil 21. av-
justa 1846 pri Sv. Ani am Aigen na štajerskem. V svojem 18 letu je vstopil ,v dominikanski samostan v Grazu, kjer je bil 1868 tudi posveten za
<fabovnika. HJegovt predstavniki ■> ga po*l na
nadaljnje študije v Rim v kolegij S. Marta sopra
Minerva, kjer je bfl živa priča Vatikanskega koncila in proglaienja dogme o Brezmadežnem spočetju Marije Device. Nekoliko mesece* pred Invazijo pijemonteških armad v Blm j« Frtthwirth zapustil mesto in ae naselil v južni Franciji. Od leta 1876 do 1891 pa je prebival zopet v svoji ožji domovini, kjer je ▼ Grazu predaval tomiati&io filo-aofijo. 3»ostal je prtar samostana, provincial avstro-madjarske provinc« in 16. sept 1891 vrhovni general dominikanskega reda. Kot general je izdal : nekaj redovnih anciklik, ki so vzbudile svetovno pozornost, posebno anciklika >De saora praedica-tione<, ki velja Se danes za klasično razpravo o cerkvenem govorništva. Izdal jo tudi zgodovino svojega reda v devetih knjigah, ki obsegajo zgodovino od 1230 do 1844. Udeležil se je tudi Leonove izdaje sv. Tomaža Akvinskega, kjer je sam uredil 6 zveckov. Po 12 letih težke službe kot vrhovni generalni superior reda, je v smislu statutov odstopil, a sv. oče ga je zadržal kot svojega najboljšega svetovalca.
Lota 1907 je postal papežev nuncij v Monako-vom. 1915 je postal kardinal, a je kot pranuncij ostal do 1916 na svojem službenem mestu v Mona-koveni. 1925 ga je papež imenoval za Velikega spovednika in 1927 je prevzel posle kanclerja sv. rimsko cerkve. — Naj počiva v miru!
Belgrad, 9. iebr. 1. Na današnji skupščinski 6e>i je bil zapisnik sprejet ob protestu posameznih članov Jugoslovanskega narodnega kluba, češ da skupščina ne more delati, ker ni kvoruma. Nato «e je zahtevala od pravosodnega ministra odobritev skupščin« za kazensko zasledovanje Stanko Lončarja radi prestopka po § 314 kazenskega zakonika.
Nato ao takoj pre&li na dnevni red. na katerem se je nadaljeval pretres zakonskega osnutka o spremembah m dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. Poslanci Jugoslovanskega narodnega klirba predlagajo, da se ugotovi, če prisostvuje ieji skupščine dovoijno število narodnih poslancev, ter da predsedstvo skupščine zahteva, da tem sejam narodne skupščine prisostvuje tudi predsednik vlade, ker je to čisto političen zakon. Kot prvi govornik je nato nastopil poslanec Mita Dimitrijevič, ki je izjavil, da vladni predlog ni originalen, ampak kopija fašističnega volivnega zakona in romunskega volivnega zakona. S tem zakonom se bo pot do normalizacije našega političnega življenja po izjavi poslanca Dimitrijeviča do zdravega in pravilnega parlamentarizma samo še podaljšala. Poslanec Dimitrijevič ae je nato v svojem daljšem govoru bavil s političnimi razmerami v Italiji pred nastopom fašizma, z razmerami v parlamentu in z volivnim zakonom, ki so ga sprejeli fašisti, s pomočjo katerega «o »i v parlamentu ustvarili močno večino.
Pri nas je pa stvar čisto drugačna. Po izjavah odgovornih činiteljev se polagoma vračamo k normalnemu parlamentarizmu ter nam zato ne more služiti za zgled fašistični volivni zakonik, ki zasleduje popolnoma drugačne cilje. Istotako romunski voUvni zakonik na vso moč favorizira večino. Res je, da je po tem zakoniku dobil tedanji vrhovni poveljnik romunske vojske ogromno večino in da j« prišla opozicija v parlament decimirana, znani so nam pa tudi dogodki, ki so sledili takemu sistemu, in sicer v Alba Juliji, ko je prišlo do velikih narodnih protestov in do zahteve, da se izvrši ono koosolidiranje političnega življenja, ki je nastopilo s prihodom dr. Maniua na vlado.
Poslanec Dimitrijevič je prešel nato k vprašanju tajnih in javnih volitev ter izjavil, da je to vprašanje psihologije. Parlament, ki ni izvoljen s tajnim glasovanjem, nima dovoljne avtoritete. (V dvorani nastane burno ploskanje.) Taka je psihologija ljudi, nadaljuje Dimitrijevič, in da smo mi bili vsi, kar nas je tukaj, izvoljeni s tajnim glasovanjem, tedaj bi odstotek naše avtoritete zelo poskočil. Pa tudi naša preteklost, ko se je izvršilo zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, nas sili, da se izjavimo za tajne volitve, ker je vsem znano, da je bila prva osnova naše sedanje države
Novi ttpori v nizozemski mornarici
Amsterdam, 9. febr. tg. Kakor doznava »Tele-graaf« izSocrabaje, so preteklo noč potem, ko jc os kadra, Id zasleduje pobeglo križarko, dospela v Tandjong Priok, aretirali na krovu križarke »Java« tri evropske mornarje te križarke. Prepeljali so jih v Batavijo in zaprli v ječo. Oblasti domnevajo, da so z njimi prijeli tri najhujše kolovodje nemirov v Holandski Indiji. Domače moštvo na križarki »Java« so v Soerbaji zamenjali s holandskimi mornarji, Na tej križarki še ni bilo nobenih nemirov, ker je poveljnik takoj zamenjal domačine z evrop-; skim moštvom. »De Moasbode« poroča, da so na ; krovu križarke »Java« takoj potem, ko je dospela vost o uporu na križarki »Seven Provincien«, so-gnali domačinsko moštvo z revolverji v prednji del ladje, ga zvezali in zaprli. Nato so križarko pod vodstvom evropskega moštva prepeljali v Batavijo.
Nizozemska vlada odstopila
Amsterdam, 9. febr. tg. Nizozemski kabinet je danes popoldne odstopil. Ta demisija pa ni v zvezi z vstajo mornarjev na Sumatri, temveč z reorganizacijo sodne uprave. Vlada je namreč v tem pogledu ■ zahtevala zaupnico, ki pa jo bila odklonjena, nakar j je vlada odstopila.
Atentat na Hitlerja I
Berlin, 9.f ebr. AA. Neka tuja agencija je razširila vest, da je nekdo poskusil izvršiti atentat na Hitlerja. Uradno se ta vest demantira. Hitler danes dopoldne sploh ni odšel iz palače državnega kancleretva.
Vojni dolgovi
London, 9. fehr. ž. Snoči se je ponovno vršila seja odbora devetorice, katere se je udeležil tudi britanski poslanik v Wasliingtonu, sir Lindaay in na kateri eo razpravljali problem britanskih vojnih dolgov AmerikL V političnih krogih prevladuje prepričanje, da so se na dosedanjih konferencah pokazale večje težkoče, kot so pričakovali.
Washington, 9. febr. ž. Ameriška vlada je pozvala Romunijo, da pošlje v VVashington delegacijo za pogajanja o vojnih dolgovih. Ameriško-romun-ska pogajanja se bodo pričela takoj, ko bodo končana pogajanja z Veliko Britanijo.
Smrtonosni snežni viharji
Newyork, 9. febr. tg. Včeraj je po vsem severnoameriškem kontinentu divjal tako hud snežni vihar, kakor ga ne pomnijo že mnogo let. Vihar je zahteval 46 človeških žrtev, in sicer 9 v Cikagu,
n .. T.'.,,,«.I : In n«n AA1„ .. I--1---.'i i r\ , ---
i . »minUi	v^.v. » ivj/i i I\UW101Hliv. ^/tiO 11U
Floridi so čutili posledice viharja.
ustava, iznešena v krfski in ženevski deklaractp. Zato imamo v preteklosti moralno obvezo, da radi države same ne pozabimo na to, kar je bilo v preteklosti, da se ne bodo pojavili očitki, da smo pozabili na to, kar se je sklenilo 1. 1918. Ob koncu svojega govora je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi se ta zakonski osnutek vrnil odboru, da ga ponovno prouči. Za Dimitrijevičem je govoril dr. Štefan Bačič, član Jugoslovanskega narodnega kluba, ki je govoril v istem 6mislu. Za dr. Bačičem je govoril poslanec Milivoje Perič, ki je proti predloženim spremembam. Kritiziral je nadalje matematično kompliciranost novega volivnega zakona. Zato predlaga, da se predloženi zakonski osnutek vrne odboru, da ga ponovno vzame v pretres. Za poslancem Peričem je govoril dr. Živan Lukič, član Jugoslovanskega narodnega kluba, ki je v svojem govoru plediral za sistem političnih strank. V svojem govoru se je bavil tudi z raznimi takozvanimi punktacijami in s spomenico jugoslovanskega epi-skopata. Nato je bila seja zaključena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 10.
Bo I grad, 9. febr. 1. Zakonski osnutek o ločitvi Cerkve od držav: so podpisali sledeči poslanca: dr. Kešeljevič, D. Bačič, dr. Stane Rape, Ivan Radič, Janko Kolte, Vlada Kostič, Kasto Pustoslem-šek, dr. Hodžera, Jordan Babamovič, dr. Milan Motikoš, dr. Živan Lukič, Anton Kline, Štefan ovič, P. Markovič, Jovan Kondič, Miladin Veličkovič, Stanko Drkulja, Kajmakovič, Franjo Markič, dr. Ignjat Tolič, Sima Krstič, Karel Gajšek, dr. Anton GavrandiČ, dr. Ante Kuntarič, Štefan štiftar, Vasilije Trbič, Radoslav Brušija, Jovan Novozenski, Kosta Aleksič, dr. Tomo Smiljanič, Vaso Bogda-novič, dr. Milan Stojkovič, Rista Gjokič, M. Drago-vič, Tihomir Šarkovič, Milutin Milutinovič, Staj-kovič, Filip Cemovič, Milan Jevtič, Zivojin Jare-mič, M. Petrovič, Nedaljkovič, Nedeljko Saračevič, dr. Mihajlovič, Vlada Miletič, M. Radonič, Milutin Pafiič, Zivojin Štefanovič, dr. Jev.removič, dr. Ra-jič, Bogica Kujundžič, Milan Mijič, Milan Gmiba-novič, Dikolaj Sokolovič, Jovo Princip, Dragomir Borisavljevič, dr. Stjepo Kneževič, M. Dobrovi?, dr. M. Kostič, Lazar Kuzmanovič, Ljuba Trifirtio-vič, Vlada Šeljegovič, Vlada Stanišič, Milan Milo-ševič, Vojislav Kurtovič.
Nov klub -
Belgrad, 9. febr. 1. Danes so izstopili te kluba .TRKD sledeči narodni poslanci: Nikola Preka, dr. Marko Kožulj, dr. Lavšič, Nik la Petrak in Jožef Batinič. Ti poslanci so v narodni skupščini ustanovili svoj poslanski kluib, ki 60 ga nazvali Narodni klub. Za predsednika kluba je bil izvoljen Nikola Praka, za tajnika dr. Kožulj in za blagaj-inka Josip Batinič.
Visok obisk
Zagreb, 9. febr. ž. Danes ob 11.30 je prispe? v Zagreb škof iz Osnabriicka msgr. Berning. ki je ostal v nad.škofovskem dvorcu. Iz Zagrebp odpotuje v Djakovo, Belgrad, Veliki Bečkerek in Subotico. Tma nalogo, dn prouči duhovni napredek katoliških Nemcev v inozemstvu.
Osebne vesti
Zagreb, 9. febr. ž. Na povratku iz Rima je prispel v Zagreb barski nadškof dr. Dob rečic.
Belgrad, 9. febr. ž. Nadškof dr. Rodič se je ustavil v Zagrebu na povratku iz Trsta v Belgrad, kamor odpotuje nocoj.
Belgrad, 9. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka na državno službo asistentu državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubl jani v sedmi skupini dr. Leonu Šavniku.
Belgrad, 9. febr. 1. Tulca j se mudi djaikovski škof dr. Ante Akšarnovič, ki je v teku dneva obiskal ministra za gozdove in rudnike Matico.
Belgrad, 9. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je povišan za primarija državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani v pet? skupini dr. Alojz Zalokar, prima-rij iste bolnišnice v šesti skupini.
Belgrad, 9. febr. 1. Sveti arhierejski sinoc1 je izdal sklep, da se po vseh pravoslavnih cerkvah vsako nedeljo po službi božji zbirajo denarni prispevki za hram sv. Save, da se na t* način dokumentira »ljubezen in zahvala sribstva za velike zasluge srbskega svetnika Save Ne-m a niča«. Ta sklep je bil objavljen v »Službenem glasniku srbske pravoslavne cerkve«.
57 ar v zraka
Walvisbny, 9. febr. AA. Letalo »Mistery« je na svojem poletu preloielo približno 8592 km s povprečno hitrostjo 150 km na uro. V zraku jc bilo neprestano 57 ur in 25 minut.
Tajna pogodba z Nemčijo
Pariz, 9. febr. AA. Današnji »Matin« ponovno pišo o hirtenborški aleri s tihotapstvom orožja na Madjarsko in o razburjenju, ki je zaradi tega nastalo v krogih Male antante. List navaja, da jc t zadnjem časa Madjarska sklenila z Nemčijo tajno letalsko pogodbo. Kakor doslej so bile seve te vest-' od zainteresirane strani demantirane. Nedavno tega. nadaljuje »Matin«, pa je Madjarska dobila še 32 velikih italijanskih letal. Marfjarski državniki bi morali vedeti, da so na ta način kršili mednarodne pogodbe. Čo bi dokazov nc imeli, bi teh državnikov ne obsojali. Na mestu ni bilo, da nam o tej stvari v najkrajšem času dajo primerna pojasnila.
Razorožitev
w	W
Črni oblaki nad Ženevo
Nafta javnost je r« že utrujena od dolgovea- i nfc razprav na ranorcnžitveni konferenci in zato j tudi ne kaže več posebnega zanimanja za razoro- I
Štreno vpražar je. Svinčeno politično in gospodar- ] <4to ozračje, v katero uoče posijati niti ozek pra- | men boljSe čase obetajočih žarkov, prerado za- j rablje človeka v sen pogubnega fatalizma, ki se na zunaj kaže v apatiji do vseh problsmov, ki niso neposredno v zvezi z našo borbo za vsakdanji kruh.
In vendar gre v Ženevi tndi za gospodarski oft»toj posameznih držav, za telesno blaginjo narodov in posameznika, kakor je na drugi strani v igri mir in z njim svoboda marsikaterega naroda in milijoni mladih življenj! Miljarde in miljar-de stane države novo' tekmovanj? v oboroževanja in srka življenjski sok iz našega izpitega gospodarstva, da ie nato s<rdi v cementu in jeklu, iz katerega se roga smrt prihajajočemu rodu.
Ko bi bilo vprašanje razorožitve tako enostavno, ko bi se ob njem ne kresali tako različni interesi narodov vsega sv?ta ali pravzaprav tako različne miselnosti in tako različni vidiki, s katerih predstavniki narodov gledajo na te dozdevno različne interese, ki morajo biti vendar vsemu človeštvu skupni! Prvi takšen interes bi morala biti zagotovitev vesoljnega miru, tega pa nočejo tisti, ki niso s sedanjim teritorialnim položajem v l.vropi zadovoljni in vodijo politiko rervanže. kakor Nemčija, Italija in Madjarska. Na drugi strani so tisti, ki hočejo, da se stanje, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, ne izpremeni; zato so ti naravno .pajboljši zagovorniki miru, ker je res v njihovem .neposrednem interesu, da se mir ohrani. To so države, ki se zbirajo okoli Francija: Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Belgija in Romunija. Tretjo skupino držav tvorijo Anglija, Amerika in Japonska kot izrazite pomorske sile. Mimogrede bodi takoj omenjeno, da so se t« pomorske sile prav lahko sporazumele glede omejitve oboroževanja na morju prav radi tega. k;r ni tvorila objekta sporazuma po svojih političnih in kulturnih tradicijah tako raztresena Evropa, ki jo je poleg tega razdelila vojna v dva nespravljiva tabora. Francije in Italije -ni bilo mogoče spravili pod skupno streho prav radi tega ne. ker stoji vsaka v drugem taboru.
Razorožitvena konferenca je bila sklicana na podlagi 8 .člena pravil Zveze narodov, ki j s obenem člen versajske mirovne pogodbe in ki določa. »da je treba znižati oborožene sile na minimum, ki ga dopušča državna varnost in ki je v skladu z izvršitvijo mednarodnih obvez, naloženih po skupni akciji, in sicer je treba pri tem upoštevati zemljepisni položaj in possbne razmere v vsaki državi.«
Francozi se ne čutijo varne in zahtevajo, da se jim varnost zagotovi z novo mednarodno pogodbo, ki bi vsem pogodbenikom naložila obvezo, da takoj posežejo vmes vsaj z gospodarskim bojkotom »napadalca« in pomagajo »napadencem«; prej se ne bodo razorožili. Clemenceau je dejal, da js dvajset milijonov Nemcev preveč. Te »tigro-ve< besede so postale rek. ki drastično oanača »posebne razmera države« (Francije) v smislu osmega člena pravil Zveze narodov. Toda bolj kakor za varnost Francije gre v Ženevi za varnost Poljske in držav Male antante. Francozi so ei zavarovali nemško mejo z locacrnsko pogodbo, s katero es je celo Anglija dbveaala, da nastopi z oboroženo silo proti Nemčiji, ako bi ta hotela vdreti na Francosko; kaj pomeni angleški podpis je Nemoem pokazala svetovna vojna, zato tudi ni v Nemčiji ne duha ne sluha o kaki gonji za revizijo zapadne meje. Poljsko mejo brani proti Nemcem samo poljsko in češkoslovaško orožje ter posredno tud* francosko. Kako naj sa te države razorožijo, ko oficielni predstavniki Nemčije javno izjavljajo, da ne priznavajo poljske meje in da se ne zadovoljujejo več s priznanjem pravne enakopravnosti glede oboroževanja, temveč se hočejo tudi dejansko popolnoma oborožiti? Kateri državnik v Parizu, VaTšavi, Pragi ali Belgradu bi sa irpal zagovarjati razorožitev v trenutku, ko so v Nemčiji zavladali Viljemovi baroni in si izbrali za zastavonošo revanže za vsako ceno Adolfa Hitlerja, za katerim koraka armada pol milijona mož in ti je naznanil uvedbo redne vojske s splošno vojaško dolžnostjo, in v času, ko reakcija veefli mogočih barv, počenši s črnožolto, sega preko Dunaja in Budimpešte v roko fašizmom vseh nians in se pripravlja na delitev slovanska zemlje?
Ali Francija in njene zaveznice v tem času bolj kakor kedaj poprej upravičeno ne stavijo za oogoj razorožitve sklenitev »vmhodnega Lokama«, ki bi zavaroval Poljake, in »balkanskega Lokar-na«, ki bi zagotovil nas? Anglija noče ničesar slišati o kakem novem jamstvu za mir v Evropi, 5eš. da je ta že dovolj zajamčen s pravili Zvceo narodov in [>ariškim paktom (Briand-Kellog). Da so jamstva leh paktov danes še vedno brez prak-ione _ vrednosti, so dokazali Japonci z zasedbo Mandžurije. Niti o širše zasnovanem francoskem razoroži t venem načrtu, ki naj bi Zvezi narodov priznal moč sankcije, da bi lahko z oboroženo silo prisilila napadalca k miru, nočejo ne Angleži ne N?mci ne Italijani razpravljati, čeprav so nanj pristali Belgijci, Poljaki. Ceiioelovaki in naš zunanji minister Jeftič. Angleži zahtevajo brezpo-jroino razorožitev, a v istem hinni «.ln filški tisk priznava, da pot, ki jo je »bral trium-
virst Httler-Papen-Hindenburg. ne pelje k razorožitvi.
Razorožitvena konferenca preživlja silno kri-tHSne dneve. Politično ozračje nad Evropo Je tako napato, da ga nekateri državniki že primerjajo s tistim h l. I9l4„ ki je izbruhnilo v strašno ne-vihto. Amerika se za usodo Evrope, ki noče več
?lačevati dolgov, ne zanima. Povojna politika rancije je polna poskusov, da bi Ameriko zainteresirala za usodo Evrope. Ti poskusi so se izjalovili, Amerika noče ne v Zvezo narodov niti nofe prevzeti kakršnegakoli jamstva za evropski mir. Niti s svojo zahtevo po povračilu posojenaga denarja ne more več dosti pritiskati na Evropo naj se razoroži, ker je ta že itak prosila za poravnavo.
