♦	GOSPODARSKA AKTIVNOST IMA VSE MANJ SKUPNEGA Z BANČNIM NE-NAPAJANJEM GOSPODARSTVA
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	SKUPNA FAKTORSKA PRODUKTIVNOST V HSE IN PRIMERLJIVIH PODJETJIH
Alenka Kavkler, France Križanič, Žan Oplotnik, Vasja Kolšek
♦ STATISTIČNA PRILOGA
CD <
0 m
CD CD
ST. 467 APRIL 2014
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
467
Ljubljana, april 2014
UREDNIŠKI ODBOR:
Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2014 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
GOSPODARSKA AKTIVNOST IMA VSE MANJ SKUPNEGA
Z BANČNIM NE-NAPAJANJEM GOSPODARSTVA	6
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.	Pričakovano trošenje je pospešilo	12
2.	Tudi marca pozitivna blagovna bilanca zaradi rasti izvoza	13
3.	Aprilska otoplitev gospodarske klime	14
4.	Industrijska produkcija precej porasla	15
5.	Turistično povpraševanje navzdol, gradbeništvo navzgor	15
6.	Nadaljevanje zmanjševanja brezposelnosti	16
7.	Inflacija še naprej navzdol; cene energentov diktirajo tempo umirjanja	17
8.	Plače v javnofinančnem sektorju povečujejo zaostanek za gospodarstvom
in evro območjem	19
9.	Javnofinančni prihodki še naprej navzgor	21
10.	Po dokapitalizaciji bank depozitne obrestne mere vse bolj pod raven v EU	24
11.	V marcu se je povečala zunanja zadolžitev države, a tudi presežek tekoče bilance 26
5
SKUPNA FAKTORSKA PRODUKTIVNOST V HSE IN
PRIMERLJIVIH PODJETJIH	28
Alenka Kavkler, France Križanič, Žan Oplotnik, Vasja Kolšek
1.O skupni faktorski produktivnosti	29
2.	Produktivnost dela in kapitala v HSE ter v osmih energetskih družbah	30
3.	Skupna faktorska produktivnost v HSE in v osmih energetskih družbah	34
4.	Alternativni izračuni skupne faktorske produktivnosti	36
5.	Sklep	38
6.	Metodologija in viri podatkov	39
7.	Literatura	40
STATISTIČNA PRILOGA	41
GOSPODARSKA AKTIVNOST IMA VSE MANJ SKUPNEGA Z BANČNIM NE-NAPAJANJEM GOSPODARSTVA
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Stiblar, Robert Volčjak
6
Skupno domače trošenje se je februarja sezonsko zmanjšalo, bolj dolgoročna dinamika pa se je močno okrepila. Poraslo je trošenje države ter investicije v osnovna sredstva. Trošenje prebivalstva se je februarja sicer zmanjšalo, a je bilo zmanjšanje predvsem sezonske narave, saj se je bolj dolgoročna rast opazno popravila. Tuje povpraševanje še naprej raste. Pričakovano trošenje se je maja izboljšalo malo bolj kot v predhodnih mesecih, še zlasti pričakovano trošenje za blago in izvozno trošenje. Po daljšem času je maja opazno pospešilo tudi pričakovano trošenje storitev, ki pa še naprej zaostaja za dolgoletnim povprečjem.
Slovenija v začetku 2014 dosega nadpovprečne zunanjetrgovinske rezultate. V marcu in prvem četrtletju skupaj je bil zaradi rasti izvoza in umirjanja uvoza dosežen pozitivni saldo blagovne menjave.
Gospodarska klima se je v aprilu še nekoliko otoplila. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih v aprilu je bila enako kot mesec prej, a precej močnejše kot pred letom in nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Tudi klima v storitvenih dejavnostih se je otoplila, a ostaja pod lanskoletno in dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko skrhalo, a je nad lanskoletnim in dolgoletnim povprečjem; glavni omejitveni faktor je velika konkurenca. Zaupanje v trgovini na drobno ostaja na enaki ravni, glede na april 2013 pa se je izboljšalo; še naprej je največja omejitev nizko povpraševanje. Tudi gospodarska klima v celotni EU se je aprila v primerjavi z aprilom lani večinoma izboljšala.
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi zelo popravila; dejavnost rudarstva se je marca v primerjavi z marcem lani močno zmanjšala, produkcija predelovalnih dejavnosti pa povečala. Industrijska produkcija v EU28 je nekoliko upadla, v evro območju še nekoliko bolj, v letu dni pa je v evro območju upadla, izven evro območja pa se je povečala.
Vrednost gradbenih del se letos hitro povečuje, čeprav število opravljenih gradbenih ur stagnira. V turizmu je slabše. Skupno število turističnih prenočitev se je zmanjšalo, k temu so tokrat prispevali tudi tuji turisti. Dobro gre transportnim dejavnostim, posebej letalskemu in letališkemu prometu ter pretovorom v koprskem pristanišču.
Na trgu dela se je stanje spet popravilo. Število brezposelnih se je aprila zmanjšalo, odliv iz brezposelnosti je presegel priliv; pri prilivu je največ takšnih, ki so izgubili delo za določen čas, pri odlivu pa takšnih, ki so dobili novo zaposlitev. Rast stopnje brezposelnosti v EU se je zaustavila; kar štiri petine brezposelnih je v članicah z evrom, daleč najvišja pa je brezposelnost v članicah, ki jim je »pomagala« trojka.
Inflacija se še naprej umirja; tempo umirjanja diktirajo cene energentov. Aprila so življenjski stroški sicer porasli, a bolj dolgoročna dinamika se je ponovno zmanjšala, tekoča rast pa je postala še bolj negativna. Proizvajalčeve cene so aprila padle, bolj dolgoročna dinamika se znižuje še precej hitreje kot pri življenjskih stroških. Cenovna pričakovanja se rahlo krepijo, a ne kažejo na večje spremembe; pri industrijskih proizvajalcih so cenovna pričakovanja na nizkem dolgoletnem povprečju. Cene surovin so se v zadnjem mesecu povečale, a ostajajo nizke.
7
Plače v javnem sektorju povečujejo zaostanek za gospodarstvom in evro območjem. Povprečne plače so marca porasle, bolj dolgoročna dinamika se je opazno umirila. V javnem sektorju so povprečne plače marca porasle malenkost več kot v celotnem gospodarstvu; bolj dolgoročno pa najhitreje naraščajo povprečne plače v predelovalni dejavnosti, najbolj pa zaostajajo plače v šolstvu. Medtem ko enotni stroški plač v predelovalni dejavnosti rastejo tako kot v evro območju, pa enotni stroški dela v storitvenih sektorjih vse bolj zaostajajo. Vjavnem sektorju se le enotni stroški dela v zdravstvu po začetku krize niso sistematično zmanjševali.
Javnofinančni prihodki so aprila porasli kar za petino. Večina povečanja je bila posledica močne aprilske sezone, a tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno okrepila. Zlasti močno so se okrepili neposredni davki in ostali prihodki. Glavnina povečanja je posledica lanskoletnega nizke osnove. Tudi domači davki na blago in storitve so se aprila povečali, vendar je bila trenda dinamika vseeno negativna. Glavnina padca je posledica precej nižjega donosa od trošarin; te so bile v letošnjem aprilu za tretjino nižje kot lani. Aprilsko povečanje davka na dodano vrednost ni moglo nadomestiti padca trošarin.
Zaradi velikih sezonskih nihanj, premikov v timingu vplačil in potez ekonomske politike je dejanske trendne dosežke pri javnofinančnem donosu po začetku krize nemogoče razkriti iz osnovnih podatkov. Največje poslabšanje javnofinančnih prihodkov po začetku krize je bilo doseženo v prvem četrtletju 2010, ko so bili skupni javnofinančni prihodki za približno 15% nižji kakor pred izbruhom krize. Padec je bil torej precej večji od krčenja gospodarske aktivnosti. Javnofinančni prihodki so se nato precej popravili, začetek ponovnega drastičnega krčenja prihodkov pa je sovpadal z uveljavitvijo ZUJF-a; takrat so javnofinančni prihodki padli celo bolj kot v jeku krize. Faze izboljševanja oziroma poslabševanja donosov so enake pri obeh skupinah davčnih oblik, le da se je davčni donos od neposrednih davkov in ostalih prihodkov trendno zniževal, davčni donos od domačih davkov na blago in storitve pa povečeval.
Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se marca ponovno zmanjšali. Po prenosu na slabo banko, ko so se krediti bank močno zmanjšali, se v njihovi dinamiki praktično nič ne spreminja. Spremembe v gospodarski aktivnosti imajo vse manj skupnega z bančnim napajanjem gospodarstva. V času pospeševanja gospodarske aktivnosti in po prenosu na slabo banko, so se medletne stopnje rasti kreditov stabilizirale na negativnih vrednostih. Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se marca povečali. Obrestne mere ECB se niso spremenile, medbančne so se marca in aprila malenkost povečale, pri posojilnih obrestnih merah ni bilo sprememb. Po dokapitalizaciji bank so depozitne obrestne mere padle že pod raven obrestnih mer v EU, kar ne preseneča, saj so ključne banke po decembru 2013 polne likvidnosti in zastonj virov (kapitala).
V marcu je bil znova dosežen velik presežek tekoče plačilne bilance. Taje četrtletni presežek približal zelo visokemu lanskemu. Februarska dodatna zadolžitev države v tujini povečuje dolg, a odpravlja likvidnostne težave za letos. Presežek v celotnem prvem četrtletju je tako seštevek blagovnega in storitvenega presežka, primanjkljaja faktorskih dohodkov in neto odliva tekočih transferov. Finančni račun odraža razdolževanje privatnega sektorja in zadolževanje javnega. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije sta v februarju po novi zunanji zadolžitvi narasla. Ker se je, da bi se zaščitila pred zunanjimi finančnimi pretresi, dodatno zadolžila država, je njen delež v celotnem zunanjem dolgu Slovenije narasel na več kot polovico.
8
ECONOMIC ACTIVITY LESS AND LESS LINKED TO ABSENCE OF CREDIT ASSISTANCE BY BANKS
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak
9
Total domestic demand in February decreased seasonally while longer term dynamics increased substantially due to increased government spending andfixed capital formation. Households spending in February diminished as well, but the reduction was primarily seasonal and long-term growth improved markedly. Foreign demand continues to grow. Expected spending in May improved a bit more than in previous months, especially the expected spending on goods and export demand. After a long time, there was a noticeable speed up in the expected consumption of services which however lags behind the average.
In early 2014, Slovenia continued to make above-average external trade performance. In March and in the first quarter, trade balance was positive due to growth in exports and a slowdown in imports.
In April, economic climate became slightly warmer. Confidence in the manufacturing sector was the same as before but much stronger than a year ago and slightly above the long-term average. Climate in the service sector was also warmer, but below last year and long-term average. In the construction sector confidence slipped slightly, but remained higher than last year and above the long-term average. Confidence in the retail sector remained unaltered but improved compared to April 2013; low demand remained the major obstacle for recovery. The economic climate in the whole EU in April compared with April 2013 improved.
Industrial production compared to a last year recovered; mining activity fell sharply, manufacturing production increased considerably. Industrial production in the EU28 declined somewhat. On yearly comparison, production decreased within the euro area and increased outside the euro area.
The value of construction works was increasing rapidly, although the number of construction hours stagnated. Tourism performed worse. The total number of overnight stays decreased significantly, and also foreign tourists contributed to the fall. The performance of transport activity is satisfactory, particularly in air and airport traffic and loading activity in the Port of Koper.
In the labor market, the situation recovered again. The number of job seekers decreased; outflows from unemployment exceeded inflows; most of those who entered the employment offices lost their jobs for a certain time period, among those leaving, most got new jobs. The growth in unemployment in EU stopped; four fifths of the unemployed are in the countries with euro, by far the highest unemployment rates are in the countries which were "helped" by troika.
10
Inflation continues to slow down towards deflation; the pace of the slowdown is dictated by energy prices. In April, the cost of living rose, but a long-term dynamics decreased and current growth became even more negative. Producer prices fell in April, longer term dynamics is declining much faster than the dynamics of the cost of living index. Price expectations strengthened, but do not indicate any major changes; the industrial producer price expectations are on the low long-term average. Raw material prices increased in the last month, but remained low.
Wage dynamics in the public sector lags behind the economy and the euro zone. Average wages rose in March, long-term dynamics slowed markedly. In the public sector, the average salary in March rose slightly more than in the entire economy; in the longer term, however, the fastest growth of average wages was in manufacturing sector, while the biggest decrease was in education. While a unit wage costs in manufacturing are growing as in the euro area, a unit wage costs in the services sector is increasingly lagging behind.
General government revenues in April surged by over 20%. Most of this increase was due to a strong season, but a longer term dynamics increased considerably, as well. In particular, direct taxes and other revenues increased strongly; partly as the result of last year's low base. Also domestic taxes on goods and services increased in April, but retained negative trend dynamics. The majority of the fall is due to much lower yields from excise taxes; these were in April for a third lower than last year, and April's increase in value added tax could not compensate for the fall in excise taxes.
Due to the large seasonal fluctuations, shifts in the timing of payments, and economic policy interventions, actual trend achievements in government revenues since the beginning of the crisis are hard to disclose by the underlying data. The largest deterioration in fiscal revenues at the beginning of the crisis was reached in the first quarter of 2010, when total government revenues were about 15% lower than before the crisis. The fall was therefore much greater than the contraction of economic activity. Government revenues then recovered, and drastic shrinkage of the tax return coincided with the introduction of a ZUJF ; then, government revenues fell even more than in the middle of the crisis. Phases of improvement or deterioration in yields are equal in both groups of taxes, except that the tax yield from direct taxes and other revenues has a declining trend, the revenues of domestic taxes on goods and services have an increasing trend.
Total lending to companies and households continued to decline in March. After the transfer of bad assets to the bad bank, when the bank loans were noticeably reduced, their dynamics has not altered. Changes in economic activity have less and less in common with the banking activity. During acceleration in economic activity after the transfer of bad loans to the bad bank, the annual growth rate of loans stabilized at negative values. Total deposits of enterprises and households increased in March. ECB interest rates have not changed. Interbank interest rates in March and April increased slightly and there was no change in the retail interest rates in the last months. After the recapitalization of banks, deposit interest rates fell below the level of interest rates in the EU, which is not surprising, as the banks are after December 2013, full of liquidity and free resources (capital).
A large surplus in the current account in March brought quarterly surplus close to a very high surplus last year. The surplus throughout the first quarter is the sum of surpluses in goods and services, a deficit in net factor incomes, and outflows of current transfers. The financial account reflects the deleveraging of the private sector and public borrowing. Due to February's additional borrowing by the state foreign debt increased but eliminated the liquidity problems for this year. Because of the additional borrowing in order to protect against external financial shocks, the share of public sector in total external debt rose to more than half.
11
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Pričakovano trošenje je pospešilo
Skupno domače trošenje se je februarja zmanjšalo za 120 milijonov evrov (-5.6%). Zmanjšanje je bilo sezonsko, saj se je bolj dolgoročna dinamika okrepila, medletna stopnja je bila 2.8%, tekoča rast impulznega trenda pa skoraj 6% letno.
Od komponent domačega trošenja je poraslo trošenje za blago in storitve države ter 12 investicije v osnovna sredstva. Po opaznem padcu v januarju je februarska rast trošenja države dvignila iz negativnih številk tudi trendno rast. Ker so nihanja v trošenju države že sicer velika, je seveda vprašanje kako stabilna bo ta sprememba trenda v pozitivno rast.
Investicije so opazno porasle (za 9.5%) glede na februar, vendar je bolj dolgoročna rast še naprej negativna, že tretji mesec zapovrstjo. Za posamezne komponente investicij so podatki dostopni že za marec. Ti kažejo, da je bil medletni zastoj investicij, kot ga kažejo gornji podatki, verjetno le začasen. Tako so, na primer, gradbena dela (desezonirano) februarja prav tako padla, vendar so marca še neprimerno bolj pospešila, tekoča rast (desezonirano) je bila skoraj 9%, bolj dolgoročna - medletna pa celo 45% (v prvem četrtletju 38%), kar je bilo daleč najhitreje v EU!
Trošenje prebivalstva se je februarja sicer zmanjšalo (za 8%), vendar je bilo zmanjšanje predvsem sezonske narave, saj se je bolj dolgoročna rast opazno popravila (medletna rast se je povečala na 3.8%, rast trenda pa je presegla 4% na letni ravni).
