97220 lamsiaij dfd?dF\lfdFd/tifd?dJ\lr.*~ uTOP.T' -.0V)i)? uTUfV’ UTVFOP q f\iR‘?'J'\ /, Vr o AJF^7 dM^JT ijTOTV* i Govor pri novi maši čast. gosp. Fr. Pavlina v Smledniku 17. julija (sedmo nedeljo po lunkostih) 1S87. poklonil ANDREJ KARLIN, kdanji sraleški kap Ljubljana 1887. .Zgodnjo Danico.“ — 1 97220 itrj- ] Po njih sadu jih hote spoznali. (Mat. 7, 16.) t eselite se v Gospodu; še enkrat pravim, radujte se! (Fil. 4, 4.) S temi besedami, dragi ver- ■ niki, naj vas danes najpervo pozdravim. Nastopil vam je namreč zopet dan slovesen, častitljiv, vesel. Slovesno pojo zvonovi, slovesno se je odela danes farna cerkev in nje okolica, slovesno se obhaja danes služba božja. Več častitih gospodov videli ste pomikati se v cerkev, a njim v sredi vam dobro znanega rojaka, č. g. novo- mašnika. Veselimo se torej v Gospodu, ker to je dan, katerega je Bog naredil. Veselimo se, duhovski bratje, nebeški gospodar poslal nam je novega tovariša v svoj vinograd. Z nami bo težo in vročino dneva prenašal, z nami bo eno brazdo rezal, z nami se veselil, z nami se žalostil... Veselita se oče in mati novomašnikova! Skerb dolgoletna je končana, dolgi trud je pozabljen, zadnjo kapljo potu si smeta danes raz trudno čelo obrisati... Kar sta tako iskreno želela, se vama spolnuje: sin predragi skoraj poreče: stopil bom pred Božji oltar... Veselite se brat in sestre, svatje in sorodniki! Gospod ga je vam odvzel in ga soboj zedinil, da bo tudi za vas molil, prosil in daroval. Veseli se tega dne, Smleška fara! Gospod je pretehtal tvoje verste in izmed njih zopet sprejel enega, ki mu bo prinašal najčistejšo daritev, nad katero ima svoje dopadajenje. Veselite se v Gospodu vsi verniki! še enkrat pravim, radujte se! A čemu še vabiti? Kdaj se nova maša pri nas obhajala hladno, tiho, brez svetega veselja? Slovenci smo veren narod, in kedar novo mašo slovesno obha- Ž jamo, dobro vemo, da svečanost ne velja toliko osebi mašnikovi, kolikor stanu njegovemu. Zato ker je stan duhovski od Jezusa postavljen, ker je Zveličar apostolom rekel: izvolil sem vas jaz, da greste in sadu prinesete,.... zato duhovnom, njih naslednikom čast dajemo. Fara, ki svojih duhovnov ne spoštuje, ni vredna, da jih ima. Tako so pisali nepozabljivi knezoškof Slomšek. A vi taki niste. Današnji dan mi je priča, pa tudi skušnja prejšnjih let, me je učila, da vaše spoštovanje do duhovščine ni bilo zunanje, na¬ videzno, hinavsko, marveč iz vernega serca izvirajoče. In da v tem — kar je samo vam v čast in srečo — ne omahujete, da marveč spoznate, kako ste bili v spo¬ štovanji do duhovnov vedno na pravem potu, želim vam danes pri novi maši razložiti, da časti vreden je duliovski stan. Non nobis, Domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam! Ne nam, o Gospod, ne nam; ampak svojemu imenu daj čast! Daj, o mili Jezus, da premislivši čast stanu, ki si ga sam na svet prinesel, mi po tvojih mašnikih tebi in tvojemu imenu čast dajemo! Po njih sadu jih bote spoznali, pravi naš Izveličar. Dobro drevo rodi dober sad, malo¬ pridno pa malopriden sad. Bolj natančno pa nam te besede razlaga Izveličar pri zadnji večerji, rekoč apostolom: Jaz sem vinska terta, vi mladike. Apostoli in njih nasledniki, mašniki, so mladike dre¬ vesa, čegar korenina in deblo je Kristus. Kakor