Nad Evropo vstaja še edino Anglija, ki kot nekaka nevtralna sila miri razdražene duhove. To se je te dni pokazalo v hirtenberški aferi, saj je angleški poslanik zahteval pojasnilo o tihotapljenju orožja na Madjarsko cslo v Rimu. Vprašanje je, ali bo Anglija zastavila ves svoj vpliv v Berlinu in Rimu ter spustila na vroče glave imperi-a list o v blagodejni curek, kakor to zahteva angleška javnost, ki so jo dogodki v Berlinu vendar precej vznemirili. Potem bi se tudi sopara v Ženevi polegla.	-ski.
Smuške tekme v Innsbrucku
I nn »bruck, 9. Iebr. tg. Kmahi po 10. ari oe jo
začel prvi del slaloma. Proga je bila nastavljena zelo težko, tako da je bila res prava preizkušnja za naijboljše tekače. Dauber iz Nemčije je prišel skozi ! cilj brez padca v dobrem času l :22.6. Sledil mu jo ' Švicar David Zoog v času 1:25.4 tudi brea padca. Italijan Renato Dinai je radi svojega padca izgubil svojo mesto. Anton Bader, ki je lepo vozil, je kljub padcu dosegel čas 1:30. Švicar Franc Dauri je brez padca dosegel 1:24.6. Švicar Oton Furrer je igraje dosegel 1:22.2. Avstrijec Franc Fingerle je zašel, pa je kljub temu še dosegel čas 1:31.6. Anglež Mac In.tosh je prišel v času 1:36.1. Za njim je prišel Avstrijec Gustav Lantschner v času 1:27.7. Peter Lunn iz Anglije je brez padca prišel v času 1:35.7. Švicar Jiarel Graf včasu 1:30.7, Cehoslovak Viljem Mohl-\vald v času 1:38, Nemec Franc Pfilr brez padca v času 1:33.8, Avstrijec Seelos je privozil skozi cilj lahek kol pero v času 1:19.1 in s tem dosegel najboljši čas v prvom teku. Švicar Walter Prager je dosegel 1:24.8, Rudolf Schmiedel iz Nemčije 1:35.6, Švicar Foitz je prišel skozi cilj v krasnem slogu z 1:26.4, Gottfried Wolfgang je na ovinku nekoliko omahoval in prišel v času 1:24.6, Avstrijec Friderik Pfeiffer je dosegel čas 1:24.1 in Hans Hauser iz Avstrije 1:28.7. Avstrija je torej v prvem teku vodila. V času tefcme je lahko snežilo, vendar pa tek ni bil oviran.
Rezultati drugega slaloma pa so: prvi Avstrijec Anton Seelos, drugi Nemec Friderik Dauber, tretji Avstrijec Friderik Pfeiffer. Drugi slalom se je vršil na drugače zaznamovani progi. Višinska razlika pa je bila enaka in proga tudi približno enako dolga, pri drugi tekmi so se dosegli boljši časi.
Jugoslovanska razstava v Saari
Belgrad, 9. febr. L Na Incijativo prosvetnega ministra bo prirejena v teku prihodnjega meseca velika reprezentativna razstava jugoslovanske umetnosti v saarskem področju. Na razstavi bodo zastopana predvsem dela Ivana Meštroviča, celokupna jugoslovanksa grafika in naša narodna umetnost.
Hirtenberšho orožje
London, 9. febr. ž Govorijo, da britanska vlada pripravlja novo demaršo na Dunaju v zadevi hirten-borške afere ter bo zahtevala, da se orožje brez-pogojno uniči pod mednarodno kontrolo ali pa da se pošlje nazaj v Italijo. Velika Britanija ima informacije, da gre za 50.000 pušk in 200 strojnic.
Revolucija v Južni Ameriki?
Buenoe Aires, 9 .febr. ž. Po vesteh iz Monte-videa pričakujejo v Urugvaju v najkrajšem času revolucijo. Predsednik Terra je namreč najBvil revizijo ustave. Vodja opozicije Herrera je izjavil, da lx> v slučaju revizije ustave prišlo do revolucije. Opaža se žo koncentracija vladnih čet, posebno na brazilski meji, kjer se baje zbirajo vstaši, ki nameravajo udariti iz Brazilije v Urugvaj.
Carinski zid v Nemčiji
Berlin, 9. febr. tg. Državna vlada je danes odredila zelo visoko zvišanje carinskih postavk za celo vrsto kmetijskih pridelkov, z veljavnostjo od 15. febr. dalje. Carino na svinjsko mast je zvišala od 10 na 50 mark za 100 kg, carino na meso pa nekoliko več kakor znaša dvojna avtonomna tarifa. Tudi za Sivo živino so se carine zelo zvišale, tako za govedo na 50 mark za 100 kg (do sedaj avtonomna tarifa 27 murk), za ovce na 45 mark (do sedaj 22.50 mark), za prašiče 50 mark (do sedaj 27 mark), za sveže meso 100 mark (do sedaj 45),
■TO Biuw(flviin	m1	„.-1- /Ar* .—]~: ---- -------- . I»,u i,	.h.iiij
60} in za namizno meso 280 mark (do sedaj 120).
Do 4 milijarde smo spustili v zrak
V vsej državi smo lani pokadili 5 in pol miljarde cigaret, 40 milionov cigar in nad 3 in pol milfona kilogramov tobaka
Belgrad. 9. februarja.
Slovenec* je že objavil kratko poročilo, da je Slovenija lani spustila v dim nad 170 milijonov dinarjev. Belgrajski listi sedaj poročajo, da je bilo v vsej državi lani pokajeno okoli 5 miljard raznih ciaret in cigar. Opazovati je, da so se kadilci spravili na cenejše tobačne izdelke.
Tako je bilo luksuznih vrst cigaret (Karadjor-dje, Jadran, Šumadija) leta 1923., ko je gospodarstvo dobro šlo, porabljenih 65,090.300 kosov teh cigaret, naslednje leto 65,303.930, 1. 1925. samo še 29,614.886, 1. 1026. le 18,404.687, v 1. 1927. so kadilci porabili samo t4,133.068 teh luksuznih cigaret, naslednje leto 1928. le 12,166.864. L. 1929. pa se je poraba teh cigaret zvišala na 13,596.223. To leto je sploh kazalo, da se bo naše splošno gospodarsko življenje obrnilo na bolje. Pa ni bilo tako. L. 1930. so padle fine cigarete na 11,042.917. L. 1931. pa na 8,480.997. Lansko leto pa so kadilci skorajda opustili finejše cigarete, kajti v vsej državi so pokadili le 3,919.664.
Srednje vrste cigaret, kakor Vardar, Drina, Neretva in Morava ie leta 1923. bilo pokajenih 521,836.048 kosov, leta 1924. 720,631.193, leta 1925. 818,904.063, 1. 1026. 826,317.847, 1. 1927. 796,054.132, potem je to število vedno bolj padalo, 1. 1931. je bilo pokajenih le 471,974.273 cigaret te vrste, 1. 1932. pa celo le 333,501 999 kosov.
Zato pa je v tem času silno naraščalo število pokajenih cigaret navadne vrste (Zeta in Sava): 1 1923. ie bilo pokajenih 1305,000.000 kosov, I 1925. 2005,637.254, leta 1028. že 3066,240.814, leta 1930.
4497,114.063,1. 1931. kar 4985,034.070, 1. 1932. pa je to število padlo na 4656,796.460 kosov.
Iz tega pregleda je mogoče razvideti, da se ljudje odrekajo vedno bolj dražjim cigaretam in da kade cenejše. To je znak krize. Toda leta 1932. je padlo tudi število pokajenih cigaret najslabše vrste, kar dokazuje, da si mnogo ljudi, ki so poprej kadili, niti najslabših cigaret ne more več privoščiti. Monopolska uprava pa je mnenja, da padanje tega števila ne pomeni samo krize, ampak tudi večje tihotapstvo s tobakom iz južnih krajev. Posebno se opaža, da v deželah, kjer pridelujejo tobak, poraba monopolskega tobaka pada od leta do leta. To velja v prvi vrsti za cigarete.
Ce pregledamo številke o skupni prodaji vseh tobačnih izdelkov po kilogramih, kakor jih objavlja uprava monopolov, dobimo v glavnem naslednjo sliko:
Leta 1923. je bilo vsega tobaka prodanega 8,633.463 kg, od tega v obliki križanca 6,247.174 kg (72%), cigaret 2188,074.618 komadov (25%), cigar pa 39,642.949 (3%).
Leta 1925. je bilo prodanega vsega tobaka 8,923.374 kg, od tega križanca 5,835.700 kg (65%), cigaret 2865,624.638 (32%) in 44,409.787 cigar (3%).
L. 1927. vsega tobaka 9,873.980 kg; križanca 6,527.886 kg (66%), cigaret 3137,702.029 (32%), cigar pa 41,678.439 (3%).
L. 1930. vsega tobaka 10,108.876 kg; križanega tobaka 4,824.858 kg (47%), cigaret 5074,175.474 (51%) in cigar 41,968.445 (2%).
Lansko leto pa je poraba tobaka zopet padla na stopnjo, kakor je bila pred 8 leti, namreč nn
9,447.239 kg; od tega 3,781.860 kg križanega tobaka (40%), cigaret 5466,498.340 (58%) in 39.776.121 cigar.
Kakor bi človek sklepal, ljudje vedno bolj kupujejo narejene cigarete, ker nimajo več časa za zvijanje cigaret. Vendar je glavni vzrok, kakor trdi uprava monopolov, da pada poraba križanega tobaka, tihotapstvo s tobakom. Pa tudi to je resnica, da tobak sedaj ni več cenejši, kakor je bil poprej, ampak da stane 20 gramov križanega tobaka s cigaretnim papirčkom vred ravno toliko kakor 20 narejenih cigaret iz tovarne
Kakor je omenjeno, se tihotapstvo s tobakom vedno bujneje razvija, posebno v krajih, kjer pridelujejo tobak. V tihotapstvu prvačijo kraji v primorski in moravski banovini, kjer pokade več tihotapskega tobaka kakor pa monopolskega. Uprava monopolov navaja ta-le zgled: Monopolski okraj Imotski v Dalmaciji, ki ima nad 50.000 prebivalcev, pokadi na mesec vsega skupaj le 130 kg tobaka, medtem ko monopolski okraj Zagorje ob Savi na Slovenskem, kjer so doma tudi siromašni ljudje in jih je komaj nekaj več kot polovica od Imotskega, pokadi na mesec nad 2000 kg tobaka.
Največ cignret in cigar se proda na Slovenskem, kjer tobaka ne pridelujejo, pa tudi tukaj je precej tihotapskega tobaka. Nekdo je izračunal, da se v naši državi pokadi sedaj na leto za več sto milijonov dinarjev tihotapskega tobaka, kar pomeni čisto izgubo za državno blugajno. Zato ni čudno, da uprava monopolov s tako srditostjo preganja tihotapstvo s tobakom.
V tO letih 458.636 eksekucij
Ljubljana, 9. febr.
Kakšne gospodarske težave in stiske je S« venija preživljala, pojasnjuje m-d 1 "• '- ' statistiki! eksekucij za deset let nazaj. Višje deželno sodišče vodi o vseli izvršbah, predlaganih pri 39 okrajnih sodiščih, splošen seznam, ki navaja, da je bilo od 1. 1023 do lani v Sloveniji 458.636 izvršilnih zadev. Vijuga naraščanja eksekucij se je od omenjenega leta naprej polagoma dvigala in je dosegla prvi vrhunec v 1 !i>28 z 62.618 eksekucijami, nato so te naslednji dve. leti padle na 55.903, toda 1. 1931 so se znova dvignile ua 61.787, a lani so dosegle 73.570. Lahko raču-
namo, da je bil skoro vsak tretji prebivalec dravske banovine eksekviran.
Poročali smo že, da so se pri ljubljanskem okrajnem sodišču dvignile eksekucije od 876 na 12.242 v letih od 1918 do lani. Tudi mariborsko okrajno sodišče izkazuje zanimive številke o izvršilnih zadevah. L. 1918. je Maribor izkazal 948 izvršb .Nato so začele od leta do lela naraščati. Vrhunec so dosegle 1. 1928. ko je bilo 10.142 izvršb, za tem je sledil padec do 1. 1931., ko je bilo 9.002 eksekucij, a lani je Maribor znova zaznamoval znatno naraščanje, namreč 10.541 izvršilnih predlogov.
Stanovanjski najemniki zborujejo
Ljubljana, 9. febr.
Stara stvar ie, da stanovanjski najemniki v Ljubljani po svoji agilnoati, borbenosti in smislu za organizacijsko življenje daleč zaostajajo za stanovanjskimi najemniki v drugih krajih in mestih, prav lako pa tudi daleč za discipliniranostjo hišnih posestnikov. Zadnje čase se je organi acija najemnikov pričela nekoliko gibati. Začetek ie dober
f''|',jji,orda zraste iz društva Stanovanjskih najemni-o'v v Ljubljani še močen zaščitnik stanovanjskih najemnikov.
Snoči je bil prvi redni občni zbor društva. V salonu pri »Levu« se je zbralo okoli 120 članov društva, ki so pozorno sledili skoraj 4 ure trajajočemu zborovanju.
Občni zbor je vodil predsednik g. Drago Če-ferin. V svojem govoru je podal kratko poročilo o delu društva v zadnjih 4 mesecih, kolikor je trajala do sedaj doba prvega odbora. Predsednik je poročal o ukrepih, ki jih je društvo napravilo za 'znižanje sedanjih najemnin. Stopilo je v stik z Zvezo najemnnikov v Zagrebu ter se udeležilo tudi kongresa. Ni še gotovo, kje bo sedež Zveze, ker je belgrajsko društvo razdeljeno, pač pa hoče Zvezo prevzeti društvo najemnikov v Osjeku, ki je zelo agilno in ima relativno največ članov.
Kakor kaže, ne bo izdan enoten stanovanjski zakon za vso državo, temveč bo finančni zakon za L 1933-34 pooblastil banovine, naj izdajo stanovanjske naredbe v svojem območju. Pri naredbi za dravsko banovino mora sodelovati predvsem Društvo stanovanjskih najemnikov.
Predsednik je dalje ugotovil, da se plače in dohodki ljubljanskega prebivalstva vedno bolj krčijo, najemnine pa nikakor nočejo pasti, temveč so v zadnjem letu narasle samo v starih hišah za več milijonov.
Stanovanjski najemniki se morajo združiti predvsem v krepko organizacijo, če hočejo kaj doseči, saj moramo vpoštevati, da ima Ljubljana okoli 20.000 najemnikov.
Iz poročila tajnika g. Srečka Schlechte posne-
mamo, da je društvo imelo lani ob koncu leta okoli 700 članov, letos pa j;h ie pristopilo še kakšnih 500, tako da ima društvo sedaj nad 1200 članov. Shoda stanovanjskih najemnikov v »Unio-nu« se je udeležilo okoli 3000 stanovanjskih najemnikov. Pisarna društva v Vegovi ulici 6 prav pridno dela in se stranke pogosto obračajo nanjo, žal pa največ v primerih, ko jim teče že voda v grlo.
Blagajniško poročilo je podal g. Srečko Schlech-ter. Društvo je imelo v zadnjih štirih mesecih okoli 25.000 Din prometa.
Na predlog revizorjev je občni rboT podelil odboru absolutorij.
Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni skoraj vsi prejšnji odborniki poleg tega pa še prof. Vladimir Lapajne, Anton Likozar, Josip Kobal, Hugo Rojina, Makso Lilleg, Rajko Mlejnik, Ivan Rožanc in pa zastopniki strokovnih zvez.
V nadaljnem poteku občnega zbora so člani društva obširno govorili o mnogih zadevah, zlasti pa so poudarjali težak položaj, v katerem se nahajajo tako posamezniki, kakor tudi ves sloj stanovanjskih najemnikov. Prav vsi govornild pa so izrazili željo, da bi se stanovanjsko vprašanje vendar enkrat rešilo s pomočjo zakona ali naredb.
TOGAL SEDAJ MNOGO C E N E J Š11
NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE
Prej mala škatlica Din 26.— velika "škatlica Din 58,— SEDAJ SAMO
mala škatlica Din 21.— velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM JE DOBRODOŠLO) Sedaj lahko vsak kupi Togal tablete, ki blagodejno delujejo proti:
revmatizmu I protinu hripi	I živčnim boleznim
prehladu | lumbago išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažujejo samo bolečin, ampak pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Če več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuj Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je že tisočerim drugim. Togal tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašajte svo jega zdravnika! Dobe se v vseh apotekah. — Odobreno od M. S. P. N. Z. br. 2082.
* Rudolf VUarbinek
Trbovlje
Skioptično predavanje: Smuški raj na Pohorju in Sav. Alpah priredi SPD v petek 10. februarja ob 6 zvečer v dvorani ge. A. Forte. Predava znani pohorski poet-planinec g. S. Zorzut iz Maribora.
Po tri dni v tednu se bo delalo meseca februarja — tako razglaša rudniško ravnateljstvo. Z marcem pa grozi novo krčenje in zmanjšanje dela, | ker je država najbolj skrajšala odjem premoga • ravno iz naših rudnikov, dasi je naš premog ce-, nejši ko od drugih podjetij v južnih krajih države.
Prosta stanovanja se naj javijo socijalnemu I odseku na občini — tako vabi županstvo, ker se vedno več v trboveljsko občino pristojnih vrača.
„Veseli vinograd"
pred sodiščem
Ljubljana, 8. febr.
Kazenski sodnik ljubljanskega okr. sodišča s. o. s. g. Branko Ooslar je danes obravnaval neko kazensko zadevo zaradi lahke telesne poškodbe, katere ozadje tvori »VeseU vinograd«. Akademik Fran Bajd je po svojem zastopniku odvetniku dr. Marku Natlačenu ovadil sodišču policij, stražnika št. 144 zaradi lahke telesne poškodbe. Ovadba med drugim navaja:
Dne 27. novembra 1982 sem šel v dramsko gledališče k predstavi »Veseli vinograd«. Imel sem vstopnico za dijaško stojišče. Opazoval sem dog I-ke v parterju, ložah in na odru. V Nemčiji, kjer se je »Veseli vinograd« porodil, je oblast vprizoritev prepovedala, vprizorjen je bil le v manjših gledališčih. Ko sem povsem mirno zasledoval razvoj dogodkov, je prišla policija in nas s stojišča napodila. Dva stražnika sta pritirala v avlo nekega akademika. Policijski stražnik, sedanji obtoženec se je obrnil proti meni in, ne da bi mi kaj rekel, je zavihtel pendrek ter me tako močno udaril po glavi, da se mi je pocedila kri in sem padel v nezavest. Nato me je osumljenec odvedel na policijsko stražnico. Policijski zdravnik dr. Pavle Avra-movič pa mi je izdal spričevalo o poškodbi.
Policijska uprava je vložila proti ovaditelju, akademiku Franu Bajdu ovadbo na drž. pravdni-štvo. Ta ovadba v srbohrvaščini navaja: »što se je dana 27. 11. 1932 god. prigodom demonstraciia u ' dramskom pozorišlu suprostavljao uredujučem organu ove uprave policije.«
Policijski stražnik št. 144 Martin Cepon je bil danes pozvan,da se zagovarja pred okr. sodnikom zaradi lahke telesne poškodbe. Stražnik št. 144 se je malo kasneje pojavil v sodni dvorani št. 28. Zagovarjal se je, da so stražniki dobili nalog, vsako demonstracijo od strani gledalcev preprečiti, če drugače ne. tudi s •silo. Imel je službo v vestibulu, kamor sta dva stražnika privedla tudi akademika Bajda. Hotel ga je odstraniti na ulico, a ker se mu ni hotel pokoriti, marveč se mu je uprl, ga je udaril s pendrekom. Kam ga je zadel, ne ve. S stražnikom Cotičem sta Bajda odvedla na stražnico.
Nato so bile zaslišane nekatere priče, objektivni očividci vsega dogodka. Tako je urar Ivan Krvina izpovedal, da je stražnik udaril Bajdo po glavi tako, da je padel. V vestibulu ni bilo nikake gnječe. Akademik Rudolf Flajs je izpoved prve priče prav tako v vseh bistvenih točkah potrdil. Brez povoda je stražnik udaril Bajda po glav) s pendrekom. Slične izpovedi so podali še priče abs. iur. Avgust Novak, trg sotrudnik Ludvik Korče in tehnik Bogoljub Kannegiesser, ki je tudi videl, kako je Bajd po udarcu s pendrekom padel na tla in bil močno krvav.