Tuje povpraševanje še naprej raste. Marca je bil izvoz blaga za 5%, v prvem četrtletju pa za 5.9% večji kot pred letom dni. Rast izvoza v območje izven EU je približno enako hitra kot v države EU, istočasno je rast izvoza Slovenije v območje izven EU in še naprej hitrejša od izvoza EU v isto območje, ki je v poprečju prvih dveh mesecev v najboljši meri ostal enak kot lani.
Tudi pogoji menjave se pri izvoznikih iz Slovenije v zadnjih nekaj mesecih izboljšujejo pri izvoznikih iz EU pa poslabšujejo.
Pričakovano trošenje se je maja izboljšalo malo bolj kot v prehodnih mesecih, še zlasti pričakovano trošenje za blago in izvozno trošenje. Eno in drugo je maja preseglo dolgoletno povprečje. To kaže tako gibanje pričakovanj v predelovalni dejavnosti kot v trgovini na drobno. Po daljšem času je maja opazno pospešilo navzgor tudi pričakovano trošenje storitev, po ravni je dohitelo celo ustrezna pričakovanja v EU, čeprav pričakovano trošenje storitev še vedno zaostaja za dolgoletnim povprečjem (presežek anketiranih, ki pričakuje zmanjšano povpraševanje še vedno presega delež anketiranih, ki pričakujejo povečano trošenje za približno 5% vseh anketiranih).
2. Tudi marca pozitivna blagovna bilanca zaradi rasti izvoza
V marcu in prvem četrtletju skupaj je bi dosežen pozitivni saldo blagovne menjave po zaslugi rasti izvoza in umirjanja uvoza. Slovenija v začetku 2014 še naprej dosega nadpovprečne zunanjetrgovinske rezultate med 28 članicami EU.
Marca je bil skupni izvoz 1994 milijonov € (5.2% več kot marca 2013), skupni uvoz 1877 milijonov € (0.2% manj kot pred letom), kar pomeni presežek 117 milijonov € oziroma 106.2% pokritost uvoza z izvozom. Odprema blaga v EU je znašala 1509 milijonov € (7.4% več), prejem blaga iz EU 1505 milijonov € (0.8% več), kar da presežek 4 milijone € oziroma 100.3% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami je bil izvoz 485 milijonov € (1.1% manj kot marca 2013), uvoz 372 milijonov €), kar pomeni presežek 113 milijonov € in 130.3% pokritje uvoza z izvozom.
13
Trgovinska menjava [mil.€] (desezonirani podatki]
V	prvem četrtletju 2014 skupaj je bil celotni izvoz 5588 milijonov € (6.1% več kot v enakem obdobju 2013), celotni uvoz 5447 milijonov € (1,3% manj), kar da presežek 141 milijonov € oziroma 102.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila odprema blaga 4278 milijonov € (8.5% več kot lani), prejem blaga 4296 milijonov € (1.4% manj), tako da je bil primanjkljaj samo 18 milijonov €, pokritje uvoza z izvozom pa 99.6%.
V	trgovini z nečlanicami je bil četrtletni izvoz 1310 milijonov € (1% manj kot pred letom), uvoz 1151 milijonov € (0.6% manj), kar da presežek 159 milijonov € ali 113.8% pokritje uvoza z izvozom.
Po podatkih EUROSTAT-a za prva dva meseca letošnjega leta je bila po medletni rasti izvoza Slovenija s 7 odstotki peta med 28 članicami EU, v dinamiki uvoza pa dvanajsta. Slovenija je bila med 11 od 28 članic EU s pozitivno blagovno bilanco v tem obdobju.
3. Aprilska otoplitev gospodarske klime
Gospodarska klima se je v aprilu nekoliko otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je njen kazalnik v aprilu 2014 povečal za odstotno točko glede na mesec prej, od aprila 2013 je višji za 9 odstotnih točk, hkrati pa je bila njegova vrednost le še za 2 odstotni točki nižja od dolgoletnega povprečja.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v aprilu je bila enaka kot predhodni mesec, glede na april 2013 je bila njegova vrednost višja za 10, glede na dolgoletno povprečje pa prav tako višja in sicer za 4 odstotne točke. V primerjavi z marcem so se v aprilu vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece večinoma zvišale, le vrednost kazalnika pričakovane cene je ostala nespremenjena.
Klima v storitvenih dejavnostih se je otoplila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v aprilu 2014 za 6 odstotnih točk višja glede na predhodni mesec in hkrati za 8 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z aprilom lani je bila njegova vrednost višja za 14 odstotnih točk.
Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko skrhalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v aprilu v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za 7 odstotnih točk, v primerjavi z aprilom 2013 je bila višja za 10 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z marcem večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovane cene. Marca je bil glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu velika konkurenco v dejavnosti, s čimer se je spopadalo 41% gradbenih podjetij.
Ankete SURS-a kažejo, da je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v aprilu glede na predhodni mesec ostala na enaki ravni, glede na april 2013 pa je bil kazalnik višji za 8 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se aprila v primerjavi z marcem v glavnem znižale, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovana skupna nabava in pričakovane prodajne cene. V aprilu je bil delež podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 57%, dobra polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo visoke stroške dela.
Gospodarska klima se je aprila v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 v celotni EU28 večinoma izboljšala. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v aprilu 2014 naročila glede na mesec poprej zvišala za 2,9 odstotne točke, glede na april lani pa so višja za 6,9 odstotne točke. Glede na marec so se v aprilu za skoraj 9 odstotnih točk zvišala pričakovanja
v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju izboljšala za slabi dve odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v aprilu v celotni evropski osemindvajseterici zvišal in sicer za 0,8 odstotne točke, v primerjavi z aprilom lani pa je bil višji za dobrih devet odstotnih točk.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija precej porasla
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi zelo popravila. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v marcu za 5,4% višja kot v marcu 2013. Impulzni trend kaže, da se je v marcu industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,13% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v marcu za slaba 2 odstotka nižje kot v mesecu prej, v primerjavi z marcem lani pa za dobrih šest odstotkov nižje.
15
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem marcu v primerjavi z marcem 2013 zmanjšala za tri desetine, medtem ko impulzni trend kaže, da se je v marcu dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -4.49%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v marcu v primerjavi z marcem 2013 povečala za 5,9%, mesečno pa se je zviševala po stopnji 0,03%.
Podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu marcu 2014 glede na februar industrijska produkcija v EU28 upadla za 0,2%, na območju evra (EA18) pa za 0,3%. Glede na marec lani pa je v letošnjem marcu industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,5%, na območju evra pa upadla za 0,1%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v marcu največ padla na Portugalskem (-4,8%), največjo rast industrijske produkcije pa so v omenjenem obdobju zabeležili na Irskem (5,6%) in na Danskem (3,1%).
5. Turistično povpraševanje navzdol, gradbeništvo navzgor
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del marca letos za skoraj 9 odstotkov višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v februarju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v marcu v primerjavi z marcem 2013 zvišala za skoraj 45%, hkrati pa je v enakem obdobju število opravljenih gradbenih ur ostalo praktično nespremenjeno, njihov impulzni trend pa znaša -0,63%.
Skupno število turističnih prenočitev se je precej zmanjšalo. Februarja jih je bilo za 3,4% manj kot v enakem mesecu leta 2013, skupno število prenočitev pa se je v drugem mesecu letos
16
zniževalo po mesečni stopnji -1,75%. Pri tem je prišlo do rahlega upada tujega turističnega povpraševanja, saj je v februarju število turističnih prenočitev tujih gostov upadlo za 0,2% glede na februar 2013. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v letošnjem februarju kaže krčenje po stopnji -1,72%. Prav tako pa se je v februarju letos število prenočitev domačih gostov precej zmanjšalo in sicer za 5,7% glede na enak mesec v letu 2013, impulzni trend prenočitev domačih gostov v februarju pa kaže krčenje po stopnji 0,3%.
Podatki SURS-a o transportu za marec 2014 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 6% več potnikov kot marca lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v zračnem prevozu za 5% večje. Potniški promet na brniškem letališču se je v marcu glede na marec lani povečal za 6%. V koprskem pristanišču je bilo v marcu pretovorjeno za 11% več blaga kot marca lani.
6. Nadaljevanje zmanjševanja brezposelnosti
Na trgu dela se je stanje spet nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu marcu 2014 povečalo na 914384 oziroma za 1344 oseb glede na mesec prej, glede na marec 2013 pa se je število povečalo za dobrih 1400 oseb oziroma 0,2 odstotka. V marcu je bilo v Sloveniji 787654 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 4378 oseb oziroma 0,6%, glede na marec 2013 pa se je to število zmanjšalo za 0,3 odstotka. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je od marca lani povečalo za 0,2 odstotka, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je glede na marec 2013 zmanjšalo za 2,7%. Med samozaposlenimi pa je bilo 63% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v marcu povečalo za 309, od marca 2013 pa se je to število povečalo za 5,8%.
Iskalci dela
Vir: ZRSZ
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec aprila 2014 registriranih 123636, kar je za 3094 oseb oziroma 2,4% manj kot ob koncu marca, v primerjavi z aprilom 2013 pa je bilo brezposelnih oseb več za 2304 oziroma 1,9%. V letošnjem aprilu se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7159 brezposelnih oseb, kar je 2,9% manj kot v marcu in za osmino manj kot aprila 2013. Med novo prijavljenimi je bilo 1015 iskalcev prve zaposlitve, 1470 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3565 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je aprila letos znašal 10253 brezposelnih oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 7624, kar je desetino manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2013 pa je bilo zaposlitev več za petino več.
Po podatkih Eurostata je bila marca 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 11,4%, kar je enako kot mesec prej ter za 0,6 odstotne točke manj kot v marcu lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v marcu 10,5% in se je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,4 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo marca v EU28 25,7 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,9 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v marcu najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,9%) in v Nemčiji (5,1%), najvišjo pa v Španiji (25.3%) in v Grčiji, za katero januarski podatek znaša 26,7%.
17
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Inflacija še naprej navzdol; cene energentov diktirajo tempo umirjanja
Aprila so življenjski stroški porasli 0.5%, bolj dolgoročna dinamika cen pa se je ponovno zmanjšala, medletna rast je padla na samo 0.4%, trendna tekoča rast pa je postala še bolj negativna.
Aprila so sezonsko porasle cene obleke in obutve (za 3.4%) pa tudi sadja (11.9%). Prvo povečanje je k rasti skupnih cen prispevalo 0.3 odstotne točke, drugo pa 0.2 točke. Nekaj več so se podražila še pogonska goriva (0.8%) ter počitnice v paketu (2.3%).
Skupni indeks življenjskih stroškov so navzdol najbolj potisnile nižje cene zelenjave ter komunalnih in drugih storitev (prve so se znižale za 3.4%, druge pa za 1.6%).
Tekoča rast cen
18
Vir. SURS; lastni izračuni Opomba: Desezonirane vrednosti rasti celotne inflacije in osnovne inflacije; tekoča mesečna rast
Tekoča rast cen se sistematično znižuje že od konca drugega četrtletja lani. Negativna pa je že šest mesecev. Kot kaže tekoča rast osnovne inflacije, ki ne vsebuje rasti cen energentov, je trendno zniževanje cen od junija lani posledica predvsem umirjanja cen goriv, vsaj do marca je bilo tako, aprila je namreč tudi trendna rast osnovne inflacije postala negativna.
Harmoniziran indeks cen kaže med državami EU primerljivo rast cen. Harmoniziran indeks cen se je aprila povečal precej več kot indeks življenjskih stroškov (za 0.8%), medletna dinamika pa se je zmanjšala tudi pri njemu (na 0.5%). Aprilsko povečanje harmoniziranega indeksa v evro območju je bilo manjše kot v Sloveniji (le 0.1%), bolj dolgoročna (medletna) rast pa višja (0.7%).
Proizvajalčeve cene so aprila padle za 0.3%. Bolj dolgoročna dinamika se znižuje precej bolj intenzivno kot pri življenjskih stroških. Medletna rast proizvajalčevih cen je tako aprila padla že na -1.4%.
Cenovna pričakovanja se rahlo krepijo, vendar ne kažejo na večje spremembe. Pričakovana dinamika cen blaga (kot jo kažejo pričakovanja v trgovini na drobno) je še naprej nekaj nad dolgoletnim povprečjem in se zadnja dva mesece komaj opazno krepi. Ključna za šibka cenovna pričakovanja so zelo opešana pričakovanja pri cenah storitev, ta so namreč še naprej opazno pod dolgoletnim povprečjem, približno tam, kjer so bila leta 2009 (presežek anketiranih, ki pričakujejo zmanjšanje cen, nad tistimi, ki pričakujejo povečanje cen, je nekaj več kot 5% vseh anketiranih), vendar se tudi pri njih kaže zadnja dva meseca rahlo povečanje. To je v skladu z izboljšanimi pričakovanji pri povpraševanju po storitvah. Pri industrijskih proizvajalcih so cenovna pričakovanja praktično na (nizkem) dolgoletnem povprečju!
Cene surovin so se v zadnjem mesecu (do sredine maja) v evrih povečale za 1.3%. Najbolj so porasle cene kovin (za 3.5% v evrih), medtem ko so se najbolj znižale cene zlata in nafte (za 1.5% oziroma 0.9% v evrih). Bolj dolgoročno se cene surovin še naprej nizke, saj so v evrih za skoraj 7% nižje kot pred letom dni. Maja so bile le cene nafte višje kot lani (za 3.1% v evrih). Cene vseh ostalih surovin pa so nižje kot pred letom dni (v evrih). Najbolj so se v letu dni znižale cene neprehrambenih kmetijskih proizvodov (za skoraj 14% v evrih).
8. Plače v javnofinančnem sektorju povečujejo zaostanek za gospodarstvom in evro območjem
19
Povprečne plače so marca porasle za 0.4%. Bolj dolgoročna dinamika se je po povečevanju po lanskem oktobru, marca opazno umirila, saj so bile povprečne plače le za 0.4% višje kot pred letom dni (januarja so bile za 0.7%, februarja pa za 1.6% višje kot v istem mesecu 2013).
Marca so povprečne plače v nekaterih dejavnostih porasle opazno bolj od povprečja. Najbolj so štrlele plače v dejavnostih A (kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo) in M (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti), saj so v mesecu dni plače porasle za preko 6%. Nekaj več od večine dejavnosti so porasle še plače v trgovini in poslovanju z nepremičninami (preko 3%). V nekaterih dejavnostih so plače marca padle, daleč najbolj v rudarstvu (za preko 15%).
V	javnofinančnem sektorju so povprečne plače marca porasle malenkost več kot v povprečju celotnega gospodarstva. V izobraževanju so porasle za 0.7%, v zdravstvu za 0.9%, medtem ko so v ožji državi padle za 0.1%:
Razlike v bolj dolgoročni dinamiki so precej manjše kot pri mesečni rasti. Bolj dolgoročno najhitreje naraščajo povprečne plače v predelovalni dejavnosti, oskrbi z električno energijo, plinom in paro, trgovini, strokovnih in znanstveno tehničnih in raznovrstnih dejavnostih. V nobeni od navedenih dejavnosti niso povprečne plače v letu dni porasle za manj kot 2.2%. Najbolj so porasle v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 2.8%). V letu dni so povprečne plače najbolj zaostale v informacijski in komunikacijski dejavnosti (za skoraj 7%).
V	zadnjem letu do marca so se povprečne plače v javnofinančnih dejavnostih zmanjšale najbolj v šolstvu (za 1.2%), najmanj pa v ožji državi (za 0.3%).
Dostopni so tudi celotni podatki o stroških dela za države EU do konca 2013. Ker smo v prejšnji številki Gospodarskih Gibanj pokazali, da se je v zadnjem četrtletju 2013 dinamika stroškov dela v Sloveniji (glede na evro območje) začela ponovno umirjati, je zaradi bolj živahne rasti plač od tretjega četrtletja lani dalje, zanimiva relativna primerjava največje komponente enotnih stroškov dela -enotnih stroškov plač.