pa imajo na drevesu korenina in deblo in mladike skupno izveršiti en namen, namreč obroditi obilno sadu, tako tudi Kristus z apostoli in njih nasledniki. Njegovo opra¬ vilo je naše opravilo, njegov trud je naš trud, njegov sad je naš sad. Kristus pa je bil poslan od Očeta, kot učenik, duhoven in pastir. To oblast, to službo izročil je tudi svojim naslednikom. Prav tako službo opravlja tudi duhoven. To spoznava verno ljudstvo, ker novo- mašnika v pesmi tako-le pozdravlja: Prečastita ti je služba: Mašnik, Učenik, Pastir; Z Jezusom bo tvoja družba, Svetu boš oznanjal mir. 3 čem imenitnejša pa je služba, tem veča čast pri- stoja onemu, ki to službo opravlja. Oglejmo si duhov- novo službo. Kakor Kristus, ki je hodil po svoji domači deželi in učil, tako je tudi dukoveu 1. učenik. Oznanjuje namreč Kristusov nauk, večno resnico. Preden se je naš Izveličar ločil od svojih apostolov, rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsi stvari (Mark. 16,15),— in učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal! In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta! (Mat. 28, 20.) Božji nauk, božjo besedo tudi duhoven kot naslednik apostolov oznanjuje. Gospod Jezus Kristus je to resnico nekdaj sam učil, jo poterjeval z neštevilnimi čudeži. Za njim so jo raz¬ širjali apostoli po vsem tedaj znanem svetu, in so za Jezusov nauk dali celo svoje življenje. Osemnajststo in več let je preteklo, odkar so ga pervi kristjanje spo¬ znali; na milijone svetih mož ga je poterdilo s svojo kervjo, še več pa jih je v veselji in žalosti, v sreči in nesreči, v nadlogah in težavah v tem božjem nauku tolažbo in zadovoljnost našlo. Vsi, kolikor jih danes nebesa za svoje izvoljene priznajo, so kazali v življenji, da je nauk, ki od Boga izhaja in k Bogu dovede vsa- cega, kdorkoli po njem živi. Mnogo res so si prizade¬ vali v teku stoletij krivoverci, da bi oskrunili božjo resnico, a kakor zlato, ki ne zarujavi v teku časa, se je skazala resnica. Napadniki so pozabljeni — nauk Je¬ zusov pa živi neoskrunjen v sercih neštevilnih kristi- janov. Resnico, to oznanuje duhoven; tudi ti častiti novo- mašnik jo boš oznanoval svoje žive dni. O prosi danes pri sveti daritvi vsemogočnega Boga, naj ti očisti serce in ustnice, kakor je nekdaj ustnice Izaija preroka oči¬ stil z gorečim ogljem, da boš vredno in dostojno ozna¬ njal sveti evangelij. — In kaj bi bilo z nami, ko bi svetega evangelija ne imeli! Kaj bi počeli v veliki svoji revščini, kako bi se tolažili v stiskah in nadlogah, v preganjanji in zani¬ čevanji, kako bi prenašali žalost in betežnost, bolezen in bolečino! V solzah naj bi se topili, žalosti naj bi roke vili, obup naj- nam kerči serce — odkod takrat tolažba? Svet za te ne mara, za tvoje gorje ne bara, vse te je zapustilo; — le ena luč ti še gorl, luč svete vere. Uči te, da brez volje Božje ti niti en las ne pade 4 z glave, da pravičnim vse k dobremu sodeluje, da smo vsi otroci nebeškega Očeta, da imamo srednika pri Bogu, ki nam je v vsem enak postal, razun greha, srednika, ki je za nas terpel in nam izgled zapustil, da hodimo po njegovih stopinjah. In ko čuješ, da Kri¬ stus sam kliče: kdor hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe, naj vzame svoj križ in naj za njim hodi, ko čuješ, da