Obtoženi policijski stražnik je navajal kot raz-] bremenilni priči svojega stanovskega tovariša, stražnika Cotiča in še nekega neznanca. Sodnik je razpravo preložil, da zasliši ti dve priči.
Ljubljana, 9. februarja.
•Včeraj, v sredo, se je vršil v Ljubljani pogreb lastnika starodavne klavirske tvrdke, g. ltudolfa Warbineka. Blagojiokojni je bil zgleden delavec, očetovsko skrben svojim uslužbencem in velik dobrotnik siromakov. G. Warbinek se js rodil na Moravskeim, študiral pa je svojo stroko v Nemčiji in na Dunaju, prepotoval Italijo, Madžansko in Bolgarijo, nato pa se je pred 35 leti naselil pri nas v Sloveniji in začel svojo obrt leta 18i»5 v Ljubljani. Ugled in sloves, ki ga je uživala tvrdka že poprej, sta ga priporočala tudi pri nas in si je v teku svojega delovanja pridobil širok krog odjemalcev tako v Jugoslaviji kakor tudi v inozemstvu. Tvrdka Warbinek izvršuje namreč med drugim tudi popravila pri vseh večjih glasbenih institutih, v prvi vrsti na konservatoriju in pri ljubljanskem gledališču ter uglašuje godala za koncerte, G. VVarbinek je pridobil svoji firmi nešteto odlikovanj na mednarodnih razstavah v Londonu Parizu, Atenah, Budimpešti, Bruslju, Osjeku in v Trski. Po smrti 70 letnega starčka prevzame vodstvo tvrdke njegov sin Rudolf, ki bo sledil pri svojem delu od blagopokojnika začrtani poti, kar bo samo ob sebi priporočalo tovarno tudi še v naprej. Pokojnemu bratu Čehu pa: Naj počiva mirno v zemlji slovenski I
Kamnih
Opereta na odru v Kamniškem domu. Društvo »Kamnik« nam je pripravilo za predpust prav prijetno zabavo z opereto »Moč uniforme«. K dobro znani Štokovi veseloigri, ki so jo že neštetokrat igrali na vseh odrih, je Kamničan akademik A. Cerer priredil glasbeno spremljavo in celo vrsto veselih solospevov, dvospevov in zborov. Pod režijo S. Kolmana so igralci vloge dobro naštudirali in prejšnjo soboto bi se morala že vršiti prva predstava. Radi znanih težkoč pa so morali v zadnjem trenutku predstavo preložiti in kakor nam zagotavljajo, se bo vršila premiera te težko pričakovane operete prihodnjo soboto 18. t. m. V predprodaji kupljene vstopnice veljajo še naprej. Za naslednjo nedeljo ima drušvo »Kamnik« že pri-| pravljeno drugo novost v letošnji sezoni: Vomber-I garjevo ljudsko veseloigro »Voda«, katero režira kaplan Miha Jenko.
Banjski gospod
V spomin t župniku R. Kapšu.
Ko sem se na novo leto poslavljal od njega, me je — popravici rečeno — močno skrbelo, kakšnega ga nom našel, kadar me zopet prinese no^a v moj ljubi Kostel. Človeku pride marsikaj na misel, zlasti ob slovesu se ti vrine, do sam ne veš kaj in od kod; vendar nisem niti slutil, da se poslavljava za zmerom, da se nn tem svetu ne bova nikdar več srečala... Da sem to vedel, bi bil še kakšen dan ostal doma.
Iz vMuuldujcKa vivijeDja ia	me jc
vrglo bratovo pismo, v katerem mi je med drugim sporočil: »V nedeljo so bili v Banjiloki ža-vrški gospod, ki so imeli sveto mašo in popoldne litanije. Banjski gospod bodo najbrž umrli, ker so strašno slabi in nič več ne morejo. Prosili so, da moli zanje. Zadnje dneve, pravijo, jim gre pa še zmerom na slabeje. Zdaj že nič več ne govorijo in menda nikogar ne poznajo.«
Takoj sem napisal pismo, ki ga je — upam
—	še dobil, prebral pa bržčas ne. Odgovora ni bilo...
Na Svečnico sem izvedel, da banjske°ga gospoda ni več... Človek je zares kakor kaplja na listu: veter jo ziblje, ziblje — v hipu zdrkne
—	in je ni več ... Ali človek je več ko kaplja na lističu: duša živi, tudi po ločitvi od telesa. Tn nekoč bo telo iznova oživelo in se združilo z dušo.
Spoznal sem ga, ko je bil še ekspozit na Zdihovju. Zdihovje — uradno je menda Zdihovo
—	je najbližja in najbolj obiskana kostelska božja pot: od nas se prav lepo vidi in tudi zvon zmerom razločno čujemo. Žalostna Mati Božja v velikem oltarju je potolažila že prenekatero kostelsko srce; posebno cvetni petek in na Male maše hitijo matere k Mariji Sedem Žalosti... Pa so prinesli naši romarji vest, da so na Zdihovju nov gospod, ki strašno lepo pridigajo in spovedujejo. — »Ko misijonar!« so rekli naša mati. Zamikalo me je, da bi videl tega »misijonarja«. Ko sem ga videl in slišal njegovo pridigo najprej v slovenskem in potem še v nemškem jeziku — na Zdihovje, ki je na meji med Kostelci in Kočevarji, prihaja tudi dosti Koče-varjev — sem priznal, do so ljudje govorili resnico. Ko provi misijoner!
Ko je postal banjski župnik, svo bila kmalu dobra prijatelja. Mislim, da nisem rekel preveč. dasi prav je bil on po letih in po vsem drugem daleč pred mano. Zvezala pa naju je njegova preprosta, odkrita in vesela narava ter po-Ei___—ii,. i_u: ____u —i----
9U.UU	** ■! ■!,. U IM IIIMII IKOKV^« I .. ......
in osvoji. Prijazen in priljuden do vsakega, je za slehernega našel pravi obraz in pravo besedo. ki ni bila samo enkrat prav duhovita. Niti sledu one uradne, toge hladnosti in rezervira-nosti, ki jo srečaš dostikrat tudi tam, kjer bi se je najmanj nadejal. Ne, uradnik pa ni bil bnnjski gospod, niti tedaj ne, ko bi moral biti. V tem je bil pravi sin svojega duhovnega očeta dr. janeža Kreka in vselej je s ponosom povedal, da je bil nuni zadnjimi Krekovimi učenci v bogoslovju. Kadar je prišel pomenek na Kreka, so mu vzplamtele oči in nikoli menda ni pozabil pripomniti: »Hej. Krek, Krek! To ie bil mož, kakršnega smo danes bolj potrebni ko koščka vsakdanjega kruha! Janez je imel srce in glavo, po oboje na pravem mestu!...«
Nikdar ne bo nihče vsem l judem ustregel. Še Kristus ni mogel. Tudi duhovnik tega ne zmore, pa naj ho še tako svet. Nekoteri imajo rajši uradnika, drugi človeka, očeta. Najbolje naredi, kdor zna biti uradnik, kodar je treba, in oče. kadar ve. do bo toko bolje. Vsakdo noj stori, kar more... Banjski gospod «e je trudil, do bi vsem svojim storil po volji. Naštel bom samo nekaj primerov, zakaj vseh ne morem, niti jih ne vem. Pritisnilo je suša — nekaj poletij sem nas že redno plaši ta božjo šiba —-| ljudje so se nekaj dni ozirali proti Skradii in proti Zdihovju. Ko od nikoder ni hotelo biti oblačka, so odločili, da pojdejo k Žalostni Materi božji na Zdihovje. Brez banjskega gospoda niso šli nikoli. Pred peto zjutraj smo se vzdignili iz banjske cerkve in molili in peli in klicali nebo na pomoč. Najprej križ z Bogom, za njim gospod, potem pa dolga vrsta znpa-Ijeniii in izmučenih obrazov, da se je dvigni prah. ko za karavano v puščavi. Ob očrni h smo po žgočem julijskem soncu priškrotnbali na Zdihovje. Zvonovi so vpili proti nebu, ljudje so zbiti popadali na kolena, cerkev pa se je tresla ■ od joka in oesmL ki je z zadnjimi močmi vrela
»	Marija Sedem Žalosti,
o milo glej nn nas, ki k Tebi smo pri romali, usmili se čez nas! Marija Žalostna, prosi za nas lloga, da bi bila naša prošnja pri njemu uslišana!...
In če nismo bili uslišani prvič, nas jc banjski gos|Kxl peljal še drugič in tretjič. In to je šlo leto z>a letom, zakaj človek hoče vedno živeti. živeti.
Pa ne le poleti, tudi pozimi jc hodil pogosto na Zdihovje. prva leta celo v šolo. In po največjem snegu, skozi žamete. l)o pasu in še višji sneg je gazil in spoten in premočen šc učil. To ga je tudi ugonobilo. Seveda, dokler je človek zdrav in čvrst, misli, dn mu nič ne more škoditi. A kaplja za kapljo še skalo pretolče!
Ko sem za Imžič prišel domov in sem se gredoč ustavil v benjskem župnišeu. gospoda Kapšo ni bilo doma. Bil je v šoli. Ko so otroci že odžvrgoleli mimo župnišča in sc razleteli na vse strani, je pridrsal še župnik. Do šole nima niti dober lučaj daleč! Utrujen obraz se mu je razveselil in jiostal jc ves živahen. — »Letos bo birma.« mi je hitel praviti, »zflto sem se sedaj vrgel nn šolo. Moram otroke pošteno pripraviti, da se bodo tudi Kostelci postavili pred škofom. Do tedaj, upom. da bom vzdržal: potom pa. nko ne bo bolje, se umaknem, čeprav nerad.«
Pa se je moral umakniti — čeprav nerad —preden je pripravil otroke, preden je bila birma ... Na Zdihovju še prnv tako zvoni zjutraj, opoldne in zvečer. Samo kdo l>o sedaj vodil naše procesije k Moriji Sedem Žolos ti?' Kdo me bo sedaj »prejel v banjskem župnišču. ko pridem domov? Župnik Kapš me čaka prnv blizu svetega Jakoba, ki bo moral svojim ovcam
nn ah* r i a _ t 1. n .r i ^ !.,>.»
J—— ■	. ■■ . i » — mi—y K— — J —	B—J —--
Ljubljanske vesti:
Dva „nabiralca" za Rdeči
• v
Ljubljana, 9. februarja.
N« lepo idejo je prišel 24-let ni Viktor P-po poklicu brezposelni delavec, doma iz Vitanja. Viktor je ugibaL kako bi se dalo kje na lahek način kaj zaslužiti, da bi ne bila v žepu vedno tako preklicano huda suša. Vedel je: Se so dobri ljudje na svetu in še vedno radi dajo ubogim in v dober namen, samo silno nezaupljivi so. Le kako bi se dali omehčati in uspavati v tej nezaupljivosti? V te in take inisli zatopljen se je sprehajal Vihtor po cesti, ko opazi na tleh lep koe papirja, takega, kakor ga rabijo samo v boljših pisarnah. Viktor ga pobere in spozna, da je na njem neko obvesti o mestnega magistrata. Viktorja pa to obvestilo prav nič ni zanimalo, ker res ni bilo nič važnega na njem in ne bi moglo Viktorju prav nič pomagati. Samo štampiljka mestnega magistrata ga je zanimala. Viktor je videl, da je pod štam-piljko še velik kos papirja. Viktorčelc je šel m odrezal tisto, kar je bilo napisano, prazen del lista pa je obrnil in si nad štampiljko sam izstavil potrdilo, približno tele vsebine:
»Tuuradjio potrjujemo, da sme g. Viktor
p...... nabirati v mestu in na deželti prispevke
pri strankah za Mladinski dom na Kodeljevem in za društvo Rdeči križ. Prispevki so namenjeni za lajšanje bede brezposelnih družin. Ljubljanski mostni magistrat.« štampiljka je bila na listu res narobe, toda kaj zato? Kdo pa da kaj na take malenkosti? Viktorček je tako romal po deželi, obiskoval razne kraje, toda še najbolj ran je kazalo v Ljubljani, kjer je dobil
še največ. Pri neki stranki so ga opozorili, da
je štampiljka na listu narobe in Viktorček se je odrezal: »Eli, veste, saj je na mestnem magistratu še kaj drugega narobe!« Povrh tega si je prišil na kos platna še križ iz rdečega blaga in ga pritrdil na rokav, da je res zgtedul kot pristen samaritan in odbornik »Rdečega križa«. Kdo mu torej ne bi verjel.
Dobro se je Viktorčku godilo na ta način nekaj časa, dokler ni prebrisanec našel svojega mojstra. Ko je nekje potrkal na vrata nekega gospoda, se je ta začel smejati, ko je videl potrdilo: »Ah, tako, ti da si od »Rdečega križa«? Jaz sem tudi pri »Rdečem križu«, pa to ne poznam. Tudi o nabiralni akciji take vrste nič ne vem. Čakaj, falot, kje je policaj! Policija! Pooooliiiiriiiija-a-a!«
Viktorček se je hotel kar na lepem ukrasti po stopnicah, ampak gospodova roka ga je že držala, tako dolgo, da je res prišel stražnik in neoiilo zagrabil Viktorčka ter ga odtiral na policijo. K debelemu kupu spisov o Viktorčkovem prejšnjem življenju se je pridružil še nov spis o tem, kako se je izdujal Viktorček za odbornika »Rdečega križa«.
Med tem, ko je Viktorček že v luknji, pa še ni imenitna gospa Pavla Bin iz Maribora. Ta stara goljufica hodi sedaj po Dolenjskem, se izdaja za odbornico »Rdečega križa«, ima psuv tako rdeč križ ua rokavu, nabira »podpore« ter goljufa tudi na druge načine. Slej ali prej dobe tudi njo in sc ji bo zgodilo prav tako, kakor se že Viktorčku.
Stolna Vincencijeva konferenc a sv. Nikolaja v letu 1932
Tole poročilo bodi vsem dobrotnikom in prijateljem stolne konference letni obračun in verna slika tihega delu krščanskega usmiljenja v okviru naše konference. Vse delo v konferenci je slonelo na 19 delovnih članih, ki so se bili sestali v preteklem letu k 47 sejam. Konle-renca je naklanjala redno mesečno podporo v živilih in stanarini 35 strankam, 3 podpiranci so v teku leta umrli. Razsežno je bilo konferenčno delo v izrednih slučajih, pri katerih so se stranke zatekale k nam za pomoč. Na ta način je imela konferenca priliko, pomagati z živili 65 družinam ter 25 samskim osebam, oskrbela je 9 osebam potrebno obleko, 6 strankam je plačala stanarino, v 3 slučajih rešila v zastavljalnici zastavljeno blago, 2 osebami je plačala znatne potne stroške, 1 bolniku je preskrbovala zdravila, 2 otroka je spruvila v varen zavod, v t slučaju oskrbela umrlemu pogreb, za I otroku je prevzeta stroške v ferialni koloniji. v t slučaju oskrbela potrebščine ženi na porodu, I stranki kupila posteljo. 1 stranki oskrbela v zavetišču ter končno I dijaku plačala šolnino. Kakor običajno je konferenca za božične praznike /brala vse redne podpirance k skupni sv. maši in sv. obhajilu in je nato vse pri skupni mizi pogostila, ob tej priliki so de-ojnAovni člani svojim varovancem pri mizi stregli, i;! število dobrotnikov, ki so konferenco deloma z 'rednimi, deloma z izrednimi prispevki podpirali, je bilo 195. Vseli prejemkov je imela konferenca v letu 1932 Din 37.570.50, vseh izdatkov Din 36.179.50. Vseli obiskov so napravili delovni člani tekom leta 913. Vsem dobrotnikom in prijateljem stolne konference se za vso dosedanjo naklonjenost in podporo iskreno zahvaljujemo ter smo prepričani, da sinemo po objavljenem poročilu in obračunu kljub težavnim gospodarskim prilikam še v nadalje računati na njihovo pomoč.
Kaj bo danes?
Drama: Ob 15: »Carjevič Aleksej«. Dijaška predstava pri globoko znižanih eenoh. Izven Opera: Zaprta.
Union, verandna dvorana: XIV. prosvetna večer. Predavanje g. Košmerlja ob 75 letnici lurških dogodkov.
Kino Kodeljevo. Ob 8: »Kubanska Ij-ubavna pesem«. Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvet.ska <. 10.
Halo halo, dame „U.F."
Pazite dobro, pride ,,U.F."
Zapomnite si dobro „U F.'
0 Lnrški dogodki vzbujajo vseobčo pozornost ne samo v katoliškem temveč tudi v izven katoliškem svetu. Jutri mine 75 let, odkar si je božja Vsemogočnost izbrala Lurd kot mesto, ki hoče deliti posebne milosti. Tem dogodkom bo posvečeno nocojšnje predavanje, ki ga bo imel 'osp. stolni vikar Alojzij Košmerlj ob spremljevanju lepih 6kioptičnib filik, ki nas bodo seznanile z osebami, kakor tudi s krasnimi svetišči in ličnim mestom Lurd. Ker se bo letos vršilo tudi jubilejno romanje v Lurd, zato naj se p. n. občinstvo kolikor mogoče v obilnem številu udeleži nocojšnje prireditve, ki bo ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5.
Danes bom vsa/ za pol urice dal slovo vsem te tavam in križem, ko se pri Slamiču bom posladkal s klobaso, nadevano z riieml
0 Občinska uprava in mestni staroupokojenci v Ljubljani. Zadeva glede znižanih rodbinskih draginjskih doklad in prevedb po novi službeni pragmatiki za mestne uslužbence, se že vleče nad eno leto in pol, pa kljub vsem številnim potom, izročenim spomenicam na me-rodajneni mestu, kakor tudi vsem občinskim svetovalcem, še ni končno urejena in le dokazuje, kako malo socijatnega pojmovanja je v tej pereči zadevi za današnji težki položaj sta-roupokojencev. Vsi ti neuspešni koraki pri me-rodajnili faktorjih so dali prizadetim staroupo-kojeucem povod, da so se pritožila glede odklonitve prevedb na bansko upravo, ki je pritožbi ugodila in v razlogih navedla, da so z odklonitvijo prevedbe kršene pravice, ki jih daje čl. 11 prehodnih določil nove pregmatike prizadetim upokojencem in da se jih prevede v smislu teh določil. Kljub tej jasni določbi v novi pregmatiiki pa se čuje, da se bo občinska uprava pritožila proti odločbi banske uprave na upravno sodišče. Je prav, če se že hoče dognati, katera oblast je kompetentna v tej sporni zadevi odločevati, ali občinska uprava naj pomisli, da radi tega načelnega vprašanja vendar ne kaže upokojencev še nadalje zadrževati in jim jemati pravic, ki so jim zajamčene v novi službeni pragmatiki. Saj so vendar v občinskem svetu še tudi oni gospodje,- ki so 6Vo-ječasno delovali v gerentskeni svetu in pod komisarjevim poslovanjem na magistratu ter dobro vedo, kaj so staroupokojencem zagotovili s svojimi podpisi, in s klavzulami v upokoji-tvenih dekretih in to podprli tudi s členom 11 prehod določil nove pragmatike. Torej dajte nam ono, do česar smo upravičeni, za drugo ne prosimo, in to brez zopetnega odlašanja. Gospode občinske svetovalce pa prosimo, da se za ves potek zadeve zainteresirajo in pripomorejo do naših pravic. Neradi se »puščamo v javnost, a smo primorani, da bo tudi javnost o
tej zadevi, ki traja že nad 20 mesecev, pravilno poučena. Ta dopis smo poslali vsem ljubljanskim dnevnikom. — Mestni staroupokojenci.
© Pregled motornih vo»l. Uprava policije v Ljubljani ponovno opozarja vsa lastnike motornih vozil v Ljubljani in nje okolici, da se vrši pregled za njihova vozila samo še dne 10., 11. in 18. tek. meseca in sicer od pol 8 do-10 in od 14 do 17 na Celovški cesti 6U 38 (Triumphauto). Kdor ne bi pripeljal svojega vozila v zgoraj označenih dneh na pregled, ne bo mogel dobiti v teku tekočegil meseca promstne knjižice, ki je predpogoj za pla-čanje državne takse, katero pa je brezpogojno položiti pri pristojni davčni upravi v smislu tar. post. 100 zak. o taksah najkasneje do konca meseca februarja. Naknadni pregled motornih vozil za mesto Ljubljana in njo okolico se ne bo mogel vršiti po 13. t. m. do 1. marca, ker ne bo komisija za pregled motornih vozil uradovala v Ljubljani od 14. tek. meseca dalja. Davek se pobira naknadno. — Uprava policije v Ljubljani, dne 9. febr. 1933.