V drugi polovici lanskega leta so se enotni stroški plač gospodarstva v Sloveniji hitreje povečevali kot v evro območju. Zadnji podoben nihaj enotnih stroškov plač, glede na evro območje, je bil na začetku leta 2012. Navkljub pospešitvi rasti (glede na evro območje) so konec 2013 bili enotni stroški plač v celotnem gospodarstvu (relativno glede na evro območje) še vedno za dobrih 5% nižji kot pred začetkom krize. Medtem ko enotni stroški plač v predelovalni dejavnosti rastejo tako kot v evro omočju, pa enotni stroški dela v storitvenih sektorjih vse bolj zaostajajo. S pospešitvijo konec 2013 so se le vrnili na raven, ki so jo imeli tik pred začetkom krize (v 20108/IV) in so bili (glede povečanja po začetku krize) za 10% nižji kot v evro območju.
20
Enotni stroški plač v gospodarstvu
GOSPODARSTVO
PREDELOVALNA DEJAVNOST
1.20 . 1.16 . 1.12 . 1.08 -1.04 . 1.00 . 0.96 .
2008 2009
2010
2011
2012
2013
STORITVE
1.12 1.10 1.08 1.06 1.04 1.02 1.00 0.98 0.96
2008 2009
2010
2011
2012
2013
Vir: Eurostat, lastni izračuni Opomba: Povprečne plače; desezonirane vrednosti; normirano na 2008/IV = 1
2008 2009
2010
2011
2012
2013
V ožji državi in v šolstvu so enotni stroški plač po začetku krize v Sloveniji močno zaostali za ustreznimi stroški v evro območju. V obeh so začeli izraziteje zaostajati po 2011/111. Ne eni, ne drugi stroški ne kažejo nobene pospešitve v zadnjem četrtletju lanskega leta, zaostajanje za evro območje se je v obeh povečevalo vse do konca 2013.
Enotni stroški plač v državi
CENTRALNA DRŽAVA
1.08	i				1.06	,
1.06-					1.04.	. -i
	1	1	i	evro		i
1.04-					1.02.	. -i
1.02-	/\ ,_	/s^/H-	—-^T	i -	1.00-	/
1.00-		1		i	0.98.	J
0.98.	V \ \		/ \	\	0.96.	i "i
0.96-	1	\ /	1	slo	0.94.	i "i
0.94-	1	N. /			0.92.	i ■ -i
0 92					0.90.	
21
ZDRAVSTVO
1.10-, 1.1 1.061.041.021.00. 0.98
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Desezonirane vrednosti enotnih stroškov plač; država; normirano na 2008/IV = 1
SOLSTVO
2008 2009
2010
2011
2012
2013
2008 2009
2010
2011
2012
2013
2008 2009
2010
2011
2012
2013
V javnofinančnem sektorju se le enotni stroški dela v zdravstvu po začetku krize niso sistematično zmanjševali. Na začetku 2009 so se močno povečali (za okoli 10%), potem pa so nihali okoli ravni, ki je bila 5% višja, kot pred začetkom krize. Konec 2013 so bili približno tako visoko nad ravnijo pred krizo kot v povprečju evro območja.
FINANČNA GIBANJA
9. Javnofinančni prihodki še naprej navzgor
Javnofinančni prihodki so aprila porasli za preko 20%. Večina povečanja je bila posledica močne aprilske sezone, čeprav se je bolj dolgoročna dinamika tudi opazno okrepila (tekoča rast impulznega trenda je bila preko 10% na letni ravni).
Zlasti močno so se okrepili neposredni davki in ostali prihodki, saj so se povečali (v primerjavi z marcem) za preko 130 milijonov. Glavnina povečanja je posledica lanskoletnega nizke
osnove v 2013. Lani je namreč prišlo v marcu in še zlasti aprilu do velikega odtoka(!) iz javnofinančne blagajne zaradi refundacij preveč plačanega davka na dobiček v 2012. To je bilo posledica zmanjšanja davčne stopnje v 2012, saj se je navkljub zmanjšanju davčne stopnje, celo 2012. leto obračunaval avans po nespremenjeni stopnji. Tako so imela podjetja ob zaključnih računih (marca in aprila 2013) iz preveč plačanega davka zelo velike refundacije, tako velike, da je aprila lani namesto javnofinančnega prihodka od davka na dobiček okoli 100 milijonov prišlo do odtoka iz javnofinančne blagajne za okoli 100 milijonov (v 2012 so davčni pritoki povečani z davki iz 2013)!
Celotni javnofinančni prihodki
22
Vir:Urad UJP; lastni izračuni Opomba: Trendna raven javnofinančnih prihodkov (merjeno po denarnem toku); izločena sezona in slučajna komponenta (metoda tramo-seats); drseče dvanajstmesečne sredine; normirano na Ф2008 = 1
Tudi domači davki na blago in storitve so se aprila opazno povečali, vendar je bila trenda dinamika vseeno negativna. Glavnina padca je posledica precej (za okoli 50 milijonov) nižjega donosa od trošarin; te so bile v letošnjem aprilu za tretjino nižje od lani. Aprilsko povečanje davka na dodano vrednost (glede na lanski april) za okoli 30milijonov (7.4%) ni moglo nadomestiti padca trošarin. Zaradi velikih premikov v timingu mesečnih vplačil pa je, tako pri trošarinah kot pri davku na dodano vrednost za dokončno oceno trendne dinamike na prehodu v drugo četrtletje potrebno počakati še kakšen mesec.
Neposredni davki in domači davki na blago in storitve
1.06-,
23
Vir: Urad UJP; lastni izračuni
Opomba: Trendna raven neposrednih davkov in ostalih prihodkov (neposredni davki); trendna raven domačih davkov na blago in storitve (DDV in trošarine); merjeno po denarnem toku; očiščeno sezone in slučajne komponente (metoda tramo-seats); drseče dvanajstmesečne sredine; normirano na Ф 2008 = 1
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Zaradi velikih sezonskih nihanj, premikov v timingu vplačil (pri domačih davkih na blago in storitev) in enkratnih potez ekonomske politike (na primer takšnih kot je omenjena za 2012), je dejanske trendne dosežke pri javnofinančnem donosu po začetku krize nemogoče razkriti iz osnovnih podatkov. Zato so na dveh slikah prikazane vrednosti skupnih javnofinančnih prihodko, neposrednih davkov in ostalih prihodkov ter domačih davkov; davčni prihodki so so očiščeni tako sezone kot slučajne komponente. Zaradi lažje ocene dosežene ravni so vrednosti normirane na povpreček 2008, torej na zadnje leto pred krizo.
Slika skupnih javnofinančnih prihodkov kaže, da je največje poslabšanje javnofinančnih prihodkov po začetku krize doseženo v prvem četrtletju 2010, ko so bili skupni javnofinančni prihodki za približno 15% nižji kakor v povprečju 2008, tik pred izbruhom krize. Padec je bil torej precej večji od krčenja gospodarske aktivnosti. Javnofinančni prihodki so se nato precej popravili in so bili v prvi polovici 2011 le še 2% nižji kot pred krizo. Začetek ponovnega drastičnega krčenja davčnega donosa je sovpadal z uveljavitvijo ZUJF-a; takrat so javnofinančni prihodki padli celo bolj kot jeku krize; najnižja raven po krizi je tako dosežena v drugem četrtletju lani, ko so bili skupni javnofinančni prihodki trendno za 17% nižji kot v povprečju 2008! Nato so se celotni javnofinančni prihodki trendno malo popravili, tako da so v zadnjem četrtletju 2013 zaostajali za povprečjem 2008 (zadnjim letom pred krizo) za 12%!
Kot kaže druga slika, kjer je ločeno prikazana trajektorija trendne ravni neposrednih davkov in ostalih prihodkov, kakor tudi trendne ravni domačih davkov na blago in storitve, so bile faze izboljševanja oziroma poslabševanja donosov enake pri obeh skupinah davčnih oblik,
le da se je davčni donos od neposrednih davkov in ostalih prihodkov (dohodnine, davka na dobiček, prispevkov, taks, itd) trendno zniževal, davčni donos od domačih davkov na blago in storitve (davka na dodano vrednost, trošarin, itd) pa povečeval. Konec 2013 je bil davčni donos od neposrednih davkov in ostalih prihodkov trendno za približno 6% nižji kot v povprečju 2008, davčni donos od domačih davkov na blago in storitve pa za nekaj preko 4% višji kot v povprečju 2008.
10. Po dokapitalizaciji bank depozitne obrestne mere vse bolj pod raven v EU
24
Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se marca ponovno zmanjšali (za 0.3%). Zmanjšanje je bilo skoraj enako kot pred letom dni, ko je bila tekoča dinamika v istem mesecu -0.4%.
Zmanjšali so se krediti podjetjem, medtem ko so krediti prebivalstvu stagnirali. Po prenosu na slabo banko, ko so se krediti bank opazno zmanjšali, se tako v njihovi dinamiki praktično nič ne spreminja. Na dlani je, da imajo spremembe v gospodarski aktivnosti vse manj skupnega z bančnim napajanjem gospodarstva. Tako je bilo tekom pospeševanja gospodarske aktivnosti v 2013 in tako je, kaže tudi letos, po prenosu na slabo banko, saj so se medletne stopnje rasti kreditov stabilizirale (podobno kot v evro območju) na negativnih vrednostih okoli -8.5% (brez učinka prenosa na slabo banko), čeprav se pričakovanja v gospodarstvu krepijo.
Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se marca povečali že tretji mesec zapored (porasli so za 1.1%). Bolj dolgoročno so na začetku letošnjega leta še stagnirali (medletna stopnja se je gibala okoli 0), čeprav se od ciprskih dogodkov dinamika zdržema popravlja. Medletna rast je bila tako marca že višja kot v evro območju, kjer se po juniju, ko je EU Komisija predlagala spremembe reševanja bank (po katerih naj bi breme reševanja začeli nositi potencialno tudi nekateri drugi upniki bank, ne le navadni lastniki) dinamika depozitov vse bolj zmanjšuje in je letos že postala negativna.
Krediti podjetjem
2013 2014
Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Krediti nefinančnim korporacijam; medletne stopnje rasti
Depoziti podjetij in prebivalstva
25
2009	2010	2011	2012
2013 2014
Vir:ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Depoziti podjetij in prebivalstva: medletne stopnje rasti
Obrestne mere ECB se niso spremenile. Medbančne obrestne mere so se marca in aprila malenkost povečale, trimesečni euribor je z okoli 0.29% porasel na 0.33% (letni z 0.56% na 0.60%). Pri detajlističnih obrestnih merah v zadnjem mesecu praktično ni bilo sprememb, razen ponovnega (čeprav majhnega) zmanjšanja depozitnih obrestnih mer; obrestne mere na vloge (prebivalstva) do enega leta so se zmanjšale v povprečju za 0.1 odstotne točke, na vloge preko enega leta pa za 0.2 odstotne točke. V zadnjem letu so tako depozitne obrestne
2009
2010
2011
2012
mere za prebivalstvo za vezave preko leta dni padle z, v povprečju, 3.9% na 2.2%, za več kot trikrat toliko kot v EU (kjer so se znižale z 2.2% na 1.7%), medtem ko so se za vezave pod enim letom razpolovile, padle so z, v povprečju, okoli 2.1% na 1.1% Tako so po dokapitalizaciji bank depozitne obrestne mere padle že opazno pod raven obrestnih mer v EU (te so se v letu dni zmanjšale z okoli 2.3% na 1.6%). To ne preseneča, saj so ključne banke po decembru 2013 polne likvidnosti in zastonj virov (kapitala).
11. V marcu se je povečala zunanja zadolžitev države, a tudi presežek tekoče bilance
26
Velik presežek tekoče bilance v marcu je četrtletni presežek povsem približal lanskemu sicer zelo visokemu. V februarju je prišlo do dodatne zadolžitve države v tujini, kar povečuje dolg, a odpravlja likvidnostne težave za letos.
V marcu 2014 je bil znova dosežen velik presežek tekoče plačilne bilance 342.4 milijone € (marca lani 339.3 milijone €). Gre za presežek v blagovni menjavi 193.5 milijonov € (lani 123.5 milijonov €), presežek v storitveni menjavi 181.3 milijone € (211.7 milijonov €; zaostanek za lanskimi rezultati je pri transportu in ostalih poslovnih storitvah), primanjkljaj v bilanci faktorjev -73.9 milijonov € (-22.7 milijonov €) in neto priliv tekočih transferov 41.5 milijonov € (27.4 milijone €).
V celotnem prvem četrtletju je tako presežek tekoče bilance zrasel na 469.6 milijonov € (v prvem četrtletju lani je bil celo 3.1% večji), kot seštevek blagovnega presežka 330.2 milijonov € (lani 131.2 milijona €), storitvenega presežka 407.4 milijone € (503.3 milijone €; za lanskimi rezultati zaostajata prav tako transport in ostale poslovne storitve), primanjkljaja faktorskih dohodkov -180.9 milijonov € (-71.7 milijonov €; posledica povečanja neto odhodkov od kapitala za dobrin 100 milijonov €) in neto odliva iz tekočih transferov -87.1 milijonov € (-78.6 milijonov €).
Plačilna bilanca (milijoni €]
		januar-marec		marec	
		2013	2014	2013	2014
I.	Tekoči račun	484,2	469,6	339,9	342,4
1.	Blago	131,2	330,2	123,5	193,5
11.	zvoz blaga	5.390,40	5.70110	1.934,80	2.033,50
1.2.	Jvoz blaga	-5.259,20	-5.370,90	-1.811,30	-1.840,00
2.	Storitve	503,3	407,4	211,7	181,3
3.	Dohodki	-71,7	-180,9	-22,7	-73,9
	-od dela	113	98,5	37,6	32,8
	od kapitala	-184,8	-279,3	-60,4	-106,7
4.	Tekoči transferi	-78,6	-871	27,4	41,6
	državni	-19,9	-33,6	47,3	61,2
II.	Kapitalski in finančni račun	-879,3	-730,3	-3931	-672,8
A.	Kapitalski račun	-5,3	-0,3	01	-1,8
B.	Finančni račun	-874	-730	-393,2	-671
1.	Neposredne naložbe	-621	40	-138,3	-39,3
2.	Naložbe v vrednostne papirje	1311	2.962,40	270	-187,7
3.	Finančni derivativi	23,4	-184,2	-7,7	-121,3
4.	Ostale naložbe	-1.033,40	-3.390,80	-550,7	-3431
5.	Mednarodne denarne rezerve	66,9	-157,5	33,4	20,5
III.	Napake in izpustitve	3951	260,6	53,2	330,4
27
Vir: Banka Slovenije
Na kapitalskem in finančnem računu je prišlo v prvih treh mesecih skupaj do zmanjšanja obveznosti/povečanja terjatev za 730.3 milijone € (v enakem obdobju lani za 879.3 milijone €), vse na račun finančnega računa, saj je kapitalski račun približno izravnan. Namesto lanskih negativnih neto tujih neposrednih naložb 62.1 milijona € so v prvem četrtletju letos pozitivne 40.0 milijonov €. Pri tem je prišlo pri portfeljskih naložbah do znatnega povečanja obveznosti za 2964.4 milijone € (lani le za 131.1 milijona €), pri finančnih derivativih do povečanja terjatev za 184.2 milijonov € (nova tveganja ?), pri ostalih naložbah pa so terjatve porasle/obveznosti zmanjšale) za 3390 milijonov €(v prvem četrtletju lani le za tretjino tega). Mednarodne rezerve Banke Slovenije so se v prvem četrtletju zmanjšale za 157.5 milijonov € (v enakem obdobju lani so se povečale za 66.9 milijonov €), neto napak in izpustitev pa je za 260.6 milijonov € (lani 395.1 milijonov €).
Bruto in neto zunanji dolg Slovenije sta v letošnjem februarju po novi zunanji zadolžitvi narasla na 42133 milijonov € oziroma na 13426 milijonov €. Bruto dolg je tako največji doslej (največje so tudi terjatve do tujine), neto zunanji dolg pa je bil večji v 2012 in 2010. Ker se je dodatno zadolžila država, da bi zaščitila pred zunanjimi finančnimi pretresi, je njen delež v celotnem zunanjem dolgu Slovenije narasel na 55.4%. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so znašale konec marca 2014 839.2 milijona €, kar je 23 milijonov € manj kot februarja 2014, a 184 milijonov € več kot marca 2013.