blagruje žalostne, blagruje one, ki zaradi pravice preganjanje terpe, in jim obeta nebeško kraljestvo — o kako se ti širi serce, kako se ti slajša jarem, kako se ti lajša breme! V resnici, dragi bratje in sestre v Kristusu, kaj bi bilo z nami, ko bi Jezusovega nauka ne imeli! čast torej onim, ki nam ga oznanjajo! To so nam največi dobrot¬ niki. Ne oznanjajo namreč časne sreče, marveč večno resnico, večno srečo. Moje kraljestvo — pravi Jezus — ni od tega sveta. Kakor kraljestvo, tudi resnica. Jezusov nauk ni od tega sveta in ne samo za ta svet. Nebo in zemlja bota prešla, njegove besede pa ne bodo prešle, ne na tem ne na onem svetu. Ako pa že v navadnem življenji človeka, ki resnico govori, v časti imamo, koliko bolj smo dolžni spoštovati onega, ki nam resnico večno, nauk Jezusov oznanja! In to so duhovni. Po vsem svetu je izšel njih glas in na skra j n e m ej e zem 1 j e n j ih besede. Zato pa že v stari zavezi kliče prerok: O kako lepe so noge oznanujočih mir, oznanujočih dobro! časti vreden je duhovski stan, ker je duhoven učenik Jezusovega nauka. Spoštujmo ga posebno s tem, da radi poslušamo in v serci ohranimo besedo božjo. Du¬ hoven po pravici sme reči: Besede, katere govorim, niso moje, marveč onega, ki me je poslal. To ni torej navadna človeška beseda, ki brez sledu v zraku izgine, to je božja beseda, ki mora v serci vašem obro¬ diti stoteren sad v poterpljenji. 2. Še imenitnejša pa se nam kaže služba duhov¬ nikova, če ga premišljujemo kot mašni k a. Kaj je mašnik ? Srednik, posredovalec med Bogom in vernimi kristijani. Naše darove Bogu daruje, iz nebes pa nam milosti božjih izproša in donaša. Vsi narodi so imeli svoje duhovnike v časti. Kako spoštljivo postavim se je obnašal Abraham do velikega duhovna Melkisedeka! In vendar kolik razloček med njim in mašniki nove zaveze! Kruh in vino je Bogu daroval Melkisedek, mašnik pa h daruje v podobi kruha iu vina nebeškemu Očetu edino- r oj enega Sina Božjega, nad katerim ima največe dopadajenje. Kristus je pri zadnji večerji s svojimi vsegamogočnimi besedami kruh in vino spremenil v svoje lastno telo in kri, ter se tako Bogu daroval. Pristavil pa je takrat imenitne besede: to storite v moj spomin. Dal je takrat apostolom oblast kruh in vino spreminjati v njegovo telo in kri. In ta oblast se je od apostolskih časov s poklado škofovih rok razširila na vse duhovne, in vsak mašnik do konca sveta jo bode sprejel pri zakramentu sv. mašoikovega posvečevanja. O neizrekljiva čast katoliškega mašnika! Po nje¬ govi besedi Beseda večnega Očeta vsaki dan meso postane in med nami prebiva. V svojih rokah derži mašnik tistega, pred katerim se pripogibajo vsa kolena onih ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Daruje Ga nebeškemu Očetu in mu s tem daje čast, kakeršne vsi angelji in ljudje dati ne morejo. Po njem — pravi mašnik — ž njim in v njem je Tebi, vsemogočni Bog Oče vsa čast in slava. — Pri najsvetejši da¬ ritvi mašnik Bogu tudi zahvalo izreka, ki je kakor božje dobrote neskončna. Gratias agamus Domino Deo nostro: Zahvalo dajajmo Gospodu Bogu našemu. Mašnik daruje tudi v spravo za naše grehe. Po Kristusu prosi, naj nam nebeški Oče odpusti naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, ker daruje jagnje Božje, ki odjemlje