© Kurjega tatu že imajo. Včeraj smo poročali o zgodbi ubogih osmih putk iz Šmarja pod Ljubljano, kako se jim je v Ljubljani godilo in kakšna vojska je bila zaradi njih na trgu. Ljubljanska policija pa tudi ni kar tako od muh in je hitro prijela tatu, Spoznala ga je prav za prav hči bra-njevke, ki je od tatu kupila kokoši ne vedoč, da so ukradene. Mož je neki V. C., ki se stalno klati po Dolenjskem in se bavi največ z raznimi manjšimi deli, kakor izdelovanjem krtač in podobnim, velja pa za pravega specialista za vlome v kurnike. Mož je sicer hotel natveziti policiji silno dolgo in komplicirano zgodbo, kako je prišel do kokoši, toda policija, ga je samo opozorila na to, kolikokrat je bil zaradi kurjih tatvin prijet. Mož je bil že izročen sodišču.
© V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 11, t. m, ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
© Lizol. Kakor hitro se pojavi pomlad, že segajo razni mladi obupanci po lizolu. Ta svojevrsten pojav nastaja res vedno z nastopom pomladnega vremena. Včeraj zjutraj so našli na Gosposvetski cesti mladega moža, ki je ležal na tleh, okoli njega pa je silno dišalo po lizolu. Mladeniča, 23 letnega brezposelnega trgovskega pomočnika R. M. so prepeljali z reševalnim avtom v bolnišnicp, kjer so mu zdravniki rešili življenje.
© Modno hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Novo mesto
Umrl je g. Lovto Verbič, viSji davčni upravitelj v pokoju, v visoki starosti 86 let. Še v pondeljek je bil na kosilu v restavraciji, kamor je stalno zahajal, ker ni imel svojega gospodinjstva. Popoldne pa ga je prijela mrzlica, tako da je moral v posteljo. Pokojnik je preživel svoja pokojninska leta v Novem mestu, nazadnje v lastni hišici na Florjanskem trgu. Služboval je po raznih kraijih Slovenije, Bil je mirnega, dobrega značaja ter splošno priljubljen. Bil je tudi dolgoleten naročnik »Slovenca«. Naj počiva v miru! Njegovim sorodnikom iskreno sožaljel
Občni zbor Jadranske straže se vrši v soboto, dne 18. februarja t. 1., ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici.
Podružnica SPD. namerava izdati »Vodnik po Gorjancih«. Dovolili bi si nasvetovati, da bi podružnica v svojo knjižico sprejela tudi razne druge ture in izlete v bližnjo in daljšo novomeško okolico, pri čemur naj bi podružnici šli na roko vsi vešči turisti in pa ljubitelji dolenjskih gora in hribov,
Skioptično predavanje se vrši v Prosvetnem domu v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4 popoldne. Predaval bo g. salez, misijonar Josip Kerec o kulturnih razmerah na Kitajskem. Preplačila z^ stroške g. predavatelja se hvaležno sprejemajo.
Kram
Občni zbor podružnice »Jadranske Straže«.
Pretekli torek zvečer se je vršil v prostorih hotela »Kranjski dvor« redni občni zbor podružnice »Jadranske Straže« v Kranju. Udeležba je bila zelo pičla. Ljubljanski oblastni odbor je zastopal g. dr. Jeglič. Občni zbor je s primernim govorom otvoril predsednik g. Košnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, Tajnik g. Gabrijel Mohor je med drugim povedal, da šteje kranjska podružnica sedaj 125 članov. Blagajniško poročilo je podal tovarnaT g. Adolf Prah. Dohodkov je imela podružnica 1523 dinarjev, izdatkov pa 702 dinarja, v blagajni je ostalo 821 dinarjev. Zborovalce je nato pozdravil v imenu ljubljanskega oblaistnega odbora g. dr. Jeglič, ki je imel daljši informativni govor. Sledile so volitve in je bil izvoljen odbor z Tavnateljem g. Košnikom na čelu.
Nočemo k Grosuplju!
(Glas ljudstva o združitvi občin.)
Žalna, 8. februarja.
Tudi pri nas ae občine urejujejo. Da se ustreže mejam šol. okoliš, župnij, ter kmetskih potreb, so ae medsebojno sporazumele občine Luče, Žalna, Spodnja Slivnica ter Račna, da se strnejo v eno skupno občino. V tem oziru se je podala deputacija vseh navedenih občin k okr. načelstvu, podprta s podpisi skoro vseh občanov, da posreduje. Gosp. okr. načelnik je odobraval ta načrt. Dva dni kasneje so se pa vkljub temu na shodu Županske zveze brez nadaljnjega priključile vse te občine občini Grosuplje.' Ponovno je šla deputacija vseh zupanon in občinskih odbornikov k gosp, banu, da prosi pojasnila v tej zadevi ter da zopet izroči še več podpisov davkoplačevalcev iz omenjenih občin. Gosp. ban je sprevidel upravičenost zahtev prosilcev, ter jih z zagotovilom, da bo upošteval opravičene težnje prosilcev, odpustil. A ž« zopet slišimo, da se par gospodov iz Grosuplja neumorno prizadeva, da bi se te občine priklopile Grosuplju. Ne uvidevamo nikake potrebe za to, ker bi se s tem šolski okoliši razdejali, župne meje bi bile nenaravne potrebščine okoliških občin, ki zavzemajo večino kmetiških prebivalcev, eo pa pač vse druge ko grosupeljske gospode.
Vprašamo le javnost, je li par oseb več kakor davkoplačevalci štirih občin.
Dragi Grosupeljci! Mi vas imamo sicer radi, a ses raj-ši vas bomo imeli, če boste ostali čimdalj oddaljeni od na«.
Celje
■& Predavanje o stigmatizaciji. Z ozirom na
naso notico v »Slovencu« dno 8. t. m. sporočamo, da bo predaval o stigmatizaciji g. dr. Anton Brecelj v nedeljo, dne 12. t. m. ob 10 dopoldne v mali dvorani Ljifdske posojilnice. Ker je predavanje zelo zanimivo in je g. predavatelj znan strokovnjak v tem vprašanju ter si je tudi od blizu ogledal življenje Terezije Neumann v Konnersreuthu, zato upamo, da bo občinstvo v nedeljo malo dvorano Ljudskega doma popolnoma napolnilo.
& »Čevljar-baron« na celjskcm odru. Krekova družina v Celju uprizori v nedeljo, dne 19. t. ni. v dvorani Ljudske posojilnice v Celju igro s petjem v treh dejanjih, nakar že sedaj opozarjamo vse obiskovalce predstav Krekove družine.
& Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo v Celju ima. jutri ob pol 9 dopoldne v mestni šoli svoje običajno zborovanje. Na dnevnem redu je 1. društvene zadeve in poročila, 2. učni načrt za osnovno in višjo narodno šolo.
0 Kaj je z bolnišnico v Vrbju pri Žalcu? »Jutro« objavlja ined celjskimi novicami v sredo pod zgornjim naslovom vprašanje, kaj je z bolnišnico v Vrbju pri Žalcu. Informirali smo se in zvedeli, da se poslopje že 14 dni pripravlja za hiralce. Ko bodo dela dovršena, se izroči poslopje svojemu namenu.
& Potrditev poravnave. Potrjuje se poravnava v zadevi Novak Janka in Julijane, nepr. trgovca s šivalnimi stroji, kolesi, gramofoni in radioaparati v Celju, Prešernova ulica.
& Ukradeno kolo. Dne 8. t. m. je bilo med 10 in 11 dopoldne ukradeno iz hodnika vojašnice Kralja Petra nekemu naredniku-vodniku moško kolo, znamke »Oppel«, črno pleskano, št. 1,648.336, vredno 800 do 1000 Din.
& Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Dro-fenik A.
Ptuj
•Ctt
Nesklepčna občinska seja. Zaradi nujnosti je sklical mestni župan Jerše izredno sejo za torek, dne 7. t. ni. ob 18. Da dnevnem redu je bila edina točka: priključitev okoliških občin k uiestu. Ta nujna izredna seja pa se ni mogla vršiti, ker ni bila sklepčna. Zaradi tega je župan primoran sklicati drugo sejo, je pa vprašanje, če bo tudi ta sklepčna. Od 25 občinskih svetnikov je bilo navzočih le 14, svojo odsotnost pa sta opravičila le 2. Po štatutu je občinski svet sklepčen z dvetretjinsko navzočnostjo — biti inora torej na seji najmanj 17 občinskih očetov.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici sta umrli Jo-sipina Domanjko, 8 letna hčerka poslovodje iz Ptuja in Marija Šneberger, 50 let stara žena železničarja iz Kicarja. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
Težka avtomobilska nesreča. V sredo ob 3 popoldne se je vračala iz Ptuja na svoj dom v Ge-rečjo vas posestnica Marija Ponikvar. Na Hajdini pridrvi za njo osebni avto prometnega društva v Zagrebu in zavozi naravnost v Ponikvarjevo. Obležala je nezavestna, nakar so jo prepeljali v bolnišnico. Njene poškodbe so smrtnonevarne in ima najbrže zlomljen tilnik. Avto je vodil šofer Dušan Vlah iz Zagreba. Kako je prišlo do nesreče in kdo jo je zakrivil, bo dognala šele sodna preiskava. Ugotovitev dejanskega stanja so izvršili na licu mesta orožniki.
Kulturni obzornik
Jaroslav Durych: „BlodnjeA
Dasi so bili češko - slovenski literarni stiki fedno zelo živahni, je vendarle naše, zadnja leta zares bogato prevodno slovstvo popolnoma prezrlo prvaka sodobnega češkega pripovedništva, pisatelja Jaroslava Durycha. Šele lansko leto smo Slovenci popravili to zamudo, ko sta se odločili zanj kar dve založbi hkratu: Jugoslovanska knjigarna je izdala »Marjetico«, roman, o katerem je »Slovenec« že poročal (30, aprila 1932), v založbi Umetniške propagande pa je izšel veHki zgodovinski roman »Blodnje«. Obe deli je prevedel na slovenski jezik Ferdo Kozak.
»Blodnje« so Durychovo največje delo. Roman obsega dva obširna dela, od katerih ima prvi 326, a drugi celo 367 strani, čeprav je izšel z avtorjevim dovoljenjem v nekoliko skrajšani obliki. Velik de! češke kritike je proglasil ta roman za umetniško največje dejanje v vsej češki prozi. Nesporno pa pomeni višek med češkimi zgodovinskimi romani, kateTe prekaša po samonikli, individualni zasnovi, pa tudi v idejnem in umetniškem pogledu. Za Čehe je roman še prav posebno pomemben zato, ker v umetniški podobi prikazuje eno izmed največjih in najusodnejših poglavij iz njihove narodne in kulturne zgodovine. Snov za roman je dala pisatelju tridesetletna vojna (1618—1648). Ta bttrm, neurejeni čas, poln nasprotij, blodenj, krvi, vojsk, porazov in zmag zaživi v Durychovem romanu v vsej apokaliptični grozoti. Češka vojna, Bela gora, danska vojna, švedska vojna, vse to doživljamo v poglavju za poglavjem. Nekatere bitke, n. pr. tista usodna bitka pri Lutzenu leta 1632, ko je padel slavni švedski kralj Gustav Adolf, so popisane z vao umetniško prepričevalnostjo. To poglavje (VIII. drugega dela) je napisal pisatelj štirikrat, a vedno drugače. V romanu nastopajo zgodovinske osebe, kakor Friderik V., imenovan zimski kralj«, ter Wallenstein, vojvoda friedlanski, čigar umor
- , _____:__;L It—JI ___!	• ■ °
-u tvaaijvviu ijuui j c pvyu>an v /uuniejn pojliavjn
romana. Dalje Tilly, poveljnik vojske katoliške Lige, Švedski kralj Gustav Adolf itd,, itd. Ogromen tekst te zamotane zgodovinske fabule je, čeprav je roman težko pregleden in vobče ni čtivo za preprostega človeka, vendarle dokaz pisateljevih sposobnosti in epske širine.
Toda »Blodnje« niso zgodovinski roman v navadnem pomenu besede. Pisatelj je hotel na tem zgodovinskem zgledu poleg kulturno-zgodovinske slike češke domovine pred tremi stoletji podati še nekaj več: podobo človeškega življenja, podobo našega tavanja, naših blodenj vobče. PrizoT za prizorom nam slika takratno življenje na dvoru, v taboriščih, med vojaštvom, v mestih, kaže nam življenje oblastnikov in mogočnežev, ki imajo v rokah vlado tega sveta — pa tudi vso bedo človeških nižin, sijaj, a tudi brezupnost in minljivost j človeškega pehanja za osebnimi in tostranskimi, J zemeljskimi cilji. Roman kot celota zato vzbuja j vtisk apokaliptične groze, skozi katero pa sc le oglašajo tu in tam odmevi vernega raesijanističnega upanja v zmago duha nad materijo ter zaupne vere. v smisel bogovdanega življenja.
Durych je za slovensko izdajo napisal kratek predgovor, ki je objavljen v faksimilu in se glasi: »V Blodnjah sem hotel prikazati pogled na nebo, na zemljo in na peklo skozi nekaj ozkih razpok te ječe človeškega življenja, kakor so se približno razodevali češkemu narodu med tridesetletno vojno. Vsi napori človeškega ponosa in človeške trme so bili le ničevi, čeprav se je ta ničevost odevala v čim večij sijaj ali v čim večjo strahoto. Začetek kakor tudi konec vsega je mimo tega življenja. Izbral sem tragično Wallensteinovo osebo kot najjasnejši zgled,«
To je tudi simboličen smisel tega romana, ki preko zgodovinskega okvira sega globoko nekam v skrivnost človeške problematike. To podobo razodeva roman tembolj, ker zunanje dogodke sprem-lj^o in tolmačijo tudi verska nasprotja in vprašanja, ki so bila zlasti v onem času najbolj živa in pereča problematika češkega duhovnega in javnega [ življenja. Ta »misel razodeva1 še prav posebno /godba dveh ljudi, ki sicer gresta oba skozi peklo , onih dni, a nosita v sebi vendarle še mnogo, morc-l biti giobijih. važnejših vprašanj in še drug usod-
nejši nemir: žejo in nemir duše. To sta Jurij in Andelka, ki se iščeta na poteh ljubezni in trpljenja, življenja in smrti, in se najdeta v ljubezni in v Bogu, kar je pri Durychu vedno tako tesno spojeno. Toda Jurij in Andelka, dasi sta tako človeško pojmovana zrasteta končno v simbol, v katerega je položil Durych svoje najgloblje misli o ženi, ljubljenki božji. Kerubu na zemlji, ki človeka-Adama rešuje in napolnjuje —- kakor Danteova Beatrice — z angelsko harmonijo. Pa tudi svoje najgloblje misli o češtvu in katolištvu, ki bi ju želel videti združena, kakor je to nekoč že bilo, tako da smemo »Blodnje« šteti za roman, v katerem je podal češki pisatelj doslej umetniško največjo in najpomembnejšo vizijo v smislu epopeje svoje Domovine.
Jaroslav Durych pripada sodobni češki književnosti, v kateri pomeni hkratu njen vrh; vendarle pa je to samo časovna oznaka. Težje ga je opredeliti stilno in umetniško. Nesporna je Durychova modernost, to je duhovna in izrazno-stilna sodobnost. Življenje gleda kot nekaj veličastnega, skrivnostnega. Ni dvoma, da je to pravtako poteza velike človeške — osebnosti, kakor tudi izraz avtorjevega katoliškega svetovnega naziranja. A kljub temu, da se za mejami sveta, katerega nam odkriva v svoji umetnosti, vnemajo ognji nekakšne daljne, mistične svetlobe, pri njem vendarle ne moremo govoriti o kakšni idealizirani romantiki. Nasprotno, vse človeško, prečloveško mu je enako blizu kakor ideja o Bogu. Moremo celo govoriti o izrednem smislu in posluhu za podobo tega sveta, za podobo kaosa, groze, bede, greha, tako rekoč smisel in nagnjenje za prikapovanje demonstva zla, Seveda gleda pisatelj na vse lo življenje sub specie aeter-ni. Poudariti je zato treba vsečloveško širino in kozmično prodirnost njegove umetnosti, ki razodeva v svojem najbolj pristnem in osebnem bistvu poteze duhovnega, simboličnega realizma. Kot romanopisec pa je prav tako epik,'ki zna razgrniti pred nami komplekse širokih dogajanj, kakor tudi najnežnejše, najsubtilnejše vzlete čuvstva in fantazije. To kaže tudi jezik, ki jc zdaj periodiziran in širok, zdaj metaforično preobložen, pa zopet lir-cko čist in pesniški. V tem oziru ie lahko čutiti, , kako jc_ ta resnični umetniški tvorec v rodu z 1 O. Bfezino, s katerim ga veže tudi njegovo du-
hovno in socialno pojmovanje, ali pa z Novalisom, ki je tudi znan kot izreden mojster pesniškega stila in jezika, Ptsv tako so mu sorodni R. M. Ril-ke, G. Mahler Fr. Kafka. Tudi za Durycha je značilna poleg poudarjene spiritualnosti stroga formalna dovršenost njegovih del. Po snovi in fabuli le-teh pa sega Durych rad v sredo vsakdanjega, preprostega življenja. On ljubi vse preprosto, majhno in ubogo z neko prvotno človeško, z neko resnično katoliško ljubeznijo. V tem je podoben Frančišku Asiškemu. Toda vse, tudi najbolj drobna stran življenja se mu razodeva vedno v zvezi z neskončno resničnostjo, z zadnjim smislom, z večno lepoto. Vse mu je simbol, podoba božja. Življenje je Durychu cesta, po kateri se človek-romar skozi blodnje vrača k Bogu, izvoru našega nemira
na zemlji.	France Vodnik.
*
»Odmev iz Afrike«, misijonski -mesečnik s slikami. Letnik 30. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu ČV. iu Piju XI. Stane za celo leto Din 10. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina št. 2 (februar): Bili ste nakoč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu — Prerokovanje, ki se je izpolnilo — Posrečen misijonski poklic — Naša katehistovska postaja Savi
—	Počitek po načinu sv. Vincencija — Kratka misijonska poročila — Ne samo za zamorce... — Iz apostolata sester domačink — Uslišane molitve na priprošnjo služabnice božje Marije Terezije Le-dochowske — Smrt čarovnika. — Za naročnike sOdmeva« in »Zamorčka« berajo afriški misijonarji letno 500 sv. maš.
»Zamorčck«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 21. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga čč. gg. katehetoin in cenj. staršem toplo priporočamo. Cena na leto Din 7. Naroča se tam kot »Odmev iz Afrike«. Ljubljana, Metelkova 1. Vsebina št. 2 (februar): ^amorčke tudi zebe — Kako je mala Maguša našla Jezusa
—	Naše vrla sestre-zamorke — Zamorčkova otro-| ska leta — Boj s pavianoni — Psi na deln — Ka-I ko se naši otroci kesajo — Uganka. — Za vse t naročnik« »ZamnrMrn*- in »»......- i—
l . ..	~ -----------	utiCJU UlllCltl
misijonarji letno 000 sv. maš.
Dnevna kronika
Prijeta ponarejevalska družba
Som bor, 8. febr.
Policija je prišla te dni na sled široko razpredeni družni ponarejevalcev denarja v Krnjnji. Tainkujšnja |>olicija je odkrila v opekarni Petra Milllerja nedaleč od Krnjaje delavnico družbe in je istočasno aretirala tudi nekaj njenih članov. Aretirani so bik: glavni vodja družbe Ivan Bedči, mlad kmet iz Telečke, ki je radi podobnih deliktov že znan oblastem, dalje Jožef Tumukovič, kmet iz Obriševca pri Slavonskem Broclu in lastnik opekarne Jožef Milller. Delovanje te družbe so že delj časa zasledovali. Na sled so ;; prišli, da je družba pozvala nekega mehanik iz Slavonskega Broda, da bi vršil mehanična dela pri ponarejevanju, mehanik pa je zadevo ovadil policiji. V Krnjaji so nato izvršili preiskavo in našli priprave za ponare-jevanje bankovcev, litografične kamne in barve,
med tecn ko so stroj z.a tiskanje nameravali naročiti te dni.