28
SKUPNA FAKTORSKA PRODUKTIVNOST V HSE IN PRIMERLJIVIH PODJETJIH
Alenka Kavkler, France Križanič, Žan Oplotnik, Vasja Kolšek
Povzetek
V obdobju zadnje finančne krize je dodana vrednost v devetih velikih evropskih energetskih družbah iz sedmih držav močno nihala in v povprečju stagnirala. Razlike v rezultatih so bile posledica preteklih investicijskih odločitev ter poslovnega modela. Ocena s Cobb - Douglasovo produkcijsko funkcijo kaže, da med temi podjetji dodani vrednosti v HSE relativno največ prispeva delo in najmanj kapital. Leta 2012 je HSE po skupni faktorski produktivnosti zdrknil na zadnje mesto med devetimi opazovanimi podjetji. Še 2009je bil po tem rezultatu na ravni povprečja. Do poslabšanja skupne faktorske produktivnosti je v HSE prišlo ob upadu njegove proizvodnje električne energije ter ustvarjene dodane vrednosti v letu 2011.
Ključne besede
Organizacija panoge in makroekonomija, proizvodnja električne energije, energetika in
makroekonomija
JEL
L16, L94, Q43
Abstract
During the period of the last financial crisis, the value-added in major European energy companies from seven countries strongly fluctuated around a stagnant trend. The differences in the results were caused by past investment decisions and by their business models. The analysis, based on Cobb-Douglas production function, shows that among these enterprises HSE uses relatively more work and less capital (assets) to create the same amount of value-added. In 2012, HSE slipped to the last place among nine observed energy companies, regarding measured total factor productivity. Yet in 2009 this result in HSE did not differ from the average of other observed electric power producers. The deterioration in total factor productivity in HSE took place over the decline in its electricity production and value-added in 2011.
Key words
Industrial organization and macroeconomics, Electric utilities, Energy and Macroeconomics JEL
L16, L94, Q43
1.O skupni faktorski produktivnosti
Gospodarjenje je zavestna dejavnost z namenom zmanjšati omejenost dobrin, s katerimi ljudje zadovoljujemo svoje potrebe. V ekonomski analizi delimo gospodarjenje v štiri faze: produkcija, razdelitev, menjava in poraba. Produkcija je tisti del gospodarskega procesa v katerem ljudje z delom, svojimi sposobnostmi, s pomočjo delovnih priprav in ob razpoložljivih naravnih danostih izdelujejo nove dobrine. Te dobrine imenujemo proizvode. Mednje sodijo tako blago kot storitve (Bajt, Štiblar, 2002).
Pojem proizvodnje, kot ga uporabljamo v ekonomski analizi, se je razvijal postopoma. Izraz proizvodnja ima sicer latinski izvor: producere je za Rimljane pomenilo prinašati in se je navezovalo na sadove zemlje (Gilbert, 1987). Pojem produkcija v sodobnem smislu so oblikovali fiziokrati oziroma njihov vodilni avtor Francis Qesnay (Qesnay, 1759). Produkcijsko funkcijo (odnos med velikostjo proizvoda in kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki so sodelovali pri njegovem nastanku) je zastavil predstavnik Stockholmske šole ekonomije - Knut Wicksell (Wiksell, 1901), matematično pa sta jo dodelala ameriški matematik in ekonomist Charles Cobb in Paul Douglass (Cobb, Douglas, 1928). Njuna povezava med delom in kapitalom na eni strani ter produktom na drugi strani je dopuščala ocenjevanje razlik v ekonomiji obsega (pri različni ravni angažmaja dela ali kapitala je njuna produktivnost različna - donosi so lahko pri tem rastoči, konstantni ali padajoči), ni pa omogočala ocenjevanja substitucije (nadomeščanja) kapitala z delom ali obratno. To so kasneje dopolnili. Prvi korak je naredil Robert Solow (Solow, 1957) z razvojem CES proizvodne funkcije, v kateri je Cobb - Douglasova proizvodna funkcija le opis posebnega primera širšega nabora možnih kombinacij proizvodnih faktorjev v produkciji (Jorgerson, 1987).
29
V Cobb - Douglasovi produkcijski funkciji se je odprla še ena razsežnost. Poleg dela in kapitala je v pojasnjevanje dane ravni produkcije vključena tudi konstanta. Robert Solow jo je v petdesetih letih dvajsetega stoletja uporabil pri razlagi gospodarske rasti (Solow, 1956). Koeficient konstantnega člena v Cobb - Douglasovi produkcijski funkciji namreč kaže skupno faktorsko produktivnost, odvisno od tehnologije, organizacije in morda tudi drugih okoliščin (na primer naravnih danosti, če niso že vključene kot del v produkciji angažiranega kapitala). Pri takratnem razumevanju gospodarske rasti, kot posledice povečevanja dela in zlasti kapitala (investicij), je Solow dosegel tako rekoč kopernikanski obrat. Solowova interpretacija proizvodne funkcije, v kateri je bila skupna faktorska produktivnost (total factor productivity - pogosto se uporablja kratica TFP) gospodarstvu dana od zunaj (eksogena), je bila kasneje nadgrajena z vključitvijo dodatnega produkcijskega faktorja -človeškega kapitala - običajno se kot pokazatelj uporablja število let dokončanega šolanja zaposlenih, možno pa je tudi uporabili obseg investicij za R&D, ipd. Med začetnike tega pristopa sodi Keneth Arrow (Arrow, 1962), kodificiral pa ga je z novo teorijo gospodarske rasti Paul Romer (Romer, 1986). Na ta način je postala skupna faktorska produktivnost posledica gospodarskih odločitev o angažiranju človeškega kapitala in oblika delovanja gospodarstva (zanj endogena).
30
V	primerjavi gospodarjenja HSE in devetih energetskih družb, velikih evropskih proizvajalcev električne energije, smo uporabili Solowov izračun skupne faktorske produktivnosti kot pokazatelj relativne uspešnosti HSE. Upoštevamo, da so vsa v analizo vključena podjetja velika in da v njihovi proizvodni funkciji velja zakon velikih števil. Na njem temeljita tako Cobb-Douglasova funkcija, kot Solowov pristop izračuna skupne faktorske produktivnosti.
V	nadaljevanju je najprej prikazana primerjava produktivnosti dela in kapitala med devetimi evropskimi energetskimi družbami (ena od njih je HSE), sledi ocena Solowovih rezidualov (v deterministični naravi Cobb - Douglasove produkcijske funkcije so enaki konstanti pri tej funkciji) ter alternativni izračun teh rezidualov s stohastično analizo po klasični OLS metodi ter s sodobno metodo Levinsona in Petrina. Metodologija izračunov je v matematičnem zapisu prikazana in obrazložena v 6. točki tega poglavja.
2. Produktivnost dela in kapitala v HSE ter v osmih energetskih družbah
V	Tabelah 1 do 6 je predstavljena dodana vrednost, število zaposlenih in vrednost sredstev, produktivnost dela in kapitala (merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega oziroma na sredstva) ter kapitalska opremljenost dela (sredstva na zaposlenega) po devetih velikih evropskih energetskih družbah: EDF iz Francije, Enel iz Italije, E.ON in RWE z Nemčije, Vattenfall iz Švedske, Fortum iz Finske, CEZ iz Češke ter GEN in HSE iz Slovenije. Pri HSE upoštevamo del, ki se ukvarja z energetiko in celoten HSE, v katerem so zajete tudi hčerinske družbe Premogovnika Velenje, ki ne sodijo v energetski sektor. Ta, (ne)energetski del HSE je v letu 2012 ustvaril 24 milijonov evrov dodane vrednosti, zaposloval 1223 delavcev ter imel skupaj 56 milijonov evrov sredstev.
V	Tabeli 1 vidimo, da je od 2009 do 2012 dodana vrednost v HSE nihala in bila 2012 manjša kot 2009. Enako velja za GEN, E.ON, RWE in CEZ. Obratno je dodana vrednost pri Vattenfallu, Fortumu, Enelu in EDF na koncu opazovanega obdobja presegala svojo raven iz 2009. Vendar je tudi tu opaziti nihanje.
Podatki v Tabeli 2 kažejo, da se je med 2009 in 2012 v energetskem delu HSE število zaposlenih znižalo v (ne)energetskem pa povečalo, tako da je bilo leta 2012 v delovnem razmerju pri celotnem HSE več ljudi kot 2009. Podobno velja za GEN. Pri ostalih analiziranih energetskih družbah je število zaposlenih med 2009 in 2012 upadlo: najbolj pri Fortumu (20%), pri E.ON-u (15%) ter Vattenfallu in Enelu (po 10%); pri RWE, EDF in CEZ je bil upad zaposlenosti manjši.
Sodeč po podatkih o vrednosti sredstev od 2009 do 2012 so nekatera od analiziranih podjetij v tem obdobju investirala, druga pa dezinvestirala. Po podatkih v Tabeli 3 se je obseg sredstev povečal v HSE (v energetskem in (ne)energetskem delu), GEN, Vattenfallu, Fortumu,
Enelu, EDF in CEZ. Upadel je pri obeh nemških v analizo vključenih proizvajalcih: E.ON in RWE. Pri slednjem za skoraj 6%.
Tabela 1
Dodana vrednost (mio €]
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	347	374	2426	150	18695	16928	3411	20174	27987	3722
2010	351	378	3226	105	18834	17724	3390	22161	27513	3848
2011	305	329	8202	135	15891	15274	3736	20577	27976	3610
2012	325	349	8115	119	16714	16001	3511	21021	29096	3412
31
Tabela 2
Število zaposlenih
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	2734	3836	36593	626	85108	70726	13278	81208	155072	32985
2010	2615	3824	38459	595	85105	70856	11156	78313	158764	32627
2011	2581	3819	37679	654	78889	72068	11010	75360	151804	31420
2012	2677	3900	33059	661	72083	70208	10600	73702	154730	31308
Tabela 3 Sredstva (mio €]
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	1839	1874	58177	655	156729	93438	19841	162331	240035	20036
2010	1856	1901	60146	680	152614	93077	21964	168052	240559	21696
2011	2226	2276	58675	720	140426	92656	22998	169891	231962	23190
2012	2540	2596	61567	714	152872	88202	24628	171656	250118	25301
V	Tabeli 4 vidimo, da je od 2009 do 2012 produktivnost dela (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega) upadla v HSE (celoten in samo energetskih del), GEN, RWE in CEZ. Pri Vattenfallu, E.ON, Fortumu, Enelu in EDF se je povečala. V opazovani skupini podjetij je imel 2012 celoten HSE najnižjo produktivnost dela. Če upoštevamo le energetski del, je bil po tem kriteriju CEZ vendarle slabši od HSE. Po produktivnosti dela je med temi podjetji izrazito nadpovprečen Fortum.
V	Tabeli 5 je prikazana produktivnost kapitala (dodana vrednost na sredstva podjetja). V HSE je od 2009 do 2012 krepko upadla (v celem HSE za 33%). Podobno velja za GEN,
E.ON, Fortum in CEZ, v manjši meri pa tudi za Enel in EDF. Pri RWE je bil obseg dodane vrednosti na sredstva podjetja 2012 enak kot 2009, pri Vatenfallu pa večji. Aj e povsod opaziti nihanje. V izkoristku sredstev oziroma dodani vrednosti na sredstva sta med analiziranimi podjetji najboljša RWE in GEN, HSE pa je po tem kriteriju podoben Vattenfallu, CEZ, in Enelu ter nekoliko slabši od Fortuma. Najnižjo dodano vrednost na sredstva imata E.ON in EDF.
Tabela 4
Dodana vrednost na zaposlenega (v sto tisoč €]
32
2009	127	97	66	239	220	239	257	248	180	113
2010	134	99	84	176	221	250	304	283	173	118
2011	118	86	218	206	201	212	339	273	184	115
2012	121	89	245	179	232	228	331	285	188	109
Tabela 5
Dodana vrednost na sredstva (v sto tisoč € dodane vrednosti na milijon € sredstev]
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	189	199	42	229	119	181	172	124	117	186
2010	189	199	54	154	123	190	154	132	114	177
2011	137	144	140	187	113	165	162	121	121	156
2012	128	134	132	166	109	181	143	122	116	135
Tabela 6
Sredstva na zaposlenega (v sto tisoč €]
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	686	489	1590	1046	1842	1321	1494	1999	1548	607
2010	727	497	1564	1143	1793	1314	1969	2146	1515	665
2011	882	596	1557	1101	1780	1286	2089	2254	1528	738
2012	970	666	1862	1080	2121	1256	2323	2329	1616	808
Rezultati v Tabeli 6 kažejo, da je HSE po kapitalski opremljenosti dela podoben CEZ (celoten HSE ima manj sredstev na zaposlenega, njegov energetski del pa več kot CEZ) ter GEN in precej šibkejši (z manj kapitala na zaposlenega) od ostalih primerjanih podjetij. Po tem kriteriju sta bila 2012 najmočnejša Enel in Fortum, blizu pa jima je bil tudi E.ON.
Od leta 2009 do 2012 so se sredstva na zaposlenega najbolj povečala v Fortumu (55%) in v energetskem delu HSE (41%) ter za nekoliko nižje odstotke v CEZ, Vattenfallu, E.ON in Enelu ter komaj opazno v GEN in EDF. Pri RWE so upadla.
V Tabelah 7 in 8 sta prikazana vpliv dela oziroma kapitala na dodano vrednost po podjetjih, izračunano po Cobb - Douglasovi produkcijski funkciji za vsako od analiziranih podjetij v vsakem letu opazovanega obdobja posebej. V Tabeli 7 vidimo, da je vpliv dela na dodano vrednost (pokazatelj tega vpliva oziroma prispevka je delež stroškov dela v dodani vrednosti) največji (nad 35%) v HSE, EDF in Vattenfall ter le nekoliko manjši pri RWE in E.ON. V GEN, Enelu in CEZ je med 27% in 22%, pri Fortumu pa le 16%. Razlike v tehnologiji in strukturi delavnosti so torej med opazovanimi podjetji velike. Pri tem je zanimivo, da podjetja s precejšnjim deležem termoelektrarn v svoji proizvodnji električne energije (Tabela 9) nimajo nujno tudi večjega vpliva dela na to proizvodnjo (kar 50% električne energije proizvedene v CEZ je iz termoelektrarn - v HSE je za delež 55% - pa je vendarle CEZ med podjetji kjer je prispevek dela dodani vrednosti med najnižjimi). Prav tako velja, da podjetja, ki proizvedejo večino električne energije v nuklearnih elektrarnah nimajo nujno majhnega vpliva dela na proizvodnjo te energije (76% elektrike, proizvedene v EDF, je iz termoelektrarn - pri GEN je ta delež 89% - pa je vendarle EDF po prispevku dela dodani vrednosti na prvem oziroma drugem mestu, odvisno ali pri HSE upoštevamo energetski del oziroma celoto, med analizirano skupino energetskih družb).
33
Tabela 7
Vpliv dela na dodano vrednost a L
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall*	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	0,31	0,37	0,99	0,18	0,28	0,27	015	0,24	0,38	018
2010	0,31	0,38	0,90	0,27	0,28	0,27	015	0,22	0,42	019
2011	0,37	0,45	0,33	0,23	0,37	0,34	014	0,21	0,39	019
2012	0,36	0,42	0,36	0,27	0,31	0,33	016	0,23	0,40	0,22
* Vattenfall: Stroški dela v letu 2009 (2,40 milijard) so skoraj enaki dodani vrednosti (2,43 milijard)
V letih 2009 in 2010 so vrednosti za stroške materiala, blaga in storitev dosti višje kot v letih 2011 in 2012. Npr. v letu 2010 stroški znašajo pribl. 20,7 milijard, v letu 2012 pa 11,5 milijard.
Tabela 8
Vpliv kapitala na dodano vrednost a K
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	0,69	0,63	0,01	0,82	0,72	0,73	0,85	0,76	0,62	0,82
2010	0,69	0,62	0,1	0,73	0,72	0,73	0,85	0,78	0,58	0,81
2011	0,63	0,55	0,67	0,77	0,63	0,66	0,86	0,79	0,61	0,81
2012	0,64	0,58	0,64	0,73	0,69	0,67	0,84	0,77	0,6	0,78
34
Tabela 9
Viri proizvodnje električne energije (v % od celote)
	HSE	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
Hidro	45.0	251	10.9	6.5	0	34.5	23.2	7.2	31
Termo	55.0	43.3	0.3	661	79.8	33.5	576	15.3	49.9
Nuklearna	0	291	88.7	21.8	13.5	32.0	14.0	75.5	441
Alternativna	0	2.4	0	5.5	6.7	0	5.2	1.9	3.0
Skupaj	100	100	100	100	100	100	100	100	100
V Tabeli 7 tudi vidimo, da se je vpliv dela na dodano vrednost, ocenjeno po pristopu Cobb - Douglasove proizvodne funkcije, od 2009 do 2012 povečal pri vseh opazovanih podjetjih (Vattenfall ne upoštevamo) razen pri Enelu, kjer je nekoliko upadel.