grehe svetta. Slednjič prosi tudi vsega za nas, kar potrebujemo na duši in na telesu. Daj nam — kliče — naš vsakdanji kruh! — Ne pelji v skušnjavo, reši nas hudega! In kdo si upa terditi, da ne bo uslišan? Saj vendar prosi v Jezusovem imenu: on po Jezusu in Jezus po njem, in kdaj je še kdo zapuščen bil, ali odgnan, ali neuslišan če je prosil v Jezusovem imenu? Kdo se bo torej čudil, če sv. Avguštin kliče: Kar angeljem ni dano, je ljudem podeljeno; maš¬ nik daruje to prečudno skrivnost in angelji mu stoje kot služabniki ob strani. Pri sveti maši nebesa sterme, zemlja se čudi, ljudje os upu jej o, peklo se trese, hudoba trepeta, angelji pa v svetem spoštovanji molijo (Sup. psalm). Sveti očetje torej ne pretiravajo, ako terde da je služba duhovnova višja mimo službe pozemskega kralja, in sv. Frančišek Seralinski je po pravici terdil, 6 češ, ako bi srečal angelja in duhovna poprej bi ga po¬ zdravil ko angelja, in pobožni kralji in veljaki se nikdar niso sramovali duhovnike javno z največo častjo odliko¬ vati in jim pri sveti maši streči. Še bolj očiten srednik med Bogom in ljudmi je mašnik kot delivec svetih zakramentov. Tako naj nas ima vsak kot služabnike Kristusove in de- lilce božjih skrivnosti(I. Kor. 4,1). Kar je veljalo o apostolih, prav to velja tudi o mašnikih. Predaleč bi nas peljalo premišljevati zapored nezmerne milosti ki se skozi roke mašnikove stekajo v dušo vernega kristi- jana. Ne bom omenjal koliko milosti si dosegel, ko te je mašnik oblil s kerstno vodo, ko ti je kot namestnik Kristusov toli in tolikrat klical: Pojdi v miru, od¬ puščeni so ti tvoji grehi! Ali pozabiti ne smeš tudi danes kako ti je bilo čisto serce, kako si bil pre¬ novljen v svojem duhu, ko ti je mašnik pervikrat položil nebeški kruh na jezik. Našel sem ga; katerega ljubi duša moja, si klical, in več ga ne pustim. Živim, toda ne več jaz marveč Kristus živi v meni. In kolikrat se je to pozneje zgodilo! Kolikrat se ti je po mašnikovih rokah ravno ta sreča ponavljala! In če boš tako srečen tudi ob svoji smertni postelji mašnika imeti, ki ti poda s sveto hostijo tudi sveto razpelo in te na daljno pot okrepča še s svetim oljem, in ko te bo vže vse zapuščalo in od Tebe hitelo, on pa bo še molil: Profiscere anima Christiana — od- potuj duša kerščanska, odpotuj v srečno večnost! — če prej ne takrat boš moral spoznati, da to so pravi do¬ brotniki tvoji, ki te ne zapuščajo ni v življenji ni v smerti, ni v žalosti ni v veselji; da to so pristni tvoji prijatelji, ki ti vedno kličejo: sursum corda — kviško serca od koder ti milost in usmiljenje dohaja. 3. In če je mašnik s podukom prižgal v serci tvojem luč svete vere, če je zanetil pri sveti maši in po svetih zakramentih v tvoji duši svetlo upanje večnega življenja, želi tudi vsaditi v serca svojih ver¬ nikov pravo kerščansko ljubezen. Kdor ne ljubi — piše sv. Janez (I, 3, 14) — ostane v smerti; kdor pa ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem (I. Jan. 4, 16). Kako pa bo to tretjo težko nalogo opravil? Ako pravi Kristusov naslednik po¬ stane. Veče ljubezni nihče nima, kakor če da svoj o življenje za s v oj e p rij at elj e. To storiti 7 obljubil je Izveličar v priliki dobrega pastirja. Tak nam je On postal, in dobri pastir svojim vernikom mora vsak