V zvezi s to afero 90 bili aretirani še kmet Ivan Diosi in Anton Krečak iz Doroslova, Tomaž, Bernut iz Zbilja, Jožef Petrovič iz Bukovja in Peter Kolar iz Brežic. Bedo je prejel od Dio-sija 1000 dinarjev za nakup potrebnega materijala za ponarejevanje bankovcev. On in Krečak sta šla v Osjek, kjer sta v nekem grafičnem zavodu kupila litografične kamne in barve. Poleg tega naj bi poskrbela za tehnika, ki naj bi napravil potrebne rizbe. Ta tehnik je bil njihova nesreča. Navidezno je prevzel delo, je pa ovadil celo zadevo policiji in igral svojo vlo-go v zvezi s policijo naprej, dokler ni prišlo do aretacije. Družba je nameravala- ponareje-vati tudi dolarske bankovce. Vse aretirance so izročili državnemu pravdništvu v Soenborju.
Strašna otroška tragedija
V Vrbasu se je odigrala strašna otroška tragedija. Šestletni deček Karel Jonas se je igral v bližini malega mostu na ledu kanala. Nenadoma se mu je vdrl led in otrok je padel v ledene valove. Njegova dvanajstletna sestra Katarina je videla nesrečo in je skočila na led, da bi rešila malega bratca, bed pa se je ludi pod njo vdrl in padla je v vodo. Na cesti je bilo ob tem času več ljudi .Neki starejši mož, po imenu Ivan Mlklos, je skočil v vodo, da bi rešil oba otroka. Drugi ljudje so prinesli vrvi in drogove. Z velikim naporom se je končno posrečilo potegniti iz vode dečka in starega moža, medtem ko je dvanajstletna deklica, ki je prihitela na poiucč svojemu bratcu, izginila pod ledom in utonila. Po daljšem iskanju so potegnili iz vode tudi mrtvo truplo junaške deklice. Deček je zaradi mrzle kopeli hudo obolel in dvomijo, da bi ostal pri življenju. Miklos, ki je tvegal svoje življenje, da bi rešil dečka in deklico, pa se je le nekoliko prehladil.
Okrajni načelnik pred sodiščem
Pred senatom novosadskega okrožnega sodišča Se je vršila te dni glavna razprava proti 3o-let-neniu okrajnemu načelniku v Starem Bečeju Milanu Petroviču zaradi protizakonitega pobiranja pristojbin.
Obtožnica je navajala, da je okrajni načelnik Petrovič v občinah okraja Stari Bečej, predvsem v (Petrovem selu, ob priliki mlačve v juliju 1. 1930 za nadzorovanje od vsakega posestniku pobiral po 45 Din pristojbine. Banska uprava je dovolila mlačev po kmetijah pod pogojem, da so posestniki ukrenili vse potrebno proti požarni nevarnosti. O tem se je morala prepričati krajevna policijska oblast. Obtožnica navaja dalje, da jo bila pristojbina 45 Din postavno neopravičena in da so jo organi okrajnega načelstva, ki za to niti ni bilo pristojno, samovoljno pobirali. Uradniki okrajnega načelstva so se domenili, da bodo denar razdelili med seboj.
Okrajni načelnik je izjavil, da je takrat še-le prevzel urad in da še ni prav poznal predpisov, ker je prvič opravljal posle okrajnega načelnika. Zato se je obrnil za nasvet na svojega uradnika Vladimirja Šečeviča, sedaj mestnega uradnika v Horgošu, in na sedanjega uradnika okrajnega načelstva v Senti Vladimirja Mičina. Oba sta izjavila, da je pristojbina 45 Din upravičena. Nalo se je po njegovem nalogu vršilo nadzorovanje kmetij in se je pobirala pristojbina od vsakega posestnika. Ni res, da bi 011 sam imel kakšno osebno korist od tega.
Priča Šečevič je trdil, da mu je okrajni načelnik Petrovič po Mičinu naročil, naj pred sodiščem nikar ne priča proti njemu, ker bi sicer iz gubil svojo službo. Ko je Šečevič to izjavo dal pred preiskovalnim sodnikom na zapisnik, je v resnici izgubil službo, kar je gotovo delo okrajnega načelnika. Vladimir Mičin je priznal, da mu je okrajni načelnik Petrovič dejal nekaj v tem smislu, vendar pa je bilo to očividno mišljeno tako, da naj Šečevič cele zadeve, ki je popolnoma nedolžna, nikar ne meša s svojimi izjavami, ker ga bo sicer moral poklicati na odgovor. Okrajni načelnik je potrdil izjavo Mičina, nakar mu je predsednik sodišča dejal: »Zakaj ste grozili šeče viču? Ce bi kaj neresničnega izjavil tukaj, bi ga zadele zakonite posledice. Nad pravilnostjo izjav prič čuvamo mi.« Pri konfrontaciji med obtožen cem in glavnimi pričami so vsi ostali pri svojih trditvah. Sodišče je okrajnega načelnika oprostilo, ker ni bilo mogoče dokazati pregreška, zaradi katerega je bil obtožen.
Kotedmr
Petek. 10. februarja: Sholastiika. devica; So-(era, devica, rmičenica. ščip ob 14.01. Ilcrschcl napoveduje sneg ali dež.
Novi grobovi
-f" V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspal g. Anton Simčič, drž. uradnik v pokoju Pokopali ga bodo v soboto ob poltreh popoldne Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel
-f- V Ljubljani je včeraj umrl gospod Franc P a j n i č , železničar v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 2 po-poldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše
nih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoraj po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena 5 Din za vrečico ali 12 Din za ploč. škatlo), ker se nahajajo v prometu ludi ničeva ponarejanja.
— Svensson Jon: Nonni. Prevedel dr. Joža Lavrenčič. (Zbirka mladinskih spisov.) Izdala in 1 založila Jugoslovanska knjigarna, v Ljubljani, j I. 1933. str. 302, cena Din 55. — Naš povojni j knjižni trg prav gotovo ne pozna mladinske knjige, ki bi se lahko primerjala s tem čudo-. vitim delom. V popolnem pomenu besede bi »Nonriija« lahko nuzvali moderni Robinzon, še , več, kajti tu ne hite pred nami le čudoviti dogodki, temveč preveva vso knjigo tudi neka j topla in mehka poezija velikega umetnika, ki i seže mlademu in starejšemu bralcu v dno duše, i zato ne odloži knjige, dokler je ni prebral do j konca. Svenssona poznamo že iz »Prigod malega j Nonnija«, toda ta zvezek je v vsej seriji gotovo najlejši. Popisuje mini pot dvanajstletnega
if
Mariborske vesti:
sožalje!
Ostale vesti
Sv. zakon-vrelec žltl|en|a
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—
autorja iz. njegove daljne islandske domovine ua Dansko. Vihar je zanesel jadrnico v Severno ledeno morje, kjer preživljajo, vklenjeni med ledene gore, najčudovitejše dogodke s severnimi medvedi. Ko se rešijo ledenega oklepu, odjadrajo na jug, u spotoma jih zajame orkan in zanese ob norveško obal. Po skoro trimesečnem potovanju prijadrajo končno 1111 Dansko. Ta burni zunanji okvir prepleta |K>czij'.' polna autorjeva ljubezen do matere in do njegove mrzle severne domovine, ob enem se pa divitno tudi pristni neustrašenosti plemenitega dečko, ki lx> ostal vsakemu bralcu v nepozabnem spominu, kakor Robinzon iili Giilivcr. Naj bi ue bilo staršev, ki ne bi dali te čudovito knjige svojim otrokom \ roke. stij je ne bodo s prav nič manjšim užitkom brali tu li sami. Prevod in zunanja oprema sta brezhibni, kar pri izdan jih Jugoslovanske knjigarne sploh ni treba več posebe poudarjati.
— Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josal« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri.
Rokovnjači v Slov. goricah
obrtov. Odgovor zbornice se glasi, da trgovskim pomočnikom ni treba polagati pomočniških izpitov.
—	Nov zgodovinski muzej v Sarajevu. Hrvatsko kulturno društvo Napredak« je sklenilo osnovati v Sarajevu kulturno-zgodovinski muzej. V muzeju bo zbran ves materijal, ki se nanaša na zgodovino in življenje Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Zbiranje materijala so poverili Ivanu Mili-čeviču v Sarajevu.
—	Oplcnjena cerkev. V vasi Prugovi v Dalmatinskem Zagorju so te dni ponoči neznani vlomilci popolnoma oplenili tamkajšnjo cerkev. Vlomilci so s sekiro razbili vrata, s silo odprli vse nabiralnike v cerkvi, odnesli vso zlatnino in srebrni-110 ter sploh vse, kar je predstavljalo kakšno vrednost. Sum j-3 padel takoj na cigane, ki so se ledaj klatili tam okrog. Orožniki so jih res polovili. vendar niso našli pri njih nič ukradenega blaga.
—	V Zagrebu sc jc podražil kruh. Te dni se je vr&ila v Zagrebu seja odbora za pobijanje draginje, na kateri so zlasti protestirali proti novemu povišanju krušnih cen, ki so ga sklenili peki. Pekj so nameravali povišali ceno belemu kruhu na 5.25 Din za kg, polbelemu na 5 Din in črnamu na 4.50 Din. Dosežen je bil naposled sporazum, po katerem bodo cene kruha v Zagrebu od 13. februarja naprej sledeče: beli kruh 5 Din kg, polbeli 4.50, črni kruh 3.50 in rženi 3.75 Din za kg.
—	Ciganski vojvoda za-f.rt zaradi pretepanja. V Subotici so aretirali ciganskega vojvodo Ste-vana Dimoviča. Pred dnevi so prišli v Subotico neki cigani z namenom, da se stalno nasele v Subotici. Med njimi in Dimovičevimi cigani je prišlo do hudega pretepa, v katerem je Dimovič hudo ranil več ciganov.
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Svojega najboljšega prijatelja ubil po nesreči. Pred bihaškim sodiščem se je te dni vršila razprava proti 25 letnemu Mirku Bijeliču iz vasi Janjila. Obtožen je bil, da je ubil svojega najboljšega prijatelja iu pobratima iz iste vasi, Paro Ku-buriča. — Mirko Bijelič in Pero Kuburič sta bila dobra prijatelja od mladih let. Lansko leto jeseni, ko so se v okolici njune rodne vasi pojavili volkovi, sla se prijatelja dogovorila, da gresta skupno nad volkove. Že doma sta napolnila svoji lovski puški in odtšla. V gozdu, kakih 5 km oddaljenem od vasi, sla naletela na volčje sledove. Šla sta oprezno naprej. Prvi je šal Kuburič, za njim pa Bijelič. Med potjo pa sta naletela na veliko gladko skalo ovalne oblike. Pero je srečno prišel čez, Mirku pa je na gladki skali spodrsnilo, padel je na desno stran, pri tem se trni je sprožila puška in strel je pogodil Pera v pnsa. Ko je videl Mirko, kaj se je zgodilo, je zajokal. P?.ro pa, videč, da mu ni rešitve, ga je prosil, naj gre v vas po mater. Mirko je stekel v vas, zbral skupaj precejšnje šte.vilo ljudi" in jih odpeljal na mesto nesreče. Pero je bil še pri zavesti. Podal je Mirku roko in dejal s slabotnim glasom: »Ljudje, jaz ga ne obtožujem ne na tem ne na onem svatu; 011 ni kriv.« Cez pol ure je Pero umr-l. Na razpravi je Mirko ves čas jokal. Sodiščo ga je oprostilo vsake krivde.
Maribor, 9. februarja. 1 Srednji del Slovenskih goric je že nekaj časa j torišče pohodov drzne rokovnjaške tolpe, ki je poslala pravi strah in trepet vsega okraja. Rokovnjači se ne omeje le na določen kraj, ampak delajo izlete celo do mariborske okolice, kjer so izvršili že več drznili napadov in vlomov. Glavno njihovo središče pa bo tam nekje okoli Sv. Antona in Sv. Andraža v Slov. goricah. Niso varne pred njimi ne zidanice ne stanovanjska poslopja in vsak plen jim je dobrodošel. V kleteh iztočijo žganje in vino, iz hiš odnašajo obleko, mesnino, znajo pa izvršiti delo tako oprezno in previdno, da so doslej še vedno srečno upetali s plenom vred. Te dni so se zopet zagnali na svoje delo pri Sv. Antonu ter so izvršili kar v eni noči troje drznih vlomov. Najprej so se spravili nad sestre Paluc v Brengovi. Okoli 2 ponoči so se splazili skozi streho, ki so jo razkrili, na podstrešje. Dobrodošel plen jim jo tu nudila mesnina in Speli treh svinj. Vsega so pobrali, le kos mesa in kos špeha sta jim padla v veliki naglici, s katero so delali, skozi stopnjišče v vežo. Pri odhodu pa so imeli smolo. Sprožila se je opeka ter padla z ropotom s strehe na tla, kar je zbudilo obe sestri. Naglo sta pohiteli v soseščino do svojega brata, zbudili so se še drugi sosedje in začel se je prav-
cati lov na tatinsko zalego, ki pa je srečno odnesla svoj mastni plen na varno. Poleg mesa so odnesli sestram Paluc tudi vso pražnjo obleko ter jima povzročili nad 3000 Din škode. Po sledovih, ki so jih rokovnjači pustili na mokrih tleh, pa so jih zasledovali naslednjega jutra orožniki, ki so spravili enega osumljenca že na varno.
V isti noči je isla tolpa obiskala vinsko klet nekega posestnika od Sv. Andraža v Slov. goricah. Odnesli so mu vse žganje ter razlili mnogo vina.
In zopet v isti noči je bil izvršen tretji drzen vlom v prostore Društvenega doma«. Naslednjega dne je nameravalo uprizoriti društvo starih vojakov igro Za hrepenenjem po materi . Najbrže so vlomilcem dišale obleke, ki si jih je društvo izposodilo od mariborskega gledališča za to predstavo. Ker pa k sreči ni bilo oblek v istem prostoru, so iz. zlobnosti razrezali odrsko zaveso in si prilastili razne predmete iz sobe. Nekaj, kar niso mogli rabili, so odvrgli v bližini -Doma« proč, odnesli pa so en vojaški plašč, dve sablji in trobento.
Upati je, da ta izzivanja drzne tolpe ne bodo dolgo trajala. Sled, ki so jo dobili orožniki, bo verjetno vodila do uspeha ter dovedla do razkrinkanja vseh zlikovcev, ki ogrožajo imovino prebivalstva Slov. goric.
—	Kmetijska radio-f.redavanja od 15. februarja do 15. marca. Dne 12. februarja 1933 ob pol 8 zjutraj bo mesto gospoda Zupanca Martina, ki bi imel predavati o svinjereji, pa je zadržan, predaval gospod načelnik kmetijskega oddelka, ing. I. Zi-danšek o lemi: »Med angleškimi živinorejci«. Dne 19. februarja bo nadaljeval svoje predavanje o konjereji gosp, dr. Veble. Dne 26. feoruarja bo zjutraj jredav.-il o agrarnih skupnostih, o srenjah in pašnih služnostih gosp. inšpektor inž. Alfonz Pire, popoldne pa bo gosp. ravnatelj Kmetijske šole v Sv. Juriju govoril o kmetijskem gospodarstvu na banovinski kmetijski šoli v Sv. Juriju. Dne 5. marca bo gosp. ravnatelj inž, Turk zaključil svoj ciklus predavanj o travništvu. Dne 12. marca bomo slišali priznanega sadjarskega strokovnjaka gosp. Hu-meka Martina, govoriti o preprečevanju črvivosti sadja, popoldne pa bo ravnatelj grmske kmetijske šole predaval o vinogradništvu.
—	Trgovskim pomočnikom ni treba polagati pomoč'. -Skcga izpita. Društvo trgovcev v Karlovcu se je obrnilo na trgovsko-obrtno zbornico v Zagrebu z vprašanjem, ali morajo trgovski pomočniki polagati pomočniški iz.pit kakor Domočniki drugih
Halo halo, dame „ U. F."
Pazite dobro, pride „ U. F." ___Zapomnite si dobro , U. F.
—	17.000 dinarjev ukradenih. Novosadski trgovec BcJjan jc naznanil policiji, da mu jc bila v njegovem stanovanju ukradeua leseno škatlja, v kateri jc bilo 17.000 dinarjev gotovine. Njegova žeila mu je prišla proti večeru pomagat v trgovino. Ko sta se oba okrog sedmih vrnila domov, sta zapazila, da manjka lesena škatlja s 17.000 dinarji. O tatu ni nobenega sledu.
—	Kako se izražajo slavni pevci in umetniki kot n. pr. Franz Lehar. Hansi Niese, skladatelj Knl-man, itd. o Kaiserjevih prsnih karamelah: Kaiserjeve prsne karamele teknejo izborno. Lehar, Wien 1932. — Vaše Kaiserjeve prsne karamele so izvrstne. Rahljajo in ovlažujejo, tako da se kmalu lahko govori o dobrem učinku. Priporočam jih najbolje. Ilansi Niese, 1932. — Rad Vam potrjujem, da se mi pri kašlju, hripavosti in kataru vedno pomagale Vaše Kaiserjeve prsne karamele. Komorni pevec. Alfred Piccaver. Državna opera. \Vien, in Viktor Flemming, tenor pri Radio Wien. — Slično in še pohvalnejše se je izrazilo še 44 slovitih umetnikov in pevcev.
—	Proti kašlju. hripavosti, katarju. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihal-
□	Novi primarij kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice g. dr. Božidar Lavrič je te dni nastopil svoje novo mesto v bolnišnici. Za bolnišnico kakor za mesto Maribor znači nastavitev tega odličnega kirurga veliko pridobitev.
□	Smrt blage žene. V Slivnici pri Mariboru je usoda nemilo udarila rodbino bivšega mnogozasluž-nega in pri ljudstvu priljubljenega župana Kolinami. Uiiirla je v četrtek njegova mati gospa Ivana Kol-man rojena Pišek. Smrt blage pokojnice bo obžalovala vsa soseska. Bila je vzor žene, skrbna in vedno delavna gospodinja ter iskreno pobožna. Pogreb nepozabne rajnice bo jutri v soboio, dne 11. t. in. ob '0 na slivniškem farnem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem in sorodnikom naše iskreno sožalje!
□	Krčevinei se ue mlaju. Kakor znano, se vrši med mariborsko in krčeviusko občino prava vodovodna vojna. Krčevinei zahtevajo znižanje pristoj-
i bin za uporabo vode, oziroma, da se računa poraba j vode v Krčevini po istem ključu, kakor v mestu, i Opirajo pri tem zahteve na dejstvo, da so si sami i zgradili vodovodno omrežje, ki jo jiriključeno na mestni vodovod. Mariborska občina računa v Krčevini porabo vode po stanarini, in sicer 12% od ko-1 smate najemnine. Odstotek je nekaj višji, kakor v mestu, kjer se zaračunava poraba vode nn isti način. toda mariborski vodovodni strokovnjaki pravijo, da je končni efekt v obeh občinah čisto enak, i ker so jjač najemnine v Krčevini dokaj nižje, kakor v mostu. Pogajanja, ki so se o tej zadevi v sredo popoldne na mestnem načelstvu nadaljevala, zopet niso prinesla končne rešitve. Mestna občina je bila pripravljena znižati pristojbino na 8%, kar pa je bilo zastopnikom Krčevine še vedno preveč ter so vztrajali v zahtevi po izenačenju z mestom. Pogajanja se bodo nadaljevala, ko bosta občinska sveta obeh občin na prihodnjih sejah zadevo raz-motrila
□	Drevi bo zanimivo. Kakor doznavamo, bo na dnevnem redu seje občinskega sveta, ki se vrši drevi, med drugim tudi točka, zaradi katere je zadnjič pri proračunski seji skoraj obolela dvotretjinska večina mestnih očetov.
□	Nova gradbena dovoljenja. Na zadnji seji mestnega sveta so dobili gradbena dovoljenja: Železniška uprav« za zgraditev gospodarskega poslopja pri glavnem kolodvoru poleg kolodvorske rpstav racije, tvrdlta Motor-Sales v Frančiškanski ulici 17 za zgradbo lesene lope in Ernest Lakner za zgradbo prodajnega lesenega paviljona v Magda-lenski ulici. — Uporabna dovoljenja so dobili: Dr. Franc Stamol za svojo dvonadstropno stanovanjsko in trgovsko zgradbo na Kralja Petra trgu 4; kavar-nar Serec Josip za preureditev stanovanja v prvem nadstropju nad kavarno; Nedog Pavel za zgradbo dvoriščnega poslopja v Razlagovi 22a; in Wastian Cecilija za preureditev pritličja hiše na Aleksandrovi cesti 21.