Rezultati v Tabeli 8 kažejo, da je prispevek kapitala dodani vrednosti v naši skupini analiziranih energetskih družb najmanjši pri EDF, HSE in Vattenfallu (od 58% do 64%). Nekoliko večji (67% oziroma 69%) je pri obeh analiziranih nemških energetskih družbah, RWE in E.ON ter nadpovprečen (od 73% do 78%) pri GEN, Enelu in CEZ. Daleč največji je pri Fortumu (84%). Od 2009 do 2012 se je prispevek kapitala dodani vrednosti pri skoraj vseh analiziranih podjetjih zmanjšal. Izjema je Enel (Vattenfalla tudi tu ne upoštevamo).
3. Skupna faktorska produktivnost v HSE in v osmih energetskih družbah
V Tabelah 10 in 11 so prikazani rezultati ocene Solowovega ostanka oziroma skupne faktorske produktivnosti po devetih analiziranih energetskih družbah in za obdobje 2009 do 2012. Kolikšen je prispevek »tretjega« proizvodnega faktorja (poleg dela in kapitala) dodani vrednosti posameznega podjetja vidimo v Tabeli 10, spreminjanje tega prispevka od 2009 do 2012 pa v Tabeli 11.
Tabela 10
Skupna faktorska produktivnost - velikost
	HSE energetski	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	0,167	0153	0,066	0,212	0141	0195	0182	0147	0138	0170
2010	0,170	0153	0,080	0140	0145	0,205	0171	0156	0136	0164
2011	0130	0115	0162	0173	0140	0179	0180	0144	0142	0147
2012	0126	0113	0165	0150	0138	0196	0163	0149	0141	0129
35
Tabela 11
Skupna faktorska produktivnost - stopnje rasti
	HSE energet.	HSE cel	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2010	0,019	-0,005	0194	-0,413	0,029	0,049	-0,065	0,060	-0,014	-0,034
2011	-0,272	-0,286	0,704	0,206	-0,035	-0134	0,054	-0,084	0,044	-0110
2012	-0,034	-0,014	0,019	-0140	-0,019	0,087	-0101	0,037	-0,008	-0131
Rezultati v Tabeli 10 kažejo, da je bila leta 2012 skupna faktorska produktivnost (učinek izbrane tehnologije, organizacije, poslovnega modela, ekonomije obsega, ipd.) v opazovani skupini podjetij največja pri RWE (skoraj 20%) in najmanjša v HSE (v celotnem le dobre 11%, pri upoštevanju samo energetskega dela pa okoli 13%). Če opazovana podjetja rangiramo glede na skupno faktorsko produktivnost, je na vrhu RWE, za njim pa sta dve skandinavski podjetji: Vattenfall in Fortum (nekoliko nad 16%), sledita GEN in Enel (15% -blizu enostavne aritmetične sredine tega rezultata pri devetih analiziranih podjetjih), potem EDF in E.ON (14%) ter na koncu CEZ in energetski del HSE (nekoliko pod 13%).
Od leta 2009 do 2012, torej v obdobju po začetku sedanje finančne krize, se je skupna faktorska produktivnost nekoliko povečala pri RWE, Enelu in EDF ter krepko upadla v HSE, GEN, E.ON, Fortumu in CEZ. Leta 2009 je bila skupna faktorska produktivnost v energetskem delu HSE skoraj 17%, približno na ravni povprečja (aritmetične sredine osmih analiziranih podjetij - Vattenfalla zaradi nizke dodane vrednosti, verjetno računovodske narave, v tem letu ne upoštevamo). V Gen je bila skupna faktorska produktivnost celo največja med opazovanimi podjetji. Sledilo je, kot rekoč, veliko poslabšanje tega rezultata.
Kako se je odvijalo spreminjanje skupne faktorske produktivnosti 2009 do 2012 v devetih velikih evropskih energetskih družbah kaže Tabela 11. Skupna faktorska produktivnost je pri vseh analiziranih podjetjih nihala (Vattenfalla ne upoštevamo). V HSE (energetski del in celota) se je skupna faktorska produktivnost močno poslabšala 2011 in nekoliko manj 2012. V letu 2011 je bil za HSE značilen močan upad dodane vrednosti. Če se ozremo na
ostala podjetja, zajeta v našo analizo, ki so od 2009 do 2012 povečala skupno faktorsko produktivnost, vidimo, da je v tem obdobju RWE izboljšal skupno faktorsko produktivnost ob znižanju dodane vrednosti, števila zaposlenih in sredstev medtem ko sta Enel in EDF skupno faktorsko produktivnost izboljšala ob povečanju dodane vrednosti.
4. Alternativni izračuni skupne faktorske produktivnosti
36
Vpliv »tretjega« produkcijskega faktorja na dodano vrednost po devetih evropskih energetskih družbah smo ocenili še s stohastično analizo. Pri tem smo uporabili dve metodi. Klasično regresijsko analizo (OLS), ki daje pri ocenjevanju produkcijske funkcije pristranske rezultate, ter novejšo metodo Levinsona in Petrina. Zaradi poenostavitve v tabelah ne ločimo več med energetskim delom HSE in celotnim podjetjem, pač pa upoštevamo samo še njegov energetski del.
4.1. OLS ocena (pristranski rezultati)
Rezultate regresijske ocene skupne faktorske produktivnosti na dodano vrednost devetih evropskih energetskih družb prikazujemo v Tabelah 12 (velikost vpliva) in 13 (stopnje rasti tega vpliva). V Tabeli 12 vidimo, da se je pri vseh analiziranih podjetjih po alternativni oceni skupna faktorska produktivnost povečala glede na enostaven izračun prikazan v Tabeli 10. Pri HSE je najnižja od devetih podjetij in bolj zaostaja za skupno faktorsko produktivnostjo pri CEZ (naslednji po rangu) kot po prvotnem izračunu. Tudi po OLS oceni ostaja po velikosti skupne faktorske produktivnost med ocenjevanimi podjetji RWE stabilno na prvem mestu, se pa je najbolj izboljšal rezultat pri Fortumu in Enelu.
Stopnje rasti v Tabeli 13 kažejo, da se je tudi po tem alternativnem izračunu, skupna faktorska produktivnost v HSE močno poslabšala 2011 ter nato nekoliko tudi 2012. V letu 2009 je bil HSE glede na skupno faktorsko produktivnost ocenjeno z OLS regresijo (Tabela 12 - prva vrstica z rezultati) na petem mestu v analizirani skupini podjetij; bil je zlasti pred EDF in E.ON ter za malenkost tudi pred Enelom. Sicer v Tabeli 13 vidimo, da je skupna faktorska produktivnost po podjetjih, tudi ocenjeno z alternativno metodo, nestabilna. Močno niha. Če ne upoštevamo Vattenfalla, je bilo to nihanje še največje pri HSE.
Tabela 12
Skupna faktorska produktivnost - velikost
	HSE energetski	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	0,216	0,065	0,252	0199	0,274	0,256	0,211	0189	0,223
2010	0,219	0,083	0173	0,204	0,288	0,246	0,228	0184	0,218
2011	0167	0,217	0,210	0186	0,248	0,263	0,212	0194	0197
2012	0160	0,214	0185	0188	0,271	0,237	0,216	0190	0174
37
Tabela 13
Skupna faktorska produktivnost - stopnje rasti
	HSE energetski	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2010	0,015	0,249	-0,377	0,027	0,048	-0,039	0,077	-0,024	-0,022
2011	-0,271	0,956	0192	-0,091	-0150	0,067	-0,073	0,054	-0104
2012	-0,042	-0,015	-0125	0,010	0,089	-0103	0,019	-0,020	-0119
4.2. Metoda Levinsohna in Petrina
Pomanjkljivosti stohastične ocene produkcijske funkcije z OLS regresijo do neke mere odpravlja metoda Levinsohna in Petrina. Če namreč podjetje pozna produktivnost v času, ko izbira inpute (ter produktivnost vpliva na inpute), govorimo o simultani pristranskosti (angl. simultaneity bias). Levinsohn in Petrin (2003) se problemu izogneta s pomočjo približka oziroma »proxy« spremenljivke.Velikost skupne faktorske produktivnosti, ocenjene po tej metodi, prikazujemo v Tabeli 14, stopnje rasti oziroma spreminjanje tega rezultata pa v Tabeli 15.
V	Tabeli 14 vidimo, da se po novem izračunu vpliv skupne faktorske produktivnosti na dodano vrednost analiziranih podjetij dodatno poveča. Razen pri HSE, GEN in CEZ je to povečanje celo zelo veliko. Taka razlika v rezultatih, še bolj pa izjemno velik učinek vpliva tega »tretjega faktorja« na dodano vrednost (pri RWE skoraj 90%) verjetno nakazuje, da ta nova metoda ocene skupne faktorske produktivnosti ni robustna. Empirično je sicer korektna, jo pa lahko v tej fazi njene uporabe pojmujemo kot ilustracijo.
V	HSE se je od 2009 do 2012 in zlasti v 2011 skupna faktorska produktivnost poslabšala tudi če jo ocenimo po metoda Levinsohna in Petrina. V Tabeli 15 vidimo, da je pri večini v analizo zajetih podjetij skupna faktorska produktivnost v opazovanem obdobju nihala. Če odštejemo Vattenfall, je bil nihaj spet največji pri HSE in GEN.
Tabela 14
Skupna faktorska produktivnost po metodi Levinsohna in Petrina - velikost
	HSE energetski	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2009	0,426	0,215	0,447	0,747	0,918	0,750	0,810	0,716	0,548
2010	0,438	0,276	0,313	0,761	0,962	0,769	0,891	0,696	0,550
2011	0,353	0,715	0,380	0,688	0,824	0,836	0,837	0,733	0,510
2012	0,350	0,734	0,333	0,726	0,892	0,775	0,860	0,732	0,465
38
Tabela 15
Skupna faktorska produktivnost po metodi Levinsohna in Petrina - stopnje rasti
	HSE energetski	Vattenfall	GEN	E.ON	RWE	Fortum	Enel	EDF	CEZ
2010	0,027	0,249	-0,357	0,019	0,047	0,025	0,095	-0,028	0,003
2011	-0,214	0,953	0,194	-0101	-0154	0,083	-0,062	0,052	-0,076
2012	-0,010	0,025	-0,131	0,053	0,079	-0,075	0,027	-0,002	-0,093
V	zadnjem letu našega opazovanega obdobja, 2012, je bila skupna faktorska produktivnost, izračunana po vseh treh metodah (logaritemska funkcije, OLS regresija ter metoda Levinsohna in Petrina), med analiziranimi podjetji največja v RWE, temu pa sledijo Fortum, Enel in Vattenfall z nekoliko nadpovprečnimi rezultati ter EDF, E.ON in GEN z nekoliko podpovprečnimi rezultati. CEZ in HSE imata najnižjo skupno faktorsko produktivnost.
5. Sklep
V	obdobju 2009 do 2012 je dodana vrednost pri devetih velikih evropskih proizvajalcih električne energije nihala in v povprečju stagnirala. Med analiziranimi podjetji je opaziti velike razlike v strukturi in tehnologiji proizvodnje električne energije (tako v kapitalski opremljenosti dela kot v produktivnosti dela in kapitala). Te razlike so pogojene z investicijskimi odločitvami v predhodnih obdobjih pa tudi z različnim poslovnim modelom (nemški RWE na primer optimizira rezultat s krčenjem dejavnosti in zaposlenosti, finski Fortum pa s povečevanjem dodane vrednosti in rastjo kapitalske opremljenosti dela). Struktura naravnih virov (voda, premog, ...), ki jih podjetja uporabljajo za pridobivanje električne energije teh razlik ne pojasnjuje.
Ocena s Cobb - Douglasovo produkcijsko funkcijo kaže, da dodani vrednosti HSE med devetimi primerjanimi energetskimi družbami relativno največ prispeva delo in najmanj kapital. HSE torej varčuje s kapitalom kot redkim produkcijskim faktorjem.
Med analiziranimi energetskimi podjetji je imel HSE leta 2012 najnižjo skupno faktorsko produktivnost. Še leta 2009 je bil po tem rezultatu na ravni povprečja. Skupna faktorska produktivnost se je v HSE močno poslabšala ob upadu dodane vrednosti v 2011. V letu 2012 se razmere niso izboljšale. Nizko skupno faktorsko produktivnost v HSE si lahko razlagamo na dva načina. Ali gre za prehoden pojav, povezan z investicijskim ciklom HSE in lahko pričakujemo izboljšanje, ko bodo novo zgrajene in tehnološko učinkovite proizvodne enote začele delovati. Ali pa gre za hude napake v poslovnem modelu te energetske družbe. In to napake novejšega datuma.
Primerjava HSE z ostalimi osmimi velikimi proizvajalci električne energije kaže, da je HSE po produktivnosti dela in sredstev najbolj podoben CEZ. Po prispevku dela in kapitala k dodani vrednosti je najbolj podoben Vattenfallu in EDF, po skupni faktorski produktivnosti pa je najbližje (čeprav s slabšim rezultatom) CEZ ter v nekoliko manjši meri tudi EDF.
Angažma dela in kapitala v HSE izven energetike skupno faktorsko produktivnost tega podjetja poslabšuje. Pri tem povečuje vpliv dela in zmanjšuje vpliv kapitala na dodano vrednost.
6. Metodologija in viri podatkov
Skupno faktorsko produktivnost kot rezidual Solowa smo ocenili po Cobb - Douglasovi produkcijski funkciji, alternativno pa še s pomočjo regresijske enačbe na logaritmiranih podatkih ter z Levinsohn - Petrinovo metodo z uvedbo »proxy« spremenljivk.
V analizo skupne faktorske produktivnosti smo zajeli podatke za HSE, GEN (oba Slovenija), Vattenfall (Švedska), E.ON, RWE (oba Nemčija), Fortum (Finska), Enel (Italija), EDF (Francija) in CEZ (Češka). Podatke o številu zaposlenih, stroških dela, sredstvih, outputu (prihodku in zalogah), stroških materiala blaga in storitev ter o strukturi proizvodnje električne energije (hidroenergija, termoenergija, ...) po podjetjih smo zbrali iz njihovih letnih poročil (Interna informacija: mag. Vasja Kolšek, 12. II. 2014). Dodana vrednost je po podjetjih izračunana kot razlika med outputom in stroški materiala, blaga, storitev.
7. Literatura
Arrow K. 1962. The Economic Implications of Learning by Doing. Review of Economic Studies. (3). Str. 155 -173.
Bajt A., Štiblar F. 2002. Ekonomija, ekonomska analiza in politika, Ljubljana, GV Založba, str. 21 - 23 in 249 - 252.
Cobb. C.V. Douglas P. H. A. 1928. Theory of Production. American Economic Review. 18 (2). March. str. 139 - 65.
Cornwall. J. 1987. 1991. Total factor productivity. The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 4 (K to P). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 660 - 662.
Gal, P. N. 2013. Measuring total factor productivity at the firm level using OECD - ORBIS. OECD Economics Department Working Papers No. 1049.
Gilbert. G. 1987. 1991. Production: classical theories, The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 3 (K to P). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 990.
Jorgerson. D. W. 1987. 1991. Production functions. The New Palgrave, A Dictionary of Economics. Volume 3 (Q to Z). London. The Macmillan Press Limited. New York. The Stockton Press. Tokyo. Maruzen Company Limited. str. 1002 - 1007.
Levinsohn, J. in A. Petrin. 2003. Estimating production functions using inputs to control for unobservables. Review of Economic Studies, 70(2): 317-341.
Ornaghi, C. in I. van Beveren. 2012. Semi-parametric estimation of production functions: A sensitivity analysis. LICOSDiscussion Paper Series 287/2011.
Qesnay. F. 1759. Tableau economique. Ed. Kuczinsky M.. MeekM. London. Macmillan. 1972.
Romer P. 1986. Increasing Returns and Long - Run Growth, The Journal of political Economy. Vol 94. No 5. Oct 1986. Str. 1002- 1037.
Solow R. M. 1956. A Contribution to the Theory of Economic Growth. Quarterly Journal of Economics. The MIT Press. 70(1). str. 65-94.
Solow, R.M. 1957. Technical Change and the Aggregate Production Function. Review of Economics and Statistics. 39. str. 312-320
Wicksell. J. G. K. 1901 in 1906. Föreläsningar i nationalekonomi. Stockholm and Lund: Fritzes. Berlinska. (Angleški prevod. Robbins L. 1934 in 1935. Lectures on Political economy. London. Routlede & Kegan Paul).