duhoven biti. Dobri pastir pa a) pozna svoje ovce. Tako tudi duhoven v svoji službi spoznava verno ljudstvo, pazi na njih navade in razvade, na njih križe in težave, pazi posebno na one, ki so zašle v puščavo pregrehe, da bi jih tem lože našel, ker prišel je iška t in iz veli č at, kar jo bilo zgubljenega. Svest si je opominjevanja sv. Pavla, ki pravi: Čujte nad seboj in nad vso čedo, čez katero vas je sveti Duh postavil (Dj. ap. 26 , 28 ). b) Dobri pastir gre pred svojimi ovcami. Duhovni pastir tega ne pozabi. Dobro ve, da mora sam biti svojim vzgled kerščanske ljubezni, vzgled pobožnega življenja. Ve, da mora luč njegovega življenja vernikom svetiti, da mora po besedah sv. Frančiška Šaleškega pridigovati ne samo ušesom, marveč še bolj očem. To je seveda težka dolžnost pastirjeva, ki se ložej pripo¬ roči kakor stori, tem bolj, ker moramo vsi spoznati, da duhovniki velik zaklad milosti božje nosimo v trohi ji vi posodi, in da v stanu duhovskem nevarnosti in skušnjave ne minejo, marveč da si hudobni duh le še tembolj prizadeva duhovnika vjeti v svoje zanjke, češ: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. A hvala Bogu večnemu, hvala vernemu ljudstvu, ki rado moli za svoje duhovne, iz našega slovenskega ljudstva jih je vzrastlo mnogo, ki so veselje svojim faranom, čast cele škofije in na slavo svete katoliške cerkve. c) Dobripastir pelje svoje ovce na dobro pašo. Istotako duhoven. Vabi in kliče stariše: Pustite male k meni priti; zbira otroke okrog sebe, jih uči Boga spoznati, ljubiti, mu služiti, ga moliti. Trudi se za mladost tem bolj, ker ve, da čegar je šola, tega bo družina, deržava, svet — ves prihodnji človeški rod. — Uči device, da so skerbne za čistost, da so pametue in se preskerbe z oljem milosti božje, da kader nebeški Ženin pride, jih bo našel čuječe in pripravljene. Uči mladeniče: Ako hočeš v življenje iti, spolna j zapovedi. Priporoča jim talentov ne zakopavati, ne zapravljati, kakor zgubljeni sin, marveč ž njimi kupče¬ vati, da bi slehern tudi enkrat zaslišal besede: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem s zvest, te bom Čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega Gospoda (Mat. 25, 21). Pri vsem svojem delovanji ne gleda na osebo, ne gleda na trud. Trudi a po vzgledu Kristusa za Marijo in Marto, za Jožefa Arimatejca in Nikodema. Želi in prizadeva si pripeljati jih k veči popolnosti. Blagruje sicer mater dobrih otrok, ne prezira pa matere, katere otroci so napčni postali. Smili se mu kakor mati najm- ljanskega mladeniča — tolaži jo, briše ji solze raz žalostni obraz. d) Dobri pastir išče tudi zgubljeno ovco, Prav tako tudi duhovni pastir. Magdalene, celo hudo- delnika na križi se ne straši. Ozdravljati želi gobove, usmiliti se 38 let bolnega in mu na pomoč priti; z ljubeznijo se hoče truditi Samarijanko pridobiti za Jezusa, iz Savla napraviti Pavla. In če je grešnik (po duhovno) tudi že na mertvišči pregreh, ali če ga tudi že skoro k pogrebu poneso, t. j. če je že na potu v pogubljenje, da, če bi tudi že v grobu ležal, to je, če je pokopan v največjih pregrehah: klical bo v grob duhovni pastir: Rečem ti vstani! — In grešniki vstajajo iz grobov svojih pregreh, slepi na duši spre¬ gledujejo in revnim na dobrih delih se oznanjuje božje