□	»Švcjk« na mariborskem odru. O stvari smo že svojčas pisali, ko bo po slovitem romanu prirejeno odrsko delo uprizorili prvikrat na našem mariborskem odru. V sredo zvečer je bila premijera
Švejkovega« drugega dela; dejanje se vrši v ruskem ujetništvu in je precej medlo ter razvlečeno. Za poživitev teh mestoma vprav monotonih slik bi morala režija seči najbrže po nekaterih drugih režijskih sredstvih. Nastopil je malodane ves ansambl, priljubljeni in čislani komik Daneš pa je imel kot sijajen švejk zopet svoj veliki dan in je odlično ustregel izredno naporni vlogi, ki slavi zlasti v glasovnem oziru na nositelja vloge veliko truda. Režija je bila v rokah glavnega režiserja' J. Kovica, mnogoštevilno občinstvo se jc imenitno zabavalo.
□	Rdeči križ v Studcncili pri Mariboru ima v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9 v prostorih občinskega urada Studenci svoj IV. redni občni zbor z običajnim sporedom.
□	Prva lesena stanovanjska stavba. Na dvorišču tovarne Doctor in drug si je postavil ravnatelj tovarne g. Fischer leseno stanovanjsko poslopje, ki je zgrajeno po novem sistemu lesenih zgradb. Vila je bila te dni tudi zifblraj dograjena in jo je komisija odobrila.
□	Nove stojnice na trgu. Mestni svet je odobril prošnji mesarju .Hinko Potrča in prodnjalke juž nega sadja Marije Hvaleč za postavitev novih prodajnih stojnic na trgu.
□	Nogometna sezona pričenja. Ker nimajo smučarji sreče z vremenom, jo bodo pa imeli nogometaši. V nedeljo bo že otvoritev letošnje pomladanske sezone, in sicer z najzanimivejšim srečanjem, kar 1111 Maribor lahko nudi. Spoprimeta se v pri-inleliski tekmi 1SSK'Maribor in SK Raoid. Tekma
teh slarih rivalov za mariborsko prvenstvo se vrši na igrišču 1SSK Maribora s pričelkom ob 15. V predtekmi se srečata rezervi obeh klubov. — V nedeljo, dne 19. t. m. pa lio na Mariborovem igrišču brzoturnir v korist pomožne akcije. Sodelovali bodo vsi štirje nogometni klubi.
□	Boben poje. Dne 3. marca bo ob pol 10 na okrajnem sodišču v Mariboru soba št. 27 dražba nepremičnin zem. knjiga Koroška vrata, vi. št. 87, 102 in 184. Cenilna vrednost znaša 295.549.58 Din, vrednost pritikline 3760 Din, najmanjši ponudek pa 228.228 Din. — Dne 3. marca ho istotako ob pol 11 dražba nepremičnin zem. knjiga k. a. Studenci, vi. št. 191 in 434. Cenilna vrednost 175.500 Din najmanjši ponudek 87.750 Din.
O Križeva pot emigranta. Že nekaj dni iiiiajo na mariborski policiji nekega Ivana Dobisuka, ki je pribežal iz Sovjetske Rusije ter se čez Italijo zatekel v našo državo. Prispel jo do Maribora brez sredstev, preživljajoč se s tem, kar si je izprosil. Tu se ga je usmilila policija ter mu preskrbela za nekaj dni brezplačno stanovanje in hrano v policijskem zaporu.
□	()il ponarejenih jurjev ua tuja kolesa. Starega grešnika so imeli včeraj pred seboj sodniki malega senata. Zagovarjal se je zaradi tatvine tujih koles Anion Orgolič, brezposelni mlinar iz Ro-žičkega vrha, star znanec sodnih dvoran mariborskega okrožnega sodišča. Lansko lelo je bil zapleten cplo v znano ponarejevalsko afero ter je dobil ti>l;rat 6 mesecev ječe kot eden glavnih soudeležencev. Po prihodu iz ječe so je vrgel na manj nevaren iu donosnejši posel kolesarskih tatvin. Priznal, oziroma dokazali so mu štiri lake tatvine. Obsojen je bil na 18 mesecev robije in 3 letno izgubo častnih pravic.
□	Avtobus v volovsko vprego. V Košakih pri Mariboru je prišlo na cesti do težjega karambola med avtobusom nekega okoliškega jiodjetnika in vprego volov. Avtobus se je izognil vpregi, pri tem pa je zadel v voz. Karoserija avtobusa je jui trčenju znatno trpela, hujših posledic j>a karambol tii imel.
Alascnanila
V Hajcrjovcm baletu »Punčka«, sodeluje Pija Mlakar v naslovni vlogi, Pino Mlakar,cel operni balet in otroški plesni zbor. V drugi polovici pa plešeta Mlakarjeva dva dua iu vsak jio en ples. To so plesi, kjer ne iščeš prograinatičnosti. saj te ritem veselja sprosti in razveže spone vsakdanjosti. Celi operni plesni ansambel pa pleše nekoliko daljši ples-skina, ki je končno nekako nasprotje med sproščenim organičnim in jiovezanlm formel-nim človekom. Premijera bo v soboto, 11. t. m. v operi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni opere.
»Llirška pastirica« na odru Rokodelskega doma. Podporno društvo za služkinje vprizori oh 75letnici Lurških dogodkov igro »Lurška pasliri-ca« v Rokodelskem domu. Koinenskega ulica 12 ob 8 zvečer. Naj se predstave udeleže vsi, kateri se hočejo radovati z. ubogo Bernard ko in se veseliti s slepo Otilijo velikih Čudežev.
* »Oharleyevo teto«, smeha polno veseloigro v treh dejanjih bo vprizoril gledališki odsek »Grafike« v soboto ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornico na Miklošičevi cesli. Sedeži po 12, 10. 8 in (i Din, stojišča 4 Din. Med odmori igra godba.
Mladinska predstava na odru Trnovskega prosvetnega društva v Karunovi ul. 14 v Ljubljani bo v nedeljo, 12. febr. ob 3 popoldne. Vprizori se priljubljena mladinski igra, pravljica v štirih slikali »Janko in Metka«. Vstopnice se dobijo v predjiro-daji v nedeljo od 10 do 12 v domu.
Moste pri Ljubljani. V nedeljo dne 12. febr. v Ljudskem domu komedija »Zlato tele«. Igra je polna humorističnih prizorov. Začetek ob 8 zvečer.
Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo dne 19. febr. popoldne ob 3 vprizori v cerkveni hiši dramatski odsek Katoliškega prosvetnega društva, narodno i^ro s petjem »Godčeva pesem*. Vsi, ki ljubijo lepo in pošteno zabavo, iskreno vabljeni.
Sv. Jurij ob Taboru. Katoliško prosv. društvo je priredilo za svoje člane že dva sestanki d.-u-žena s poučn im predavanjem predsednika tj!«-jioda župnika Pečnakn Zanimanje do predavanj je veliko, kar je pokazala tudi vsakokratna udeležba. IPrihodnjl .-estiinek se vr«i v ponedeljek, dne 13. febr. ter se vabijo vsi člani iu članice, da so ca IIHOIPIA
Vitamini in človeško telo
Zdravniška znanost se je zadnja leta zelo zanimali) /a takozvane vitamine, ki so po današnjem mnenju zdravniških izvedencev nujno potrebni za naše zdravje. Dolgo časa so se vitamini. ki so vsi orgauičnc spojine, ustavljali kemiji, nekateri se š*' danes, vendar je že znano o njih toliko, da si moramo ustvariti kratek pregled teh tako skrivnostnih snovi. Izsledki o vitaminih 60 doslej odkrili »ledeče glavne vi-lamine:
Vitamin A, ki se imenuje tudi protiinfekcij-ski vitamin, je važen zlasti radi tega, ker pomanjkanje tega vitamina v človeškem telesu pov/.roča nekatere bolezni. Tako so ugotovili, da pomanjkanje vitamina A povzroča neke vrste očesna vnetja in v splošnem pa deluje tako. da postane človeško telo mnogo bolj sprejemljivo za razne nalezljive bolezni. Ker so doslej delali strokovnjaki še največ poskusov z vitamini na podganah, so ugotovili, da povzročajo večje množine vitamina A razne motnje v razvoju in rasti podgan. Na Japonskem so že v davnih časih uporabljali pri vnetju oči za mazilo kurja jetra in jegnljino mast. Kasnejše preiskave so pokazale, da je prav v njih mnogo vitaminov A. Pred svetovno vojno so Danci izvažali skoro vse sirovo maslo v inozemstvo. Danci sami pa so uživali le cenejše maščobe, večinoma take. ki niso vsebovale »skoro prav nič vitaminov A. Zato so bile v predvojnih letih na Danskem izredno razširjene očesne bolezni, ki so pa z izbruhom svetovne vojne, ko Danska ni več mogla izvažati toliko sirovega masla, precej ponehale. Vitamin A se tvori iz takozvanega karotina. ki je skoraj v vseh zelenjavah, tako v sočjvju. solati itd. Pri prebavi pa se stvori \<7 karotina vitamin A. Največ vitaminov A ima sirovo maslo. rumenjak jajc in mleko. Mnogo ga najdemo v jetrih kuncev in kokoši, če jih krmimo z 7/elenjavo. Prav tako se n«hira vitamin A v jetrih rib roparic. Za človeka zadoščata na dan dve in r>ol tisoč.inki grama, da se ne pokažejo bolezenski znaki radi pomanjkanja vitamina A.
Vitamin Bi. ki je imenuje tiidi beri-beri vitamin, je potreben za varstvo pred nekaterimi živčnimi vnetji. Na Japonskem je v letih 1878 do 1882 zbolelo okrog 40 odstotkov vseh japonskih mornarjev na takozvanem živčnem vnetju beri-beri. Selo kasneje so spoznali, da je ta bolezen razsajala samo zato tako hudo, ker <*> mornarji večinoma uživali prav dobro očiščen riž. Vitamin Bi pa je zlasti v riževih luščiuah. Najdemo ga tndi v kvasu, črnem kruhu, svežem sočivju in sadju. 100 kg riževih lu-ščin vsebuje poldrag gram tega vitamina.
Vitamin Bj varuje človeško telo pred raznimi kožnimi boleznimi. Pri psih in podganah so nadalje ugotovili, da povzroča pomanjkanje vitamina B» izpadamje dlak. Vitamin Bs je v kvasu, eočivju, jajcih in mleku. Njegove lastnosti še niso dobro preiskane, ker so šele pred knstkim ugotovili, da so za poskuse s tem vita-n+inom najprimernejše živali bele podgane in psL
Vitamin C, ki se imenuje tudi antiskorbutni ■vitamin, je važen zlasti za preprečevanje skor-buta. Tudi takozvana pomladanska utrujenost, ki jo često smatrajo za predhodni pojav skor-butnih obolenj, je posledica pomanjkanja vitamina C. Vitamin C nastaja v klicah semen: iz česa. še ni znano. Vitamin C imajo zlasti mlade zelenjave, limone, pomaranče, krompir in tudi sveže meso. Ni ga pa v konzervah. Vitamin se ne obdrži dolgo. Pri kuhanju, sušenju in kozerviranju razpada. Znano je, da so polarni raziskovalci, ki so nživali hrano večinoma le »z konzerv, večkrat oboleli na skorbutu.
Vitamin D se imenuje budi protirahitični vitamin. Če primanjkuje vitamina D v človeškem telesu, tedaj se ne odlaga zadosti apna v kosteh in zobeh. Radi tega nnstopn včasih tako-zvana angleška lx>lezen ali rabitis. Nastaja iz posebne vrste alkohola pri obsevanju z ultra-violetnimi žarki in tudi v rastlinskih im živalskih snoveh, n. pr. v človeški koži. M;nogo vitamina D ima sirovo maslo in jajčni rumenjak.
Vitamin E se imenuje tndi sterilnostni vitamin. Pri podganah so ugotovili, da pomanjkanje tega vitamin« ipovzroča neplodnost obeh spolov in spremembo dlaiko. Iz česa nastaja, še ni znano. Precej teh vitaminov je v pšenici, ovnn. Incerni in mesni. Po najnovejših razisko-
vanjih pitajo čebele svoje matice z medom, ki ima zelo mnogo vitaminov K. Vitu.niin K je'|x> kemični sestavi že zelo podoben hormonom in nekaterim kačjim »trupom.
Kljub temu. da je človeško znanje o vitaminih še zelo majhno, je vendar razumljivo, da moderna znanost o prehrani prav radi že znanih lastnosti vitaminov tako zelo priporoča uživanje zelenja v in sirove hrane. Seveda je prehranjevanje s samimi zelenjavami gotovo pretirano. Vsak pu bo priznal, da je za zdravje najprimernejša hrana primerno mešana bruna in zmernost. Nikomur pa ne bo škodovalo nikdar sadje in zelenjava, in boljše je. pojesti nekaj jabolk, kakor pa preveč mesa in moč.na-
tih jedi... «
Skupni grobov*
Iz nekdanjega nemško-francoskega bojnega polja izkopavajo še danes žrtve svstovne vojne. Tako so zadnji mesec zadeli v okraju Pas de Ca late na 35 znanih in 31 neznanih francoskih vojakov. Prav tako na 16 zna ni Ji in 162 neznanih nemških vojakov.
Pogrešana ekspedicija
Preteklo leto se je odpravila italijanska znanstvena ekspedicija pod vodstvom Bosohetija in Reja v ekvatorialne predele Južn? Amerike, kjer je mislila iskati sledove kulturnih Inkov ter njihovih zlatih bogastev. Toda do danes nismo slišali o tej ekspediciji nikakega glasu. Znano je. da se je eks-pedicija 06krbela z živežem le za tri mesece, zato se poraja bojazen o njimi usodi. Posebno še. ker se do danos še ni posrečilo niti z letali najti njeno sled.
Vezuv preti
>, I i'	}
roveljnik bežeče iaiij: Vice-admiral J. F. Osten, poveljnik nizozemske ladje >De-Zev3n-Provincien«, ki je v nizozemski Indiji odpovedala pokorščino...
Vezuv stoji pred novo periodo izbruhov, ki bodo začeli v začetku pomladi in bodo zavzeli velik obseg. Potresni sunki zadnjih dni so po domnevi prof. Malladra, voditelja observatorija na Vezuvu, predznamenja t? eruptivne faze. V notranjščini kratera se vidijo že dokaj vidne razpoke, skazi katere bo privrela ob svojem času lava. Za okolioo bo poanenil toletni izlbruh prav toliko nevarnost kakor ob mnogokratnih katastrofalnih izbruhih leta 1029.
Oceanski polet
Znani angleški letalski rekorder v daljavo, James Allan Mollison, je zletel v torek z 1 stališča Lympni Čez morje v Brazilijo. Polet se naj bi razdelil v dve do tri etape. Mollison se je prvi irnmed letalcev odpravil na oezoceanski polet na lahkem letalu. Tekom enega tedna, tako upajo, se bo vrnil v Anglijo. Mollisonovo btalo »The Hearis Con-tente nima s seboj nikakib brezžičnih naprav.
290 kilometrov ...
Novo sovjetsko potniško letalo je postavilo nov hitrostni rekord v Evropi. Letalo >Chai I«, ki so ga agradili študentje i® sovjetskega materijala in je bilo določeno za prenos sedmih potnikov, je doseglo v poskusni vožnji 290 kilometrov na uro.
Pet in sedemdeset let Lurda Kakor znano, bo minilo v soboto U. tebruarja 75 let, odkar se je prikazala v južni Franciji na ma-sabejski skali Marija preprosti pastirski deklici Bernardki. Radi nenadnih ozdravljenj so začeli vreti v preprosti Lurd stotisoči bolniki in iz neznanega mesteca se je razvilo tu veličastno božjepotno mesto, ki je zaslovelo po vsem katoliškem in nekatoliškem svetu. — Slika: Romarji pred slovito votlino. Levo na steni cel goad bergelj, palic in protez, katere so pustili tu čudežno ozdravljeni bolniki. V srsdrni jame stoji Marijin kip in sicer na istem mestu, kjer se je pred 75 leti prikazala
nedolžni Bernardki.
Troc*' i toži
Trooki je nastopil s tožbo proti neki madridski založnici, ki je izdala knjigo o Leninu 6 podpisom Trockega. V tej knjigi j? označen Lenin kol nemški vohun in provokater, ki je služil caristični državni policiji. Trooki trdi, da je doslej samo en članek napisal o Lenimi, in sicer leta 1936, za angleško enciklopedijo. Šele zidaj piše knjigo o njegovem življenju.
Skalovje zasulo šentgothardsko prot*o
Ob Vierwaldstatt.skem jezeru se je »rušil na progo na postaji Brunnen (šentgothardska proga) siredi noči velik kamen K plaz, ki je pokril velik del avtomobilske ceste in železniške proge. Ta katastrofa se je zgodila takoj po odhodu vlaka, kar je bila pač velika sreča. Imenovana proga je začasno zaprta.
Vodni naval v Mačohi
Sedem ur po povrattou raziskovalca dr. Abso-lona iz novoodkritih votlin v moravski Mačohi (kjer je prvikrat izmeril in raziskal do konca podzemsko r^ko Punkov), je nenadno bruhnila podtalna voda v vseh votlinah in drla v vse prostore podzemnega labirinta. Spotoma je rušila vse, kar se ji je poslavljalo na pot. Monterji so popustili vse dragocene aparate in si komaj rešili golo življenje. Škoda je ogromna, zakaj uničeni so vsi motorji, reflektorji itd.
Protesti brezposelnih delavcev v lAmdonu
londonski Hyde-park je bil do zadnjega kotila poln, ko se je zbrala v njem 250.000glav« množica brezposelnih delavcev in protestirala proti brezposelni poliliki angleške vlade. Posebno pozornost vabuja družba onih brezoosalnih. ki so si izposodili konje., pa ua uiiii ie/.dijo v spr»vodu demontiran lov.
Galsworthijeva poslednja pot
Gals\vorthyja. Noblovega nagrajenca, so rajegpvi najbližji prijatelji spremili na poslednji poti. Njegovo truplo so prenesli z doma v Haimpsteadu v katedralo St. John, kjer so ga upepelili.
Nesreča v zraku
V okolici Salisburyja v Angliji je 8. februarja
pri vojaških vajah padlo na tla veliko bombno letalo in zgorelo. V letalu je bilo pet oseb. Od teb so se smrtno ponesrečili trije vojaki in en častnik, dočim se je dragi častnik še rešil. I/etalo se je v megli zaleteflo v brih in se zdrobilo.
Kladivo in srp
Pred kratkim se je dvignila neka organizacija v mestecu Las Palmas z noto na mestno občino, da odstrani golob?, ki so razpostavljeni na spomeniku Svetega I>uha. pa na njihovo mesto postavi kladivo in srp, »simbol delat. Predlog je bil pri odgovarjajoči komisiji odklonjen z razlago, da so golobi simbol ali alegorija Svetega Duha. hkrati pa so spomeniku v okras. Dotična organizacija pa je odgovorila, da bo brez vprašanja odstranila sama omenjene golobe. To so kajpada izvedli. Nekega dne so golobje izginili. Je pa to isti znak kulture kot ob svetovnem prevratu v raznih državah in deželah, ko so se zgodovinski .spomeniki rušili v prah ...
Konec madžarskega kluba magnaiov
V Budimijiešti je prenehal klub magnatov, kel j? večina članov tako obubožata, da ne more več plačevati članarine ...
t,Krasen0 na potu
Sloviti ruski sovjetski ledolomilec »Krasi n« se odpravlja iz Leningrada na novo polarno vožnjo. V Murmanskai se bo ledolomilec založil s premogom, živežem in dvema letaloma
Zdravnico zabodel
Zagoneten slučaj se je zgodil v laboratoriju neke dnnajske bolnišnice. Te dni je namreč stopil v laboratorij neki moški, ki je ponudil preiskavo krvi. Ko pa se je zdravnica dr. Roza Meller obrnila, je tujec potegnil nož in ga štirikrat emrtnonevarno zasadil svoji žrtvi v hrbet, nakar j3 zbežal. Imenovana zdravnica je znana pod imenom Frank Maar, tako se je podpisovala kot drainatska pisateljica.