Skupno	mesečna rast	СО O	СО CD	СП cu ori	со	о	ш си си	■šT Ю си		CD ■šT o	СП о	co CD			C^	co CD			■šT с^ с^-	си с^			■šT	c^ CD		cu г^ c^-	ю LT3 о'	' -'-		си '-	cu LT3 '-
	t is S £ le or p	03	o Ю cri	о со	■šT cu CU	г^ о о'	си СО си	CD Ю	■šT CO op	cn cu 03	ю	CU K	cn cu Ю	cu	■šT СП	cu ■f	cu	cu LT3	г^	си си	си си	CD	.	CD LT3	cn Ю	ю	си	03 СП '-		СП с^ '-	'
	o mi	со ■šT o CII CU	s CTÜ 03	cu 03 г^ СП cu	СП cu	cu 03 СП cu	си г^ СП со си	CD CD о со си	co Ю Pi	■šT Ю cu	г^ CD 03 cu	CD о ■šT cu	o cu 03	ой	co cn	co ■šT 03 cu	cu Ю ■šT CD	о ■šT 03 cu	■šT ■šT 03 cu	ю си ■šT си	со о	■šT СП 03 си	о си 03 си	Ю о ■šT cu	cn r-^	ю ю си	■šT СП 03 си	ю 03 ■šT си	со 03 .	03 си ой	cu ■šT о cu
Širša država	a n čt Ш Я ш p er m	Ш	Ю 03	ш Ю 0Ü	СП г^	СП СП ю	03 CD	СП ■ŠT CD		cn	03 ю о'	03 Ю K		■šT	cn CD			о о	ю с^ с^-	о ■šT		03 о	03 CD 03	CD c^ CD		03 CD	CD о	03 си		'	' cu
	t i s S £ le or p	CD	co ■šf	г^ ю о	о о	г^ г^ си	си 03	си 03 ю	■šT Ф	Ю CD ori	03 ■ŠT cu	о 03	-	cu ■f	03	cn c^ 03	о	СП с^	о ■šT	03 со	CD ю	■št	сп	■št	о о	ю С!^	СП LT3 си	ю 0^6	о г<	■št со о'	cu c^ 03
	o mi	CU CU CU	Ш CU Ю CU	cu 5з cu	cu 5з cu	03 ■šT ■šT cu	03 CD 03 си	03 си си	cn ■št Ю	Ю ой	cn о cu	CD о cu	о 03 CD	cn	Ю Ю	r^ о cu	cn Ю Ю	со СП	■šT СП		CD CD ю	со СП	ЦЗ	CD	cu Ю	03 г^	03 со	' 03 си	со ю		■šT co
Investicije v osn. sredstva	a n čt Ш M СЯ p er m	CII en o	r^ CO CD	г^ Ю 03 CU	СП г^ Ю	ш СП CD	СП сп ир	CD г^ о		СП	Ю 03	Ю CD o'		CD o'	cn	Ю cn o		ю 03	CD г^ CD	СП		со ю с^-	■šT CD CD	CD CD o		ю с^ с^-	03	си С!^			■šT -'-
	t is s £ Ш o p	o CU	co □3	0Ü CU	СП CD ori	си CD ш	03 о со	■ŠT о'	co K	о о'	03 cn ai	co 03 cp	co r^ cn	cu ■šT	Ю cu	r^ c^	co CD	о г^ о	03 с^ со		ю	о	ю	■šT	о СП CD	rv LT3	си си о	' со	ю со ю	03	Ю c^ Ю
	CD mi	03 Ш cn	Ю o ■šT CD	СП ш 03 со	5з ш	■šT СП ш ш	г^ ю ш	■šT о 03 CD	■šT CD Ю	r^ cu Ю	■šT Ю	5з	Ю co Ю	cn	■šT	r^ CD Ю	■šT ■šT	г^ си ю	г^ си ю	СП 03 ю	■šT СП ю	03 ю	CD СП ■šT	03 CD Ю	o cn Ю	ю о CD	CD СП ю	си ■šT	03 г^ CD	03 о ■šT	03 ■šT
Prebivalstvo	a n čt Ш M СЯ p er m	03 o	o o CD	со г^ CU	■šT CD 03	СП	03 ■ŠT о	си CD си		co 03 o	о r^ CD	о ю		cn c^.	C^ o			со о о	со с^ с^-	СП с^ о'		CD		Ю LT3		ю	■šT 03 '-	■šT ■šT '-		03 CI^6	03 '-
	t i s s £ le or p	со N	co co	о 03 CU	s о	о со CU	со О	CD rs	03 cu cu	■št Ю cu	s	s ю	03	о c^	cn	Ю cip	03 c^	г^ 03	г^ С!^	ю LT3	о си си	ю	CD	cn c^	Ю LT3	СП	ю	6 LT3	■šT '-		6 03
	CD mi	Ю o CU r^	03 ■št CU СП	cu ю со со	со г^ ю СП	ю г^ ш о си	си ю ■šT о си	■šT cu ю СП	Ю ■šT 03 Ю	Ю о co	CD	СП co CD	■šT о LC3	CD Ю	к 03	■šT Ю	Ю ■šT ■šT ■šT	ю ш	си си CD		со ■šT СП ■šT	ю CD CD	■šT CD CD	^ CD	03 о о ю	СП г^	ю	■šT 03	со си 5з	■šT ■šT ю	cu cu ^f
	O t e	r^ o o CU	со о о cu	СП о о cu	о CD cu	о си	си о си	03 CD cu	i CD cu	о		cu	>	CD cu	cu	03		■šT	ю	CD		.	co	cn		о		cu	>		cu
41
42
CD CD * a * CD r-v с cu N -J йш	medleta stopnja	Ю	СИ ai	■šT со о	7 cu ni	Ю ■šT ■šf	о co ■šf	co co o	cu cn o	7 cu o	со cu о	DD о'	■šT CD o	Ю nD o	CD ■šT o	cu о	cu о cu	о г^	en cn	CD cu cu	CD dd	ю	Ю	cu ■šT	CD nD	7 ■šT	7 ■šT	o nD
	J2 cd d in	OD ■šf O	о oj о	о г^ о	I-v ai	'7 К	'7 ■šf cu	'7 oj о	dd 0Л о	o cri о	cri о	cri о	■šT cri о	C0 od о	cri о	ai о	'7 K о	dd od о	od o	00 с^	od О	00 о	nD od o	od о	г^' о	■šT г^' о	nD г^' с^	nD r^' o
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E ш	ai	■šT ej	a со	ю i-v cu	7 ю ni	о сп cu	7 cu o	co ni	co щ	со cu	cu Го-	7 dd о'	CD cu cu	о cd	■šT D^ о	^	cu СП о	со dd о	ю с^ с^'	CO cu o	7 dd 0U	en c^ o	CD CD o	сп СП	о dì	cu	7 ■šT
	J2 cd ■a in	I-v ni o	со СП о	и г< о	OD о	CD К	cu ■šf cu	cu К о	cd ni о	DD ni о	со к о	си CD о	cn К о	co od о	CO ■šf о	c^ r^' о	r^' о	с^ о	'7 ni о	'7 г^' о	cn a^' c^	od о	'7 r^' o	K c^	'7 г^'	с^ cri о	nD a^' o	r^'
* N * Й w ш	a n ja t jn v a. "a o et E ш	r-v cci	■ŠT ni	CD CD	co cd ai cu	7 ■šT dì	cu о о	7 cn cu	co о cd	cu о	CD dd dì	cu ■šT dì	5D ■šf	co co cd	7 o	cd	dd dd ■šf	cu	7 о dì	ю	7 a^'	7 со cu	cu	co c^'	сп с^ с^'	о	7 cd	■šT dd
	E	55 cu r^ и cu	о ш СП со о и	СП и СП о СП о	■šT о ю co co co	о co co о co Ю	7 7 cu Ю co CD	co cu DD co 7	co Pi DD	dd cd ■šT ■šT dd	cd ю cd cu lcd	7 CD co co	7 ■šT CD о ю	cu Ш ■šT Ю	cu CD co ■šT ■šT	о cu ^ Ю ■šT	cu о dd ю ю	7 dd ю dd dd	cd о	CD ■šT СП СП cu ■šT	OD cn CD dd Ю	со со cu cu ■šT	■šT o cu co dd	c^ dd ■šT	СП ■šT ■šT о dd	CD ю dd	dd co r^ cu	7 ■šT o cn o ■šT
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn v a. "a o et e w	co ni	о СП cri	7 о ai cu	CD о	7 co dì	cu co 7'	cu о dì	7 cri	ю cd CD'	cu cu ni	dì	CD r^ ni	co cn o	Ю rs	CD ■šT c^'	СП dì		co dd	dd	7	■šT dd cì	■šT c^'	co	cd ■šf	CD OD ■šf	Ю	dd nD ■šf
	e	о PC ш	7 о s	и г^ г^ ю	cu Ю co CD	Ю Ю cu 7	7 cu co 7	7 ■šT ■šT cd	cd cd ■šT	7 о ю	od lcd	dd Ю lcd	7 cn Ю	co dd Ю	■šT 5D	co ■šT CD	CD со ю	cu CD ■šT	7 dd ю	ю со ю	Ю CD Ю	■šT ■šT ю	dd Ю lcd	cu CD CD	7 со ■šT	cu dd Ю	■šT o CD	dd cu CD
Izvoz Slovenije*	a n Ю -U Ш ш СЯ p m	ю СО о	со CD о	CD со cu	CU о cci	cu cu dì	о CD	Ю m_	7 m о'	7 nD о'	dd ■šT o		lcd о cu	Ю dd o	lcd r^ O		со	c^ c^'	cu dd o		■šT	7 c^ c^'	ю dd с^'		7 с^ ou	СП О	cn c^'	
	t i s ß £ Ш Q p	i-v ni	■šT	ю со □i	cu о ■šf	о cu	co о cu	Ю cd cu	cd DD ■šf	СП О	■šT ■šT cu	co r^ o~	co cd cri	co dd o	5D	Ю	7'	■šT nD	CD c^ ni	dì	cu СП dì	o c^'	сп со cri	о о ■šf	rv od	■šf	CD cu ni	СП cd
	E	7 СП и СП	■šT a СП	CD о о CD	55 cu co	co Ю ■šT о cu	■šT co co о cu	о cu cd fu	rv cd	о г^	ю СП со	CD CD cu lcd	cu cn	■šT о co	lcd cn	о cu lcd lcd	7 с^	co 5D	cu СП со	7 cu dd ю	■šT СП СП	o r^ со	cu ■šT CD	CD о ю ю	cd od		■šT cn cn	cu СП Ю ю
	o t e	г^ о о cu	со о о a	СП о о a	о о cu	о cu	cu CD cu	co о cu	1 о cu	cu	dd		■šT	Ю	cd		7	co	СП		о		cu	>	^^ О cu	cu	dd	
сл
ЕС ZD СЛ
CD С CD * О * CD Г-v С CU N "Л § ш ZD	medletna stopnja	CD o	СО	DD ю о	ю CD DD	о СО о	CD cu CD	Ю CD op	■šT OD o	DD ■šT cu	CO CU	CD co	cu cu	CD О p?	О С^ С^'	С^'	OD C^ D^'	DD OD LI?	u^'	CU О LI?		Ю DD LI?	CU OD	OD OD ■f	ю r^ c^'	CO LTD CU	CD CU cp	CD 0^ CU
	J2 CD d in	r^	0D ой	OD oj о	СО DD cu	си К DD	LTD CD' ■šT	■ŠT ■šf	cu CD	DD CD~	co CD	■šT CD'	о co'	O ■šf	с^	'7 ■šf	C^ DD	DD ■šf	c^ LTD	C^ ■šf	C^ OD		C^ C^'	CD C^'	c^ CD	CD CD	c^'	C^ CD
Uvozne cene Slovenija**	a n ja t jn v a. ■a o et E m	OD cj	со CID	CD СП N	ю CD OD	DD DD OD	co LTD ■šf	О LTD ор	CD DD о'	CU LTD	■šT LTD о'	cu q	OD o~	О	D^'	CD	■ŠT C^ U^'	О C^ r-^'	7 K	Ю r^ cip	■šT DD D^'	7 DD	CO C^ CD	CU CD LI?	о c^ c^'	■šT c^'	Ю c^	О C^ Ci
	J2 CD ■a in	CU o CU	о со си	со г^	о oj cu	'7 OD DD		DD OD О	cu o~	OD 0Л О	О	■šT o	'7 o	on о	a^ m c^	0^ С^' О	'7 C^' О	C^ CD C^	c^' c^	0^ CD О	C^ K C^	LTD LTD О	LT^ C^' О	^^ C^' О	c^ r^' о	c^ r^' о	LTD C^' О	c^' о
* N * Ш	a n ja t jn v a. ■a o et E m	cu Ю	си со	о i-v си CU	о I-v oj cu	о ■šT	Ю о CD'	CU DD cip	cu о o	Ю о m	cu щ	о о -7'	cu cu	7 о к	DD DD -7'	DD LTD LI?	OD О CU	CD	■šT LTD cip	о c^ cip	DD	CD CO ÜD	7 D^'	OD О cip	CD CO cp	о о си	CD CU O	
	E	cu cu cu ■šT	CD 7 си о ю ю	СО DD co СП	7 ■šT СП cu co ■šT	о ю OD CD	О DD СП CU CO 7	ш cu DD co CD	CD CD r^ cn ■šT	0D r^ DD DD	7 cu Ю co DD	DD о cu cu ■šT	DD 7 CD cu ■šT	си о ■šT	CU СП Г^ CD DD	Ю О Г^ СП st-	7 o CO ■šT ■šT	OD ■ŠT DD	Ю Ю CD	о CD cu cu ■šT	■šT CO Ю OD ■šT	C^ CU OD DD	CO DD О О DD	CD ■šT CO CO	Ю CD о ■šT ■šT	7 o CD	CO ■šT CO CO CD	о cu о ■šT
Uvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ■S a. ■a o et E ш	■šT	OD	ю со DD CU	■šT СП DD	CD о OD	CU О	cu co 7'	st cu	7 LTD Ю	cu	DD CD	СП Ю □D	DD LTD LTD	7 С^ OD	en СП си	CD 0^ OD	OD C^ 7'	CO C^ r^'	о OD ■šf	CO LTD ■šf DD	CD CU 7'	CO C^ DD	CO OD	■šT о	OD c^ CD	CD 0^ LTD	CD CD CD
	E	о о Ю о CD	о о ■šT си 7	7 си ю ю	cu СП cu 7	о ю cu co	CD CD OD	Ю cu Ю 7	CD ш	DD Ю	CD о CD	DD Ю r^	rv CD	CU CU CD	СП ■ŠT Ю	DD ■ŠT CO	7 ■ŠT CD	■ŠT О CD	CU Ю CD	DD О OD	DD OD 7	DD Ю CD	0^ Ю	7 CU О CU	CD cu CD	Ю о CD	CD	OD CD co
Uvoz Slovenije*	a n Ю -U Ш ш СЯ p m	7 CO о	ю о о	7 i-v со CU	■šT ■šT	о ■šT ■šf	LCD O	■šT CD o	о LTD си	7 LTD О'	О		О HD	CD О О	7 Г^ О		О	CU o	CO		CD OD O	^ c^'	D^ C^'		CD co о	Ю LTD C^'	7	
	t i s s £ Ш o p	о CD	ю со CID	■šT СП Ю си	СП CU CD	CD LTD cu	■ŠT ■šT О'	CD ■šT o~	7 OD DD	7 СО О	7 ■šT m	о cu	CU OD LTD	CO DD OD	CU 0^ и^'	DD OD О	CD О OD	DD r-^'	О cu ■šf	CU О	CU	о	OD CD	CD OD CU	r^ ci	CD	7 C^'	■šT C^ C^'
	E	CD и cu ей	со ■šT CD cu cu	DD 7 г^ CD	■šT о ю СП	■šT ю СП cu	LCD О CU CU	о co cu cu	■šT CD co	rv	a co co	■šT LCD Ю	CO О СП	СП ■ŠT СП	CD Ю Г^	DD a^ Ю	OD CO CO	OD Ю	CD CD CO	CD DD DD Ю	DD CD CU	Ю CD OD	OD CD r^	7 Ю	ю OD	C^ r^	7 r^ CO	CD CD ■šT Ю
	o t e	г^ о о си	co о о cu	СП о о си	о о си	о cu	CU О CU	■šT CD cu	CD cu	CU	DD		■šT	Ю	CD		7	CO	OD		О	'	CU		CD CU	CU	CD	
43
сл cc
ZI
сл
44
Anketna stopnja brezposelnosti	Slovenija	СП ■šf	■šT ■šf	о CD	cu r^	00	cn со'	cu о	cn O	CU	OD		CO о	■ŠT о	сп сп	■šT с^'	CD m	t^.	с^ t^.	t^.	u^ t^.	CD cri	c^ m	t^.	C^.	■šT C^.