kraljestvo. e) Kristus dobri pastir je tudi molil za svoje ovce. Tudi v tem ga posnema duhoven. V goreči molitvi prosi, naj jih Gospod ohrani v svojem imenu, naj jih varuje vsega hudega, naj ne pu3ti, da bi se le ena ovčica pogubila; naj jih posveti v resnici, ohrani v bratovski edinosti in enkrat k sebi vzame v nebesa. In kolikrat moli duhoven! Ne le navadnih molitev vsacega kristjana, kolikrat moli tudi v imenu cele cerkve za vse Kristjane in posebno še za sebi izročene! f) Kristus dal je svoje življenje za svoje ovce. Duhoven mora biti pripravljen ravno to storiti. Z apostolom sme klicati vsak duhoven: Glej, mi smo vse zapustili in za teboj šli. Svojo domačo hišo ostavi, stariše, brate in sestre zapusti, na tuje se poda_ Vidi svojega bližnjega v potrebi, mu pomaga po svoji moči. Žalostne tolaži, z veselimi se veseli in kamorkoli pride, sme klicati (I. Kor. 12,14): Ne iščem vašega, ampak vas. Kot dober oče vodi svoje otroke, neutrujen učenik jim um vedri, zvest tolažnik jim z 9 upom navdaja serce, kot usmiljen Samarijan jim celi rane, dušne in telesne. Ni je bolezni, ki bi bila zanj preveč kužna; ni je poti, ki bi bila zanj pregerda; ni zime, ki bi mu bila premerzla; ni vročine prevelike — — s Kristusom j e s v premagal... vsem vse postane, da bi vse Kristusu pridobil. To službo dobrega pastirja častiti g. novomašnik si nastopil z današnjim dnevom. Metal boš poslej svoje mreže, da se bo vanje vjelo rib za nebeško večerjo, okopaval boš vinograd Gospodov, obrezoval boš smokvino drevo, da bo več in več sadu rodilo, s kratka — povsod boš dobrote skazoval. Veselimo se torej v Gospodu, dragi verniki radujmo se! V časti vreden stan, kakor ste slišali, v stan du- hovski poklican ja naš novomašnik. Učenik, mašnik, pastir — je njegova služba. Učil bode Jezusov nauk, večno resnico. Daroval bode najsvetejšo daritev nebe¬ škemu Očetu, najsvetejše skrivnosti bo obhajal, svete zakramente, studence milosti božje bo delil. Vodil bo vernike po pravi, če tudi ozki in ternjevi poti proti nebesom. Veselimo se torej današnjega dne, pa veselimo se v Gospodu. V njem pa se bodemo veselili, ako mu svoje veselje v sveti molitvi darujemo. Skoro bode stopil naš novomašnik pred oltar, povzdignil bode svoje roke proti nebu — za-se bode daroval najsvetejšo da¬ ritev, za stariše, brata in sestro, za svate in sorodnike za smleško faro za vse verne kristjane žive in mertve, za celo katoliško cerkev. Z imenom spominjal se bode sv. Očeta, slavno vladajočega Leona XIII., posebno zato, da bi jim Gospod življenja dal, dočakati vesel dan zlate maše, katero vsi kristijanje željno pričakujemo. Molil bode iz hvaležnosti za milostnega knezoškofa Jakoba ki so mu pred nedavno položili roke na teme v oblast mašniško. Prosil bode kot veri podanik in zvest deržav- ljan za sviti, cesarja Fr. Josipa I. Sklenimo pa tudi mi serčne svoje prošnje z njegovimi željami in prosimo vse¬ mogočnega Očeta nebeškega, da On, ki je začel v njem delo mašništva ga bo tudi končal, da, bodo povsod — kakor upamo — pokazali se dobri sadovi, po katerih naj bi ga vsi spoznali kot namestnika velikega duhovna Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast in slava na veke. Amen. Andrej Karlin. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000393940