Dviganje ga eie
Neka potapljaška družba v Osaki (Japonska) se je spravila na dviganje portugalske galeje »Madre de Deus«, ki se je leta. 1609. potopila pri otoku širo nasproti Nagasaki. Doslej so dvignili lobanje treh članov posadke. Za nje. se je brala 9. decembra lanskega leta, na oblet nico potopa, sveta maša. Trup ladje leži v dokajšnji globini. V notranjosti ladje, mislijo, je mnogo zlnta in srebra, dragocenega porcelana ter podobnih posebnosti, ki pa se kljub tolikim letom vodnega groba niso pokvarile. Poleg omenjenih lobanj so potegnili že tudi bronaste dele starih topov in izrezljana lesena orodja. Kajpada bo težko dvigniti celo galejo, ker jo pokrivajo velike plasti morskega peska, polž-kov itd. Zdi se pa. da je glavna podoba galeje podoba Device, ostala nepoškodovana.
Nove sovjetske znamke
Moskovski poštni komisar i jat je iadal v promet ob priliki deseti Btnice civilne zračne vožnje serijo jubilejnih poštnih zmamk, ki predstavljajo polet letal nad industrijskimi zgradbami.
Nov rekord. Angleški vojaški tetalec Gdvford je odletel v družbi Nioholettsa na Fairy-Napier letalu proti južni Afriki, da bi postavil nov angliški non-. stop rekord. Kakor so časopisi včeraj poročali, je Malac le š« nekaj ur Drerf ciliem.
Statistika hranilnih vlog
Narodna banka je objavila statistiko o hranilnih vlogah v naši državi, po kateri so znafiale vloge uri bankah in regulativnih hranilnicah Slovenije clne 1. decembra 1932 na knjižice 8100, na tekoče račune 2126 milij., skupno torej 10.226 milij. Din. V naslednjem podajamo primero z zadnjimi podatki 1931	1902
1. marca	14.170 11.875
1. junija	14.242 11.016
1. septembra 13.235 10.743 1. decembra 12.170 10.226
Ce primerjamo vloge /. dne 1. junija, ko so dosegle najvišje stanje, so v poldrugem letu od te-, daj pa do 1. decembra padle za4016 milij. Din, torej skoro za tretjino, padec pa bi bil še večji, če ne bi dobili denarni zavodi čl. 5 zakona o zaščiti kmeta, ki je prekinil odtok tujih sredstev, s tem pa seveda ui ustalil razmer v ostalem denarstvu. Sedaj po no-
vem teta pa amo doblH ge noro uredbo, po kateri bo zojpe* odtok onemogočen.
Tudi Zveni jugoslovanskih hranilnic objavlja podatke o višini vlog pri svojih članicah dne 1. decembra lanskega leta. Od 1. septembra pa do 1. decembra so vloge padle za 26.95 milij. Din. Pač pa je opaziti ugodno znamenje, da so vloge pri dveh zavodih celo narasle in sicer pri kočevski in ptujski mestni hranilnici.
V naslednjem podajamo statistiko vlog v letu 1931. in 1932.: 1. januajija 1931 1182.1, 31. merca 1203.1, 30. junija 1215.8, 30. septembra 1217.2, 31. decembra (s kapitaliziranimi obrestmi) ca. 1200.0, 31. marca 1932 1237.9, 30. junija 1186.4, 1. septembra 1166.9 in 1. decembra 1141.3 milij. Din. Da je bil padec od 1. septembra do 1. decembra višji kot v dobi od 30. junija dd 1. septembra, je pripisovati dejstvu, da Obsega zadnja statistika dobo treh mesecev, prejšnja pa se nanaša samo na dva meseca.
Spori
Švicarji za povečanje uvoza iz Jugoslavije
Te dni se je v Curihu vršilo zborovanje interesentov. upnikov iz jugpslovansko-šv icarske trgovine. Govorili so predvsem o plačilu švicarskih izvoznih terjatev in sicer s povečanim uvozom Švice iz naše države. Zlasti sprejemljiv je bil predlog o organizaciji večjega izvoza koruze v švioo. "Na zborovanju, katerega se je udeležilo nad 70 švicarekih tvrdk, ki imajo znatne posle z našo državo, je bila sprejeta resolucija, v kateri govore, da bodo ustanovili posebno združenje, ki bo imelo namen likvidirati švicarske izvozne terjatve iz kliringa in pospeševati švicarski izvoz v Jugoslavijo v okvirju obstoječih klirinških pogodb.
Po švicarski Narodni banki je bilo sklenjeno poslati vsem upnikom v kliringu cirkular, v katerem prosijo za privolitev interesentov, da se jim odtegneta 2% od zneska, ki ga je treba vplačati v kliring. Ta znesek naij bi služil za kritje stroškov pri izvršitvi načrtov združenja glede povečanja izvoza iz Jugoslavije v Švico. Odgovor je poslati do 13. februarja.
Omenjena 2% bosta služila tudi v kritje diference, ki bi nastala pri nakupu jugoslovanskega blaga, če bi bilo dražje kot blago drugega izvora.
Samoupravno gospodarstvo "
Banska uprava je izdala statistično študijo o samoupravnem gospodarstvu v naši banovini.
Iz brošure posnemamo, da so samoupravna bremena občin posebno narasla v zadnjih dveh letih z novimi bremeni kot n. pr. izdatki za šolstvo, notranjo upravo, za kmetijsko pospeševanje, zdravstveno skrb, organizacijo cestne službe itd. Največje breme so izdatki za šolstvo v občinah, kjer znašajo skoro 30%, v selskih občinah še več. Do-klade k direktnim davkom so dale 1. 1932 40% vseh potrebščin.
Vsa davčna obremenitev v dravski banovini je znašala 1. 1931 920 milj. Din, od česar so dali direktni davki 213 milj. aH 23%. Vsa obremenitev pa je bila naslednja: državni in direktni davki 1. 1931 7I|7 milj., samoupravni indirektni 121, skupaj 828 milijonov, državni direktni davki 213, vsi samoupravni direktni 114, skupaj torej 327 milj., tako znaša celotna fiskalna obremenitev 1.155.5 milj. dinarjev.
Pri zmanjšanju dohodkov je posebno občuten izpad občinske trošarine v primeri z letom 1931. Podatki so objavljeni za tri okraje: Kamnik, Kranj —Škofja Loka in Radovljica". Leta 1932 je določal občinske trošarine tu na 5.0 milj., dočim je znašal taktični donos 3.0 milj., tako da je manj dohodkov 2.0 milj. Din samo v teh treh okrajih. Razlika znaša za vso banovino povprečno 15. Vzroki so v zmanjšanju konzuma in v novem trošarinskem zakonu.
Čista potrebščina cestnih odborov znaša 52.5 milj. Din.
Knjižica se nadalje obširno peča z banovin-skimi financami v zadnjih treh proračunskih letih. Najbolj zanimiva pa je razprava o davčni obremenitvi kmetskega prebivalstva. Knjižica prihaja do rezultata da znaša obremenitev z direktnimi davki in vsemi pribitki samo 5.4% vsega označenega dohodka, toda o tem ee bo dalo razpravljati, ker je treba vpoštevati še druge faktorje. Skupno cenijo obremenitev z vsemi davki 17.8—18%, kar je izredno visoko in težko znosno breme za našega kmeta, posebno sedaj, ko nimajo njegovi proizvodi nobene cene.
Izvoz sadja
V lanski jeseni je bilo do konca leta 1932. izvoženega sadja iz naše države:
gro&djo 305 vag., od tega v Avstrijo 188, v ČSR 78, v Nemčijo 32, na Poljsko 26 iu v Švico 1 vagon;
jabolka in hruško 3076 vag., od tega v Nemčijo 2322, v ČSR 822, v Avstrijo 378, v Italijo 94, v Grčijo 20, na Madjarsko 16, v Švico 15, v Holandijo 8 in na Švedsko 1 vagon;
sveže slive 2900 vag., od tega v Avstrijo 1388, v Italijo 755, v Nemčijo 613, v Belgijo 110, v Holandijo 34, na Poljsko 25, v Švico in Italijo po 12, v Anglijo 9 in na Madjarslco 2 vagona;
suhe slivo 1965 vag., od tega v Nemčijo 658, v Italijo 606, v Avstrijo 414, na Poljsko 131, v Italijo 100, na Madjarsko 26, v Francijo 13, v Švico 9, v Holandijo 4, v BeJgijo 3 in v Egipt 1 vagon;
marmelada 194 vag., od tega v Nemčijo 65, v CSR 62, v Avstrijo 35 in na Madjarsko 2 vagona;
orohi 373 vag., od tega v Nemčijo 260, v Avstrijo 98, v Švico 5, v Holandijo in Belgijo po 3, v ČSR
in na Madjarsko po 2 vagona.
*
Amortizacija 7% založnic Drž. hip. banke iz ,cta 1927. v Švici. Kakor poročajo iz Curiha, plačuje od 15. januarja 1933 dalje Državna hip. banka za dne 15. avgusta izžrebane založnice prvi obrok povračila v znesku 35% ali 350 frankov za obveznico plus 10.20 fr. zamudnih obresti, skupno 360.20 fr. proti žigosanju obveznic.
Izvoz svinj v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da je italijanski uradni list z dne 16. januarja t. 1. v 12. številki priobčil naredbo italijanskega notranjega ministra o pregledu svinj, ki se uvažajo iz inozemstva v Italijo. Naredba je dobila veljavo 1. febr. in se glasi: Svinje inozemskega izvora moraijo biti pri uvozu v Italijo žigosane. Žig morajo izvršiti interesenti pod nadzorstvom obmejnih ali pristaniških veterinarjev; žig sestoji iz luknjice okrogle oblike in premera 1 cm, ki se mora Izvršiti s posebnimi kleščami med srednjo in spodnjo tretjino ušesne Školjke na levem ušesu v razdalji najmanj 3 cm od prednjega roba. Veterinarski pregled mesa tnko žigosanih svinj se mora po klanju izpopolniti še s trihino-skopskim pregledom.
Reorganizacija kmetijskega kredita, o kateri smo poročali dne 5. februarja, srf nanaša na samo zadružništvo, ld je bilo organizirano na podlagi zakona o kmetijskem kreditu iz leta 1925. To zadružništvo se v naših krajih radi razvitega svobodnega zadružništva ni moglo uveljaviti, saj imamo menda v vsej Sloveniji samo dve taki zadrugi. S to reorganizacijo niso v ničemer tangirane pravice našega
zadružništva glede združevanja, katere ostanejo kakor so bile. Toliko v pojasnilo z ozirom na razna-tozadevna vprašanja.
Borza
Dne 9. februarja 1983.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeni tečaji Berlina, Curiha, Londona, Ne\v-yorka in Trsta. Neznatno je popusti Pariz, dočim so devize Amsterdam, Bruselj narastle.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.25, ua zagrebški borzi je notiral 9 do 9.10, zaključenih je bilo ca. 10.000 šil. po 9.05. Grški bani so na zagrebški borzi notirali 33 do 33.50.
Ljubljana. Amsterdam 2308.46—2319.82, Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 799.68—803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 190.53—198.13, Newyork 5722.14-5750.40, Pariz 224.27 -225.39, Praga 170.01 —170.87, Trst 293.24—295.64.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.160 Din.
Curih. Pariz 20.235, London 77.79, Newyork 518.37, Bruselj 72.125, Milan 26.50, Madrid 42.5375, Amsterdam 208.283, Berlin 123.15, Dunaj 73.08 (59.30), .Stockhobn 95.20, Oslo 91, Kopenhagen 79.1, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Atene 2.975, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za vojno škodo in be-gluške obveznice čvrstejša in so bili dolarski papirji nekoliko slabejši. Promet je postal na zagrebški bora i izredno živahen, znašal je: vojna škoda 600 kom., 7% inv. pos. 50.000, 8% Bler 1000 dol. in 7% Bler. 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 80 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 1% inv j)os. 44—48, vojna škoda 208 —210, 8% Bler. pos. 39.50—40.50, 7% Bler. pos. 37 —38, Trboveljska 165 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 44—46 (52), agrarji 22—24.50, vojna škoda 214—215 (212, 215), 2: 212-215 (211, 212), 3. 209-211, 6% begi. obv. 31.25—31.50, 8% Bler. pos. 39—40 (39.25) „ 7% Bler. pos. 37.25—38, 7% pos. DHB 41—43 (42), tobačne srečke 10 bi., srečke Rdečega križa 13—18. Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agrnr. banka 219—220 (219, 223), Nar. šum. 25—30, Še-čerana Osjek 140—145, Impex 50 dem., Trboveljska 140—150 (155), Ragusea 100 den.
Belgrad. Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 222—223 (222, 221), agrarji 24 den., vojna škoda 212—213 (212, 211), 6% begi. obvez. 31.75— 32.25 (32, 31.75).
Dunaj. Podon.-savslca-jadran. 67.10, Živno 58.25, Alpine 12.45, Leykam 1.05.
Žitni trg
Položaj ua žitnem trgu je mirnejši in so danes cene pšenice in moke nekoliko popustile. Dobi se že nekaj blaga, 'katerega pa ne prodaja producent, pač pa trgovina, ker mora pač zaradi drugih potreb odprodati del svojih zalog. Večji mlini živahno kupujejo, kar je znak, da ne računajo na velik padec cen, pač pa nasprotno na čvrsto tendenco tudi še nadalje. Danes so bile v Vojvodini zabeležene naslednje cene: pšenica ban. 225—227.50, bač. 235 —237.50, prekmurska 245—247.50, koruza času primemo suiia 06—70, činkvnutin 105—115, oves 105 —107.50, ječmen po kakovosti 115—125, moka slane pri manjših mlinih nad 365 in gre njena cena do 405.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, srem., gorbač., potiska, sredbač. 217.50—220, bač. okol. Sombor, gorban. 215—217.50, ban. 212—215, koruza bač., srem. gar. 65—67, za marec, april, maj 72—74, gorban. 64—66. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za pšenico slaba, ostala vzdržana. Promet: 44 vagonov.
Chicago. Pšenica marec 48.75, maj 49.375, julij 50.625. koruza marec 26375. maj 28.125, julij 29.25, oves marec 17.25, rž maj 25.25.
Winnipcg. Pšenica marec 48.125, maj 49.25, julij 50.25.
Radio
Programi Hadio-LjubUana t
Petek, 10. februarja: 11.15 šolska ura: Varstvo ptic in zimsko krmljenje (g. Humek) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Jugoslovanska glasba — 18.30 Mežiška dolina (dr. K. Capuder) — 19.00 Zabavno čtivo (Miloš Stare)
—	19.30 Zdravstvena vprašanja za družino in dom (dr. šicnec) — 20.00 Pihalni kvartet — 20.45 Samospevi ge Marčec-Olupove — 21.15 Fantje na vasi — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Sobota, 11. februarja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče — 17.30 Salonski kvintet: Po želji poslušalcev — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber) — 19.00 Ustroj, naloga in delo delavskih zbornic ter inšpekcij dela (R. Smer-su) — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Veber)
—	20.00 Koncert orkestra »Grafike« — 21.00 Kup-leto s kitaro poje g. Bajde — 21.30 Salonski kvintet — Vmes časovna napoved in poročila.
Drugi programu
Sobota, 11, februarja
Zagreb: 20.00 Radio orkester — Milano: 20.45 Varijetejski program _ Brno: 19.35 Večerni koncert — 20.30 Kabaretni večer — Barelona: 21.45 Ura katalonsko poezije — 22.00 Instrumentalni koncert — London: Večer dunajske glasbe — Shittgart: 19.00 Zborovno pelje — Toulouse: 19.45 Operni fragmenti — Suisse Komande: 20.3r, Simfonični koncert — Belgrad: Radio godalni kvartet
—	Rim: 20.45 Operni prenos — Bcromiinster: 19.45 Simfonični koncert — Langenberg: 20.00 Veseli večer — Dunaj: 19.45 Prenos iz Inomosta — 20.00 Pihala — Budapest: 21.50 Ciganska irlasba.
HVBOPSKO LAHKOATLHT8KO PHVHIfffrVO
se bo vršilo — kakor že znano — leta 1984 v Italiji. Za to srečanje je določen Rim. Ob tej priliki nameravajo osnovati tudi evropsko lahkoatletsko zvezo in upeljati evropske rskorde v posameznih panogah lahke atletike. Tudi ne bo ostalo samo pni tem prvenstvu, ampak se bodo la tekmovanja ponavljala vsako drugo leto.
Program za 1. 1934 pa obsega te-le panoge: Teki 100, 200, 400, 800. 1500, 5000 in 10.000 m, tek čez zapreke na 110 m in 400 m, hoja na 50 km, maratonski tek, skok v višino, skok v daljavo, tro-skok, skok s palico, disk, kopje, krogla, kladivo, štafete na 4X400 m ter dsseteroboj.
Glasom tozadevnih pravil se sme vsa<k narod, odnosno dTŽara udeležiti vsake panoge samo z dvema svojima tekmovalcema. Organizacija oele prireditve, ki se bo vršila koncem avgusta ali prve dni septembra, bo tako urejena, da bodo vsa tekmovanja v treh dneh končana. Na ta način hočejo stroške znižati na minimum. Tekmovanju oziroma program so porazdelili na tri dni tako-le:
Prvi dan: Sestanek sodnikov in atletov ter predteki na 100 m, skok v daljavo za deseteroboj, predteki za 400 m ter na 100 m za deseteroboj, predteki na 800 m, predteki na 400 m čez zapreka, krogla (posamezna panoga in deseteroboj), semifinale na 100 m, 5000 m finale, skok v višino za desetoroboj, semifinale na 400 m, 100 m finale, semifinale na 400 m čez zapreke. 400 m za desete-robojnike in končno hoja na 50 km.
i)rugl dan. Pr>dte(ki na 110 m čez zapreke, skok v višino, predteki na 200 m, disk (kot pomešala panoga in za deseteroboj), predteki na 1500 metrov, 400 m finale, predteki na 200 m, skok s palico za deseterobojnike, 400 m čec. zapreke finale. 800 m finale, 4X100 m predteki, kopje za de-seterobojnika, kladivo, 1500 m za deseterobojnike.
Tretji dan. Semifinale na 1.10 tm čez zapreke, skok s palico, maratonski tek, 4X400 m predteki. kopje, 1500 m finale. 200 m finale, 110 m zapreke finale, 10.000 m finale. 4X100 m finale, 4X400 m finale.
Določen je tudi točen čas, kdaj se ena ali druga panoga prične. Poleg taga 60 tudi določili, koliko atletov pošlje vsaka država na to, brez dvoma največjo evropsko srečanje.
Finska jih pošlje 15, Nemčija 13, Švedska 11, Anglija 10. Madžarska 9, Francija 7, Italija 6, Irska 4, Poljska 4, Čehoslovaška 3, Norvaška 3. Avstrija 2, Švica 2, Grčija, Belgija, Jugoslavija. Španija, Romunija in Bolgarija pa po enega.
Vse prijave je poslati vsaj 14 dni pred tekmami s sliko in drugimi .potrebnimi podatki ter en angl. šiling kot prijavnino. Zmagovalci dobe zlate kolajne, poleg tega se bodo pa tudi morali kot celote klasificirati po lem-le ključu: prvo mesto
—	6 teok; 2. mesto — 5 točk; 3. mesto — 4 točke; 4. mesto — 3 točke; 5. masto — 2 točki; 6. mesto
—	eno točko. Pri stafetnih tekih se točke podvojijo.
Ona država, odnosno mesto (v tem slučaju Rim) mora skrbeti za vsaj 100 atletov tujih držav, to se pravi, da jih mora prehraniti, jim dati prenočišča, povrnili polne stroške in še gotovo vsoto denarja na roko vsakemu atletu in 6icer za osemdnevno bivanje v dotičnem kraju.
Kakor je razvideti iz priprav, bo to tekmovanje za evropsko lahkoatletsko prvenstvo res prvovrstna prireditev, katere se bo udeležila res izbrana elita. Tudi finančno stran so zelo ugodno rešili, tako. da je v vsakem peg led u pričakovati prvovrsten športni užitek, ki bo za napredak evropske lahke atletike velikega pomena.