	ю ZI E	■šT	cu r^	о on	ю oj	r^ OD	CD о	■šT	CD	rs	LTD		op	j;	о		LTD	LCD		CD	c^.	.cu	op	c^.	.- C^.	.- C^.
	7 cu ZI E	r<	о r^	on oj	CD oj	CD OD	LTD О	cn CD-	■ŠT	LTD	OD	■ŠT	j;	СП о	.7 о	OD с^'	LCD c^'	LCD c^'	.7 с^'	.. C^.	.. C^.	.7 o	.. C^.	.. C^.	GÌ	
Trgovina na drobno EU27	a n ja t jn -2 a. "a о et ЕЕ ш	ю ej	oj	о с?	cu	о со	р	CO Oj	O	OD O	cn o	■ŠT o	■ŠT O	ор	OD о	■šT С^.	op		с^.	c^.	r^ C^.	u^ C^.	0^ C^.	■šT	о cu	C^ cu
	ks CD ■a in	СО 7 о	ш о	CD 7 о	■šT СО о	ю СО	CD сп oj	СП СО CU о	cn LTD LCj СП	cri co	O О	■šT СП ■šf cn	7 ■ŠT eri cn	со .. CU о	s CD	со	Ю о	cu CO o о	со о	Ю OD C^. о	co LCD-CD	■šT C^. -	.7 cu	СП c^ C^.	cn	. C^. cn
Gradbena aktivnost EU27	a n ja t jn v a. "a o et E ш	i-v ej	R	CD m	■šT	7 о CD	cn ю	СП nj	о O	■ŠT O	cn K	OD cip	O up	..		f-	C^.	OD C^.	С^.	c^ C^.	co o	OD	r^ C^.	.- C^.	OD к	
	ks CD ■a in	7 cu	СО со ej о	ю СО oj СП	Ю СО oj со	СП СО □j со	СП о К со	7 cu CU СП	co cu co 7	7 r^ cri 7	cn OD co	ш O co	OD 00 со	ю о CU СП	СО cri СП	о ■šT oj СП	cu о CD СП	СП г^ oj со	■šT op CD	co co co cn	C^	co CD	. K cn	CD	CD m 7	
Predelovalna dejavnost EU27	a n ja t jn v a. "a о et ЕЕ ш	on ci	■šT	cu nj	СО r^	о со ■šT	cu cu	p	op	CU	LTD CU	CD cu	j;	CU	OD ID	OD о	c^.	j;	0^ С^.	.. o		c^ co		C^ C^.	oj	C^ ■šf
	ks CD ■a in	■šT о ej	Ю о oj о	со oö	СО cn cn	■šT oj о	СП LTD О о	СП CD CD	7 cu co cn	cu cu CD cn	cn OD о	co cu cri cn	O o	'.. CU о	о	7 с^ oj с^	CO cn cu o	со OD co	OD OD о	cu t^. cn	- .7 OD о	cn OD m -	7 C^. cn	■šT ■šf -'	co C^. cn	■šT .- C^. -'
Industrijska produkcija EU27	a n ja t jn v a. "a о et ЕЕ ш	со ci	ou cu	cu CD	ю CD	о ■šT oj	CU-	CD oj	r^ cu	CD CV	cu	cu	cu	о си-	О			о	C^.	.. C^.	co CD-	C^.	GÌ	c^.	c^.	
	ks CD U in	up	СО oj о	со on	со СО cn	ю о	CCI г^ 0D СП	cu OD о о	■šT ■ŠT LCj cn	cn cn	■šT CO К о	. O о	Ю LTD OD СП	си сп СП	си oj о	ю С^. с^	LCD o o	ю к со	■šT ■šf o	Ю cu K cn	CO co LCD о	co 0^ C^. -	cu OD cn	■šT OD co -'	■šT cu K cn	- c^ cn cn
Leto		r^ о о cu	со о о cu	СП о о cu	о CD cu	о cu	cu CD cu	СО CD cu	CD cu	cu	co		■šT	ю	.		7	со	СП		о	'	cu	>	'cu	cu
Poslovni optimizem EU28	Slovenija	8 CU sa	sa sa CD	о sa cu	cu CD cu	CO cp	8 о ri	cu (ri	CD cu	о (ri	cu cri	cu op-	s^ CD	C^'		c^'		c^ OD	cu CD	CD o	j;	c^ c^'	sa o	c^ c^'	LTD r^'	in K	CD OD
	cu ZI E	cu о о	и ю CD cu	и ю	(П in CU	о о	и CD К	CD cu	cu co	CD co	LTD	eri			ai	s:r c^'	s^'	c^'	r^	c^ cip	cip	c^ cip	cip	CD c^'	CD	in c^'	LCD
Trgovina na drobno pričakovanja EU28	a ab Б E te e =5 E ee E Éi. s	СП ш N	sa ю OD	cu di	in co	OD sa	CD r^ sa'	CO sa'	cn st	LTD cu	sa cu	LTD	C^'	OD	cn tri	cu K	cu co	c^ CD		UD		in cu	r^ OD	'8 K	c^ CD	OD cu	'6
	a a n jn Я ш O 4J os	8 ю ri	cu ci	cu о CD	sa CD o	in sa ю	о r^ cp'	in ri	sa cri	cu sa	CD K	sa u^'			03 cu		sa in	r^'	c^ ^f	co in	c^ c^'	CD co	CD ri	CD	c^'	0^'	LCD K
Naročila, gradbeništvo EU28	a a b Б E te e =5 E ee E Éi. s	OD	cu о oj су	8 о cu	cu sa'	CD CO CD	Ю CD	o	sa cu	r^ cu		0^	c^'	c^ c^'		0^6	CI^'	CD r^'	s^ c^'	CI^6	c^ CD	CD	CD K	c^ c^'		r^'	c^'
	ks čil ш P 2 E	sa cu N	и со ni sa	ю CU ci sa-	in o~ sa	r^ sä	cu CO ai	о CD sa	cu sa' sa	о s	cu sa	c^ co sa	cu o s^	CD cri OD		00 c^	in K up	CD up	sa CD up	c^ c^'	c^ OD up	'8 K up	CD OD up	CD ^	LCD c^' up	co cri CD	c^ c^' up
Naročila, predelovalna dejavnost EU28	a a b 5 E te e =5 E ee E Éi. s	r^ sa oj	СП sa N op	in CD oj cu	о r^ cu	cu CO cu	о DD	CD	co-	co	CD co		s^'		r^	c^ c^'	c^ OD	c^ OD	CD UD	s^ co	c^ UD	LTD s^.	CD s^.	c^ c^'	CD	'6 CD	'6 c^'
	aa n jn Я Ш O 4J os	5D ni	о о ej ю	CD co sa CU	8 CD	r^ о sa' cu	8 г^ cu cu	cu o op	sa CD' cu	'8 K cu	OD cu	c^ c^' up	in K c^	r^ co cu	r^' c^	c^ cu c^	r^ CI^'	LTD к	'8 OD	CD c^'	c^	'6 UD	c^ K	CD K	ICD	c^ s:r	LCD LCD
Poslovna klima EU28	a a b Б E te e =5 E ee E Éi. s	r^ CD	г^ CU	cu СП cu	CD o	о co	о cu CD	p	cu cp'	CO CD	cu CD	co CD	CD c^'	c^'	s^ c^'	C1^ c^'	LTD c^'	c^'	LTD c^'	cu	'6 c^'	LTD CD	c^ c^'	GÌ	j;	GÌ	GÌ
	a ja O 4J os	8 CO cp	ю ю CU	Ю sa о	о CD o~	о cp	sa sa CD	о	r^ cp'	CO cp'	CO cp'		r^ c^'	r^ c^'	CD	in CD	CD CD	c^ c^'	CD c^'	c^ c^'	CD о	CD c^'	c^ c^'	c^ c^'	s^ c^'	s:r c^'	CD о
	o t e	CD о о cu	СП о о cu	о CD cu	CD cu	cu о cu	и CD cu	CD cu	cu	и		sa	Ю	CD			8	cn		о	.	cu	>	CD cu	cu	co	
45
46
			го																											
		го	_Q E CD																											
	E	-и CD		03	OD	CD	о		CD	LTD	LTD	c^					■ŠT	■ŠT	DD			СП	LID	СО	LID	СП		LI^	DD	
	CD N	ID CD	E CD £_ Ci		ni	co	cu cu	o	o~	ni	m	c^'		D^'	о	Lli	C^'	Lli	K			cri	C^'		r^'	cri	0D	Г^'	OD	
	E	E																												
	-U Ci		co																											
																														
	с																													
	>	го с	ro 'c																											
	1л			CD	co	00	OD	co	cn	DD	CD	c^	cn	DD		C^	C^		C^				^	с^	CO	r^		а^		t^'
	о □_	CD О	ro -U			evi CU	cp	o	o~	Ю		cy	DD	Ш	LI^'	CU		CO	0^'	C^'	c^'	DD	Cl^'	0^'	C0	К	с^'	DÌ	■šf	
		О	co																											
			ro																											
		ГО	_Q																											
	о	С -и CD	E CD	CO	■šT	ю	co	C0		o	CID	c^	c^	LID	C^	LID	■ŠT			О		c^		DD	C^		CD	CD	C^	r^
	-Q о го	ID CD	E CD	■šf	о	о DD	■šf cu	V	■f	■šf	cu	c<5	t^'	CU	c^'	LI^'	Г^'	O		Lli	c^'	c^'		DÌ	OD	c^'	к	■šf cu	C^'	c^'
	J- "čz ъ го	E	£_ Ci																											
	го >		co																											
	г о																													
																														
	го го																													
	с >о																													
	о SI	го с	.ro	OD	ю	о	OD		о	о	о	c^	c^	Г^	LID	C^	r^	LI^	LID	CO	cu	LID			C^				r^	■šT
	СЛ	CD	ro	О	о		■šf	■šf	о	■šf	CID	cri	CD	C^'	K	C^'	Di	■šT	OD	CU	cri	DÌ	OD		'	r^'	DD	DD	CID	
		О О	-U co	■šT	и	0	cu	cu	cu	cu			DD	CU	DD	DD	DD	DD	CU		cu	CU	CU		CU		cu	DD	DD	DD
'с																														
CD																														
>																														
О																														
сл		го с -и CD	ro																											
> E	о В		E CD	■šT	Ю	CU			CD	cu	CD	DD	r^	LID			■ŠT	D^	DD	LID	r^	LID	О	DD		r^	со	CD	CD	
CD	>С0		E СБ	0Л	cri	ni	r<	□i	CID	o~	■šf	cu	LTD			C^'	C^'	00	OD	■šf	c^'	■šf	■šf	DD		c^'	CD	CU	Lli	
N	'с CD _Q ■а	"cd				ю				cu						cu	CU			CU	DD	CU	DD	DD	cu	DD		CU	CU	CU
E -U		E	£_ ex СЛ																											
Ci	го																													
																														
	сл																													
с																														
>	го"	J2																												
о co о	■»Č3		ю	О	LID CD	r-v	CO	DD	r^	LTD	cu	DD	r^			c^	LID	C^	C^	C^	CD	DD	C^	cn	CD	C^			^	
	о	CD	о £_	ri			OD	cri	cu	cu	K	r^'	LTD	DD	r^'	Lli	t^'	r^'	Lli	t^'	CD	О	CD	CD	■šf	cri	с^'	■šf	O	
Ci с	го Z	CZ	Ш с			CD	CD	Ю	ю	cp	f	Ю	LI^	LI^		DD	CU	D^	CU			C^			C^		D^	D^	D^	D^
го																														
'с																														
																														
го > о	го с го > о	го	ш JD																											
го >о Ci		с -U CD	E CD	co	CD	■šT		о	cn	CO	о	^	^^	C^	DD	^^	CID	C^	C^	DD	c^		0^	LID	0^	о	■šT		C^	LID
		TD CD	E CD	ri	N cu	CU f	N и	К	CID	ni	OD	Cl^'	C^'	K		Lli		Lli	OD	Lli	t^'	t^'	CID		DÌ	Lli	t^'		OD	CD
го" Ю	CD to "О О 2 g Ci Го	E	£_ Ci СЛ																											
о £_																														
ГО	го ш																													
Z	= td >о	ГО	C^	co	dd	r-v	CD	LID	■šT	LTD	cn	DD	^^	C^		^^		cn	r^	■št	CD	CD	DD		^	о	LID	CU	^^	
	о	CD	С ro		cri		■šf	liì	cu	CD	cu	c^'	DD	CID	C^'	C^'	C^'	■šf	CD	C^'	CD	CD	t^'	O	C^'	о	DÌ	О	Lli	t^'
	го	о	■U	co		CD	cu		cp	cu		D^	DD	D^	D^	C^	C^	C^	C^	C^	C^	C^		C^	c^	cu	C^	C^		
	z	О	СЛ																											
			ro																											
		ГО	JD																											
	го E	С -U CD ID CD	E CD E CD	ri	CU	Ю ni CU	OD cu	о CU	-10'0	DD DD				C^ C'?	C^ c^'	C^ c^'	c^ Lli	D^ CU	C^	C^ К	C^ t^'	r^ CID	О cri	C^ t^'	c^	DD г^'	О К	C^ r^'	О К	C^ r^'
	го	E	£_ Ci																											
	со		СЛ																											
																														
	го																													
	■а																													
	о	ГО с	CO С																											
	Ci со			■šT	CU	DD	CO	r^		■šT	CD	Ю	DD		DD	DD	CU		DD		о	DD	■št	Ю	CD		с^	CO	cip	r^
	о CD	CD о	ro ■U	ci	cu	cu cu	cp	CD	CD~	DD				'šf				CÜ			V				V	ю				
		О	СЛ																											
																											7			
				r^	co	cn	о		cu	DD	à																			
		1 R		о	о	о																								
		tn		о	о	о	о	о	о	CD	CD												О		CU	>	о			
		L-	J	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	DD	—	■št	LID	CD			CO	СП						cu	cu	DD	—
Oskrba (el., plin, voda)	mesečna rast	Ш cn o	0.00	■šT CD о	CD о о	СП о 0,	СП CD 0,	CD cu 0,	5з -0,	CO ■šT -0,	CO 0,	■	о	-0,66	6 co 0,		■šT 03	0 CD	03 СП 0,		ей	03	-0,		' -0,	03 03 -0,
	t is S £ le or p	j:	СП о	ю N	сч о	CD ■šf	,0 о	CD CU	03	О o'	cu o	о K	CD	о'	■šT cu	03	t^,	r-v	cu CD'	с^ 03	LT3	03	с^		LT3	rs
	s k CD U in	cu ni	cu CD	ю N о	со N о	□3 со	г^ 03 СП	о' cu	co 03 03	r^ cu	co LT3 CU	r^ 03 cu	cn 03 о	r^ CD' о	C0 03 О	0^ 00 C^		LT3	ю LT3	■šT	с^ ■šf си	си	03	,' си	03 о 03	с^ 03 си
Predelovalna industrija	a n čt CD Я cn p er m	Ю CD o	и о о	г^	■šT СО 0.	ю ■šT cz^	СП о	Ю 03 0,	Ю cu	r^ 03	CO		■šT 03 cu	cu о	r^ co -0,	'		■šT -0,	г^ 03 -0,		ю 0,	со 03 -0,	со о		си	' 0,
	t i s 5 £ le or p	Ю N		г^ г^	CD N	0J	О	CO Ю	co o	o	Ю C0	co оз	CO cu	03 cu	О Ю		03			с^ с?	LT3	CD о	с^ г-С	с^,	03	с^
	ks CD ■a in	■ŠT ai и	cu о и	г< о	03 ю	ю о	CD 03 о	CD К cn	cu 03 cn	CD ■šf cn	cn a о	cu CD' cn	■šT CD	CU CD	cn cn	o о	о	o со	03 с^	СП ■šf СП	■šT с^	си си с^	03 со' со	,0 ai СП	,' ■šf СП	,' ■šf СП
Rudarstvo	a n čt CD w со <p er m	СП CD о	cu (Л о	СП cu о	0 о	03 г^ о	CD со -0,	cu CO 0,	о	CD CD	■šT о		-0,	cu Ю -0,	6 cu cu		■šT c^ 0,	03	ю с^ с?		0 03	CD с^ 0,	■šT с^ ai		',	СП 03 си
	t is 5 £ Ш k p	CD ej	CD	03	CU	К	CD	■šT о	03	,0 03	■ŠT 03 cu	СП K	Ю cu	Ю ai	LT3	03	03	LT3	cu о с^	г^	с^ 03	о CD'	s	,' CD'	03	о
	ks CD d in	cu on	и	г^ oj	ю N cu	г^ со'	о	cu 03 co	CD co' CD	03 CD' r^	■šT К co	CO co'	03	ci co	r^	■šT 03	,0 LT3 cn	,0 LT3 СП	LT3 ai г^	0^ ai со	с^ г-С СП	о	с^,	ю 03 с^	03 к	03 г^
Skupno	a n čt CD W со P er m	CD m о	CD о о	■šT CD	со г^ 0.	■šT о	ю о	03 0,	cu о	r^ о	■šT co -0,	■	cn	0 о 0,	03 LT3 -0,	'	03	6 03 -0,	-0,		ю со 0,	си -0,	си с^ 0,		' со 0,	0 0,
	t is S £ le or p	cu CD	г^	г^ CD	г<	Ю СП	о о'	03 ■f	Ю о'	co o	03	03 cu	03	о cu		сз	03	LI?	LT3	CD о	со о	ю	с^ 03	с^	I-V	03 о
	s k CD и in	оз	оз cu	CD N о	03 ю	■šT ■šf о	^ о	CD 03 cn	Ю CD' cn	cu К cn	03 о	cn 03 cn	cu о	LT3 CD	03 cn	5	c^, CD	03 со	с^ ■šf с^	CD' сп	03 о	■šT о	03 сп	r-v CD	с^ к сп	,' сп
	o t e	г^ о о cu	со о 0 cu	сп о 0 cu	о о cu	о cu	cu о cu	03 о cu	CD CU	cu	03		■šT	Ю	6			со	сп		0		си	>	CD си	си
47
48
Skupaj nočitve	mesečna rast	CU CD O	о	о cu сз	со о	■šT сз	CD о	о о'	' со си	03	со о '-		си 03 си	г^ си			'	LT3	co		о	03 '-			co -.-	Ю		
	t is S £ Ш Q p	СЛ OD		о cu	Ю	СО	CU	03 о'	Ю о'	си о'	CD о'	■ŠT оз	CD	си cri	■št си	из	03	c^ c^-	c^ 03	03 CU	c^	cu 03			c^-	■šT c^-		
	o o o v	CÜ cu od	cu ю со со	со о со со	cu г^ г^ со	о ■št cu СП	ю ю со СП	г^ со со СП	г^ 5з	си ■št ю	CD ю ю	CD cd	' CD ю	s	си г^ со	со г^ ей	■št ю ■št	co cd cd	r^ r^ co	' o о ■št	■št co 6	ю ■št	ю co ■št	■št 03 ю	ю lt3	co cu ю		
Nočitve tujih gostov	a n čt ш Я ш p er m	s o	со о о	cu ■št сз	со о о	г^ CD сз	о г^ о'	cu о о'	' си	^	СП си '-		си CD си	ю 03 03	■šT		ю 03 си	03 cu	Ю 0^6		03 ■šT -'-	co c^-	co -'-		co 03	.		