IZ TEŽKOATLETSKE ZVEZE
Turška težkoatletska federacija pošilja poziv Za tekmovanje za prvenstvo južne in srednje Evrope; tekmovanja bodo v Istanbulu. Za tekmovalca se določi allet Štefan Nagy iz Sombora, ki je najboljši jugoslovanski rokoborec v poštev prihajajoče kategorije. Rokoborbeno evropsko prvenstvo pa se bo odločalo v Helsinki na Finskem in sicer v mesecu marou t. 1. Na stroške kluba Ha-koah v Subotici se pošljejo na imanovano tekmo-vauje težkoatleti Schachter, Fischer in Boroš. — Državno prvenstvo v boksu bo v prvi polovici meseca marca t. 1. — Dne 4. marca t. 1. priredi zagrebška Sparta mednarodne tekme v rokoborbi.
—	Glede tekmovanja za državno prvenstvo v boksu šo niso poslali svojih prijav klubi, ki gojijo to tažkoatletsko športno panggo. — V Zvezo športnih zvez in v Jugoslovanski olimpijski odbor se izvoli kot delegat težkoatletske zveze zvezin predsednik Backo.
S. K. Jadran. Redni letni občni zbor kluba se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9 dopoldne v salonu gostilne Soklič (Oblak) Pred konjušnico, z običajnim dnevnim redom. Pravico glasovanja na občnam zboru imajo samo člani, ki imajo članarino za leto 1932 plačano. Samostojne predloge Je vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti upravnemu odboru.
Svetovni mojster v boksii Sharkey se bo, po svoji lastni izjavi, boril v letošnjem juniju z znanim Nemcem in svetovnim prvakom v tej športni panogi, s Schmelingom. Med Sohmelingom in Bae-rom pa je v istem času določan drug boj ter ee ne ve gotovo, če se bo Sharkeyjeva trditev uresničila, Sharkey pa slejkoprej vztraja pri tem, da se mora Schmeling najpreje ž njim pomeriti. Sharkey, ki i je preteklo zimo prebil v Bermudi, je izjavil svojim prijateljam, da je doslej zaslužil pri boksu : 700.000 dolarjev ali kar znese v naši valuti samo 52 in pol milijona dinarjev. Za tako vsotico se pa že izplača držati par težkih udarcev po obrazu.
Madjarski in švedski lahkoatleti se bo/l o pomerili v lahkoatskili panogah 1. oktobra t. 1. Za to srečanje jo določena Budimpešta.
t Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 9. t. m. ob 5 zjutraj umrla po hudi in mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili svete vere, naša dobra žena, nepozabna mati, babica, tašča itd., gospa
Ivana Kolman
roj, Pišek
Pogreb se bo vršil v soboto 1J. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Slivnici na farno pokopališče.
Slivnica pri Mariboru, 9. II. 1933.
Žalujoči ostali.
„Narodni poslanec44 na Viča
Zadaj« čase opažamo na Viču v prosvetnem ljudskem življenju živahnejše gibanje. Mladina je dobila nov impulz po udejstvovanju na odru. Za Vombergarjevo »Vodo« je vprizoril cerkveni »Pevski krožek« to nedeljo Nušičevo komedijo »Narodni poslanec«. Zdrav, pester humor, krepka karakterizacija oseb in milje srbskega malome-ščanstva pTed vojno, so glavni motivi, da je delo pri naših ljudskih odrih tako udomačeno. Dasi je ekspozicija vsega dejanja malo dolgočasna, se dejanje v drugem aktu močno stopnuje v duhoviti parodiji o narodni skupščini med Jevremom in Sretom, v nagovoru poslanskega kandidata Proki-ča za deputacijo svojih volivcev. Tudi končna rešitev komedije je duhovita, saj poslanski mandat ostane v rodbini.
Vprizoritev sama je bila zadovoljiva, čeprav bi potrebovala v detajlih še precej študija. Trgovca in poslanskega kandidata Prekiča je kreiral g. Ro-van, ki je bil ustvaril močno zamišljeno osebnost, zlasti v I. in II. dejanju. Nekoliko pa je popustil proti koncu. Njegovo ženo je toplo umerjeno podala gdč. Kimovčeva, a navihano hčerko, opozi-cijonalko »tarišem, gdč. Dovžanova, ki je bila dokaj simpatična. Zakonska prepirljivca sta bila g. Dbvžan in gdč. Rottarjeva, vendar njttni večni prepiri so bili zgolj besedni in ne dramatični, zato naj bi Spira v bodoče opustil govorne pavze v dialogih, Poslanskega protikandidata advokata Ivkoviča je prijetno podal g. Pezdir, policijskega pisarja Sekuliča pa g. Oblak. Največji uspeh je dosegel zviti in premeteni volivni agitator Sreta, g. Štrukelj. Ostale vloge so bile zadovoljivo podane in so le dvignile celotni uspeh vprizoritve.
Režija je bila v rokah g. V. Kozamernika, ki je tudi topot dokazal, da je vešč ljudski režiser. Vsiljuje pa se mi misel, naj opuste vse frakcije in se združijo v enotno dramatsko družino, priredijo dramatični tečaj in tako le dvignejo veselje in 6misel za Talijo, — St. V.
Mežiška dolina
Kotlje. V nedeljo, dne 5. februarja se je vršila tekma smuškega kluba Guštanj-Kotlje. Start je bil
vrh Uršlje gore, cilj pa Kotlje. Tekmovalcev je bilo 17, nekaj med temi tudi iz drugih krajev. Rezultati so bili prav razveseljivi. Prvo mesto je zasedel Štangl Zdravko v času 35 min. 2 sek., član Maratona; drugo Ivič Fr. v času 36 min. 12 sek., | član MSK; tretje Konečnik Miha v času 40 min. I 16 sek. član kluba Guštanj-Kotlje; četrti Ilerič Jos I v času 41 min. 52 sek., član SK Železničar itd ■ Pripominjamo, da je razlika v času med lan ski ni j prvakom (Jurič) za 7 minut v prid letošnjemu ! (Štangl). — Istega dne popoldne pa se je vršila | tekma v sankanju. Proga je bila dolga 4.5 km. Tekmovalo je 27 sankačev. Naboljši čas je dosegel Zdovc Feliks (6 min. 31 sek.), nato mu je sledil PlešivSnik Jaka v času 6 min. 49 sek. Nagrade so bile prav lepe in sicer: sanke, srajca, brivski aparat, palica itd. Učitelj Tomažič iz Guštanja je prejel celo klobaso in krožnik zelja. Zadnji pn, ki je bil slučajno ludi na zadnjem mestu, je pn j'?l za bijček mazili- za sanke (kolomaz). Kotlja že dolgi niso imele toliko obiskovalcev, ko to nedeljo, sej je bilo samo tujcev nad 100.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČI^
DRAMA	«t
Začetek ob 20 Petek, 10. februarja ob 15: CARJEVIČ ALEKSEJ.
Dijaška predstava po globoko znižanih cenah Sobotn, 11. februarja: DOPUST NA FRANCO-
SKEM. Red B. Nedelja. 12. februarja: Ob 11 >Ciciban<. Mladinska predstava Svobode. Ob 15. »Roksk. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20 >SIava in njeni mešetarji-. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek oh 20 Petek, 10. februarja: Zaprlo. Sobota. 11. februarja: BALETNI VEČER. Premi-jera. Izven.
Nedelja. 12. februarja: Ob 15 >PRI BELEM KONJIČKU . Izven. Znižane cene. Ob 20 »MANONc. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Vaše blagorodje!
Dovoljujem si Vas obvestiti, da otvorim 11. februarja 1933 v Celju, Kralja Pelra cesta 89
trpino s špecerijskim in Mnijalnim blagom
Trgovina bode založena samo s svežini in prvovrstnim Magom. Da si pridobim čim več cenjenih odjemalcev, hočem skrbeti, da bode vsakdo lako z blagom kakor tudi z nizko ceno povsem zadovoljen. Se priporočam za cenjeni obisk z odličnim spoštovanjem
Alojz Drofenik
Celje, Kralja Petra cesta K9
tTužnega srca naznanjamo, da jc naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Franc Pajnič
Železničar v pok.
dne 9. t. m., po kratki bolezni, bogu-vdano umrl.
Pogreb bo v soboto, dne 11. febr. ob 2 pop. iz hiSe žalosti, Zalokarjeva ul. št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1933.
Žalujoči ostali.
MALI OGLASI
V malih oglasih valja vsaka beseda Dta f—s ženltovanjski oglasi Din 2—. Najmanj« znesek ia maU oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltne vršilca po DI« J*M>. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlložIH znamko.
iluibodobe
Išče se
seh vesier
za manjšo elektrarno iz-vtn Slovenije. Prednost imajo upokojeni davčni jradniki z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo ♦ Slov. pod št. »5000/1382.
Denar
Vložne knjižice
kupite ali prodaste nai-soiie pri Komand, družbi M. JANKOLE. Liubliana, Selenburgova ulica 6. D. Telefon 30-52.	(dl
Jnserati
Stanovanja
Stanovanje
trisobno, komfortno urejeno, z vsemi pritiklina-ini, v centru mesta, se odda takoj v najem. Za naslov se poizve v upravi »Slovenca« št. 1325. (č)
Stanovanje
dvosobno, s kabinetom, se takoj odda v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 1325. (č)
Opremljeno sobo
s prostim vhodom snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali Sospodična-ma. Naslov nove uprava »Slov.« pod »Soba«, f si
v\
\Slovencu*
rr
jimajo največji uspeh.
Sobo
za pisarno, na prometni ulici oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Št. 1325.	(s)
IŠČEJO: Strokovnjak
išče vrt s stanovanjem v najem. Obrezuje drevesa — parke najlepših oblik. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1405. (m)
ODDAJO-. Lokali
z velikimi izložbami, na prometni točki v sredini mesta, se takoj oddajo v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1325. (n)
ImFnarm
Gramofon Columbia
popolnoma nov, najnovejši model, s ploščami, takoj pod ceno prodam. Borstner, Vidovdanska 3.
(čl
Objave
M. u. dr. A. Grahpr
Beograd — ordinira od 'A12 do 13 in od 15 do 18 v palači Srpsko Amer. Banke, Kralja Milana 10, II. stopnišče.	(o)
[3JJ22ED
Ce avto svo/ stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. bri Itupctv ti mno^o prižene Slovenčev najmanjS* inserat

Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze sočutja ob prebridki izgubi naše nenadomestljive dobre sestre
Marije Mattanovic
se prisrčno zahvaljujemo vsakemu posebej in vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj!
Prosimo, ohranite blago pokojnico v najlepšem spominu.
Ljubljana, 10. februarja 1933.
Žalujoči ostali.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš najdražji soprog, očka, stari očka, brat in tast, gospod
Anton Simčič
drž. uradnik v pok.
dne 9. februarja 1933 previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl.
Pogreb bo v soboto, dne 11. februarja 1933 ob pol 3 pop. od hiše žalosti, Dalmatinova ulica štev. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. februarja 1933.
Družini: Simčič - Žnidaric.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
C. Wren:
.•h iš
>o ajs »o
a o o > d ss o 00
S-2 B
JŠ.S S--*
.I-ltS
— C- «
fw «5 g j j so.
»Bi.-
► ! tB B
oa. » g
a « S 8
f ' Ul
„Q I if
tnqq§q
o
3.9


n » a> 9)
>~3
«00 ' rj
> .9 .2 w
s QQ e Soo"-"
-N i. —
O x> a .«'21 »s o S
» l 2
m _o -o a m > X - o ■ -D
.. S o n
• « i o
MS a a g I.S-J • "
iilis s -r t .2. k« i-o doc j s -a S i. »a. o «j
Volna, svila, bombaž
stalno » bogati Izbiri » vseb vrstab. za stroino pletenje in ročna dela po nainižiib cenab pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg.
Perje
kg 9 Diu, belo čohauo 56 Din kg. sivo čohano 54 Din in 24 Din kg, čisto belo puh perje 130 Din kg. Razpošiljam p »S uecn povzetju. L. rozovič. Zagreb lltca 82.
£
Polenovko
namočeno, priznano najboljšo — nudi delikatesa-špecerija Kovačič, Miklo šičeva cesta 34.	(1)
Črne suknje
najboljši nakup Anton Presker. Sv Petra c. 14, Liubliana.	(1)
Štajerske mošančhe
stalno dobite po najnižji ceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI ■■■■■■■■■■■■
Prst
presejant) (humus) za vr tove Vam dobavi grad beno podjetje A. Mavrič, Ljubljana, Tyrševa 38 — telefon 33-82.	0)
Žične posteljne vloge
in zložljive železne po stelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v po pravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana. (t)
Z malimi in
velikimi oglasi
v »Slovencu"!
Kdor išče vzgojiteljico, kdor hoče kaj neti v najem ali dati v najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse. kar išče. z malimi in velikimi »glasi v »Slovencu«!
VI BOSTE
brez velikega razglabljanja pritrdili, da niti po dolgem iskanju ne morete dobiti boljšega sredstva za negovanje zob, kot je izvrstno
DIANA
francosko iganje.
Zadostuje, da vlijete nekoliko kapljic Diana francoskega žganja v kozarec vode, in že imate odlično sredstvo za izpiranje ust in grla, ki Vam bo varovalo zobe pred neugodnimi posledicami gnitja. S svojo vsebino alkohola in mentola služi to sirom sveta poznano domače sredstvo kot močan in preizkušen antiseptikum.
Veliki poslovni prostori
bivše Narodne kavarne v sredini Ljub ljane takoj na razpolago za kavarno ali večje trgovsko podjetje. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova 6.
Tekom naše oblastveno dovoljene
Izkoristite to priliko, ker dovoljena RAZPRODAJA traja le še malo časa — in želimo zalogo čimpreje izprazniti.
RAZPRODAJE
razpečavamo:
Ia volneni Gboigette.........po	Din 42'—
volneno blago za kostime...... „	„ 59"—
pristno angleško blago za moške obleke ,	„ 200"—
prvovrstno češko blago za moške obleke „	, 90"—
Velika izbira ostankov od Din 4'- naprej.
Obfaiilnica »ILIRIJA«
LJUBLJANA, Mestni trs št. 17, I. nadstr.
Zahvala
Debele
uskinasteotrobe
kopit« oatoenete pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Ralter* mata M.
Berite
\Slovenca•
.......1111 • —•
m oglašujte v njem /
Vsem, ki so nam ob smrti naše predrage mame, sestre, gospe
AGNEZE BREG AR
roj. Drol
izkazali svoje globoko sočuvstvovanje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.	i
V Ljubljani, dne 9. februarja 1933.
Žalujoči sin in sestri.
34
Lepi Mihael
Potem sem čital Digbyjevo pismo, kakor sledi:
»Moj dragi John, sedaj primem za pero, da Ti napišem te-le vrstice v upanju, da te bodo našle, kakor mene ne bodo našli. Po strahovitem premišljanju in dušnem boju, ki me je stal en hlačni gumb, sem prišel do zaključka, da ne morem dalje varati vas vseh in dopustiti, da bi trpel nedolžen človek za moj zločinski greh (ali se pravi grešni zločin).
Grem, da najdem svojega plemenitega brata, da pokleknem predenj in mu priznam: »Brat, grešil sem in oprosti mik
Nihče ne ve, kakšno sramoto čutim, niti jaz sam ne; in v času, ko boš to čital, bom jaz že ua poti k — kamor pač grem.
Prosim, sporoči teti, da me je Mihaelovo plemenito in prekrasno dejanje pretreslo do srca in da ne morem dalje trpeti, da bi on nosil krivdo zame. Pisal ji bom iz mesta.
Ko boš stal pred sodniki kot priča ali obtoženec, povej jim, da si vedno vedel, da sem slaboten ne pa zloben, in da je moj padec posledica prehudega kajenja cigaret in ker sem se preveč soudejstvoval pri reševanju časopisnih nagradnih ugank. Povej tudi, da si prepričan, ako mi bodo pustili dovolj časa, da se bom s težkim delom poboljšal, si prislužil vsaj trideset šilingov tedensko in da bom vrnil tistih trideset tisoč funtov iz svojih prihrankov.
Piši mi in sporoči, kako se bodo stvari razvijale, čim Ti bom poslal svoj naslov — ki ga moraš seveda ohraniti le zase. Pozdravi I za belo!
Ne pozabi, da mi moraš pomagati ter prepričati ljudi, da sem resnično jaz tat — sicer pade sum na Klavdijo (ker Izabela in Gust ne štejeta), ako se ne bi nahajal zločinec med nami tremi In seveda nočem, da bi Beau trpel zame.
Cim čuješ o njem, brzojavi mu, da sem vse priznal in zbežal in da se lahko vrne v Brandon Abbas ter prizna, da je le ščitil pravega krivca (namreč mene, Tebe ali Klavdijo!). Pozdravi lepo Izabelo!
Vedno Tvoj	Digby.«
Za trenutek sem pozabil celo na Izabelo. Nikdar si ne bi bil le' malo mislil, da je Digby resnično ušel kakor Mihael. Ali je mogoče, da je govoril resnico v pismu? Ali je ukradel »Blue Water«, kakor je dejal in ali je to povzročil Mihaelov beg?
Ali je mislil na dnu svoje duše, da je bil Mihael res kriv in da je rajši ušel, kot bi privolil, da bi drugi trije radi njega bili sumničeni? Je li Digby mislil to ter zbežal, da bi razbremenil krivca Mihaela, tako otežkočil zasledovanje in mu pripomogel k lažjemu pobegu?
Oboje je bilo neverjetno. Bilo bi mu bolj slično, da je hotel pomagati ščititi tisto osebo, katero je Mihael hotel ščititi, in sočasno si je tako hotel deliti krivdo z Mihaelom. V hipu, ko bi bilo znano, da je Mihael ušel, bi ves svet klical: »Ali vidite zlobnega, mladega tatu!« Ker mu je pa Digby sledil, morajo reči: »Kateri od njiju je tat?« In nihče ue bo iskal krivca med domačimi.
Toda koga sta Mihael in Digby sumila, ako sta onadva bila nedolžna?
Očitno le Klavdijo ali mene!
Vendar pa, ali sta bila onadva bolj upravičena sumiti mene, kakor jaz sumiti njiju?
Tedaj me je prešinila zavest, da je bila kolikor njuna toliko i moja naloga, preprečiti, da pade sum utemeljeno ali neutemeljeno na Klavdijo; in če sta se mogla onadva spoprijazniti s sramoto, revščino, težavami in uni-
čenim življenjem zaradi Klavdije, mene in drug za drugega — kako, mar ne bi mogel istega storiti jaz za nju, in ali ni bila to celo moja dolžnost?
»Toda,« je dejal glas hladnega razuma, bojazljivosti in tudi glas ljubezni, »dva sta vendar dovolj, da prevzameta krivdo? Naj porečejo ljudje, da je bil kriv eden od njiju ali pa mogoče oba skupaj.«
»Zakaj pa,« je ugovarjal glas spoštovanja samega sebe in ponosa, »zakaj naj bi si ta dva delila sramoto (ali čast)? Zakaj naj bi ščitila onadva nas, ki smo bili doma?« In slušal sem ta glas.
Saj vendar nisem mogel sedeti doma in uživati življenja, medtem ko sta se kapitan in poročnik odpravila v sramoto in nevarnost — vsa moja bit in ^sa čuvstva so se temu uprla!
Mislim, da je bilo vprašanje mojega odhoda rešeno v dveh minutah po čitanju Digbyjevega pisma in da sta ostali le še dve manj važni vprašanji, ki jih je bilo treba rešiti. In sicer, kam naj bi šel in ali naj bi pr6j kaj povedal Izabeli. Eno teh vprašanj sem rešil že podzavestno, dasi ravno se nisem bil namenoma ukvarjal z njim.
Od tistega trenutka dalje, ko sem bil zvedel za Mihaelov beg, se je pojavil na površju moje zavesti nejasen spomin, da obstoja nekje nekakšna pustolovska in romantična četa vojakov srečolovcev, ki se imenujejo francoska tujska legija. Ce sem se spomnil na našega mladostnega vzornika Mihaela in naše otroško življenje v Brandon Abbasu, se mi je vedno najjasneje pokazala slika, ko smo bili zbrani nekoč na vrtu okoli čednega in veselega mladega francoskega častnika, kako nas je navdušil z bajnimi zgodbami iz Algerije, Maroka in Sahare; z zgodbami o spahijili, Zuavih in legijonarjih tujske legije; z zgodbami o težavnem življenju, o bojih v puščavi ter o junaški smrti. H koncu je takrat Mihael izjavil: »Ko bom zapustil Eton, se bom priključil k tujski legiji.. ! In Digby in jaz sva odobravala njegov načrt.
Izdajatelj: Iran Rakove«
Urednik: Frane Kremiar.