	t i s 5 £ ш o p	■ŠT 03	CU	о N	I-V о		г^ ИЗ	cu	СО о'	Ю си	03 cri	CD сз	-' из	03 03	CD си-	03 о'		co Ю	^^	cd Ю	03	c^		r^ C^-	03	c^ C3		
	O O O v	r^ Ш 03 ■šT	СП о со ■šT	ш cu ю ■šT	со cu СП ■šT	со г^ со ю	со CD ю	со со со ю	сз со	си си си	си о со	ю си со	ю со со	со СП ■šT	си ю ю	' со со	со CD СП	' ■šT	cd	■šT CU r^ CU	■šT co co	Ю CD .	Ю Ю .	Ю о 03	co 03	c^ .		
> o t s o	a n čt Ш M m p er m	Ш ■ŠT o	СП со о	cu о	ю со сз	cu о'	со Ю сз	CD о сз	со 03 сз	' '-	ю CD '-		CD го	со	CD 03 -'-		ю -'-	cu LT3 -'-	co -'-		co co '-	co o	03 c^.			' -'-		
g ih či a E o ■a e eitv či o z	t i s 5 £ Ш k p	m ■šf	■ŠT ■šf	СО ■šf	CU	Ю о	СИ	■ŠT оз	-' о'	03	си со	ш	о CD	о си	-' о'	со ю	о'		LT3		03 ■šf	03 c^-	03 C3	LT3	03 cd			
	o o o v	■šT en со со	со ■šT ю со	г^ г^ со	со ■šT со со	CD со со	СП г^ CD со	■šT ю ю со	CD ей	ей со	■šT ю си	03	ю си си	■šT ю си	СП 03	со СП	CD со ■šT	co cu Ю	CD CU	CU	' Ю cu	03 о .	' co .	' 03 6	C3 .	о co		
Gradbeništvo	a n čt Ш M m p er m	о co о	ш СО о	cu СП сз	о	□3 сз	г^ о	■št о о'	' си '-	CD CD сз	со 03		со о '-	03 '-	■št оз -'-			03 cu '-	■št c^-		03	6 -'-	co c^ -'-		co LT3 '-	co ю -'-	co -'-	
	t i s £ £ Ш o p	CU о	i-v о	о со	о CU	03 03	СО m	о ю	К	03	оз eri	ю cri	со CD	со co-	со	с^-	03	о cd	CU	cd			co cu	03	c^-	c^.	C^ o'	C3
	r u >o o is ti	со со со СП со	ол ю со ■št	СП cu СП	о СП ш со	ю CD г^ 03	ю CD СП со cu	ой ю г^ си	ю о	со	' СП ей	CD со г^ ю	СП ■šT си си	rn со ■šT си	CD ю со си	со ■šT о	cd г^ cd cu	■šT cu Ю cu	' CU Ю CU	' CU	cu ■šT .	■šT co ■šT .	CD	cu о	■šT 03 CD	co	03 co	C3 Ю
	o t e -J	г^ о о cu	со о о cu	СП о о cu	о о cu	о cu	cu сз cu	со сз си	'' си	си	со		■šT	ю	CD			co	03		'	'	.	>	'' .	.	co	
Luški	mesečna rast	Ю ■ŠT O	о I-V	0.66	0 cu	CD~	cn OD 0'	OD OD	CD OD	OD 0'		cu CD	co -0'	3'06		cn cu	8 LTD	co OD		cu 0'	Ю c^'			c^'	cu СП OD
	t is S £ le or	ю ■šf	OD ол	cu m	'0 ■šf	■šT ■šf	CD	O ■f	■šT cu	Ю	OD	О ■f	CO Ю	cu cu	о ■f	CO o	OD ai	OD cu	on	cn Oö cu	cu	LTD C^'	CD		LTD C^'
	č ° i— (Л ^ ti	■šT Ю ю ш	ш ю со со	on ю ■šT	CD cu 6	0 cn 6	Ю co rv	OD co OD	OD Ю ■šT	r^ Ю OD	CU cn	■šT OD OD	OD co ■šT	o Ю	Ю cu OD ■šT	LtD	r^ r^ cu	6 CD ■šT	ю ю cu ■šT	OD cu CD	■šT ■šT ■šT	6 ■šT OD	CU ■šT	Ю	8 ■šT Ю
Pomorski	a 1 -s CO P e r m	cu CC1	о ю о	CD	о о	6																			
	t i s Б £ le or	■šT N	Ю Ю	cn CD	CO cu	LTD op																			
	E ° Ž E	Ю £ ■šT Ю	г^ о г^ 55	0 cu OD Ю	6 co cn r^ Ю	r^ 6 cn Ю Ю																			
Cestni	a n čt CD CO (0 <p er m	o ю	со I-V о	6 OD о	■šT LTD 0.	cn CD -0'	cn OD 0.	cn OD 0'	cn	5D		CD	OD OD -0'	cn ■šT -0'		Ю co 0'	co 0'	СП CD 0'		CD o	cu о -0'	OD C^ -0'			
	t is 5 £ Ш o	■šT OD	CU ОЛ	г^ К	cu OD	■šT op	co	cu	r^ cu	r^ cu	cu	CO	CO	0^8	0^8	cn OD	cn OD	OD OD	cn OD	OD	со	OD	OD		
	E ^ 1—	CU Ш cu ш	cu ш ■šT	OD СП ю	0 ■šT ■šT 6	co co co Ю	Ю OD Ю	cn CD cu	co Ю OD	r^ ■šT	■šT о	CU CD OD	Ю ■šT OD	0 r^ OD	8 о ■šT	8 ■šT OD	cu cn о	LtD OD	oö OD	cn cn OD	СП г^ OD	■šT CD	CU ■šT СП OD		
Letalski	a n čt Ш M (Л p er m	СП ■šT	ш	СП о	0 cn o	co ■šT -0'	0 OD 0'	Ю -0'	CO -0'	0 OD 0'	'	CU CU	cn О	OD OD		OD co -0'	СП ■šT 0'	6 ■šT CU		CU rs	OD cu	r^ C^		OD	■šT 0'
	t i s s £ le or	СО ci	Ю	LTD 0Ü	cu o~	LTD OD	6 LTD 0'	CD~	LTD Ю	ю	CD op	СП cip	■šT o	О ■šf	CD o	I-v	CD OD	■šT ю	о cu	LTD C^'	LTD 0^'	'0 OD	Г^ C^'	r^'	г^ К
	^ o ^ F Pm	СП ■šT и	■šT СП	■šT cu cu	cn cu	Ю Ю О	Ш о	Ю Ю	CU Ю	OD CD	rv	r^	OD	■šT	cu co cu	■šT ■šT	■šT	6 о	r^ cn OD	■šT CO	ю CD	OD CD	CU	О CD	CD ю
	o t e L	со о о cu	СП о о cu	о CD cu	CD cu	cu '0 cu	OD '0 cu	'0 cu	CU	OD		■šT	Ю	6			8	СП		0	'	CU		'0 CU	cu \
49
50
Skupaj	letni porast	CD	OD	cu о	о	0.0	ю	o	LTD		cn	co		о cu	CD	Ю		co	j;	o	-0'6	LCD c^'	■šT c^'	c^'	CD	LC^ CD-	C^ c^'	c^ о		
	o vno alsotv > g ■4 • — kt bi ae r p	■šT И и ю cu СП	co ■šT cu ■šT СП	■šT cu ю ■šT ■šT СП	со ■šT ю ю со СП	со ю CD ■šT со СП	■šT со CD си СП	co cu ■šT co OD	cu ■šT s m	OD ■šT ■šT oö	co Ю r^ co OD	о co OD	co ■šT CD OD	cn 0 о OD	cn CD cn cu OD	cn cn cu OD	0 r^ cu c^	r^ co co ■šT	co r^ cn co c^	■šT CD о co OD	0 Ю	■šT ■šT со СП 0 СП	cn CD	Ю co CD CD c^	Ю ■šT Ю c^	CO co co Ю OD	■šT 0 ■šT	0 ■šT о co		
Iskalci zaposlitve	t i s £ £ le or p	cu cci	■šT	r< со	■šT CD	.0 о	LTD о	co m	CD o	OD o	LTD	о о	■šT о	■šf	cu К	co K	C^'	GÌ	о	■šT	c^'	с^ m	co OD		c^ r^'	c^ LCD	LCD		OD OD	OD
	lo CD t ><Л	CD co co rv	CD cu co CD	со ю со CD со	■šT о ю о о	си СП CD о	со со о	r^ cu co cn	CD cn co CD 0	rv о CD 0	■šT Ю 0	CD co co о	rv ■šT	CD о CO	co Ю cu ■šT .	CD CD о ■šT .	0 co CD cu .	co co cu	CD r^ Ю co	co 0 CD CD	co ■šT	0 0 CD CD	OD CD CD ■šT	c^ r^ co	co OD cn	Ю ■šT .	co ■šT co cn .	■šT CD r^ OD .	0 co r^ CD .	CD co CD co .
Samozaposlene osebe	t i s le or p	ю ci	о ■šf	ю ni	си си	о си	г^ о	cu о	CD	CD	p	r^ o	CO o				co	c^'	o	о о		OD	cu cu	c^ OD	OD	c^ LCD		о Ю		
	iki ici Б ž cd a ij ^ S. . E	co о co co Ю	cu ■šT ■šT ю ю	г^ о ю со ю	■šT си со СП ю	со ю си OD	со си со 0 CD	Ю cn co Ш	CD 0 ■šT 0 CD	■šT ■šT cu 0 CD	Ю cn co 0 CD	0 co r^ 0 CD	Ю Ю r^ 0 CD	CU 0 CD	0 co 0 CD	0^ co 0 CD	Ю Ю 0 CD	cn cn r^ 0 CD	Ю co co 0 CD	co r^ 0 CD	cn Ю cu	СП co	'0	Ю Ю CD	CD о co CD	cn CD CU co CD	OD OD CD	CD r^ co co CD		
Zaposlene osebe	t is le or p	ю	■ŠT ej	о ш	ю ф	0	со	a?	о ю	OD	co	о Ю	Ю ю	cn CD	r^ K	r^	cn K	LCD	о K	LCD CD	u^'	u^'	cu Ю			о				
	N о _c ma s ° s s ri o p	co co OD OD CD	о о со cu г^	г^ со СП г^ CD	ш ■šT ш	со со си г^ ю	ол ■šT ■šT ю	cn co Ю	rv cn ■šT Ю	Ю cn CD ■šT Ю	0 ■šT Ю	CD ю ■šT Ю	OD co co Ю	Ю co CD LTD	0 CD cu 0 Ю	^ о 0 Ю	Ю Ю ■šT 0 Ю	r^ co LTD	■šT Ю LTD	CD Ю r^ LTD	cn r^ r^ LTD	CD co Ю LTD	■šT CD co LTD	0 co о Ю	cn co CD LTD	Ю CD Ю OD ■šT	CD Ю ■šT co ■šT	CD OD ■šT		
	t i s s 2 le or p	ri	oj	ю си	о CU	о CU		cu CU	cu		rs	о cu	cu	СП cu	о co	о co	c^ ci	co	c^'	LCD C^'	c^ cu	c^'	co		cu	LC^ c^'	OD c^'	'. c^'		
	■ E ^ tj a cd n TD 'с oa n СЛ > o	CD Ш cn CD	■šT CD ю г^ rv	ю со ■šT СП СП CD	со со г^ ю со CD	си со CD	си ю ю си CD CD	■šT co Ю ■šT CD	0 CD cu CD CD	r^ co о CD CD	■šT co ■šT о CD CD	co co OD Ю CD	co . r^ Ю CD	co CD cu co ■šT CD	0 r^ cu Ю ■šT CD	co co co Ю ■šT CD	cn cn co CD ■šT CD	cn о ■šT CD	■šT co ■šT CD	■šT cn ■šT CD	co CD co ■šT CD	co CD ■šT CD	CD ■šT CD co ■šT CD	Ю r^ CD OD ■šT CD	0 CD co OD ■šT CD	Ю 0 CO ■šT ■šT CD	Ю Ю о co ■šT CD	cn CO ■šT ■šT CD		
	o t e	r^ о о cu	со о о cu	СП о о си	о о си	о си	cu CD cu	co CD cu	à CD .	co	cn	0		.	CD .	.	co	■šT	Ю	CD		co	cn	0	'	.	'0 .	.	co	■šT
ГО >	letni porast	■ŠT ej	ю □j	cu о	о ■šf	■šT со oj	cd od od	cd	lcd co	lcd lcd	co od		cd	op	c^'			c^'	od CD		od C^'	co	cu			c^'	-3'0		
cd CD	s cd ■a in	о ai	■šT cd ai cu	CO	cd ■šT oj co	СП о LCj ■šT	od od lcd	cd CD cd	co CD od lcd	od ■šf cd	- cu ■šf cd	■šT od cu cd	co cd cu cd	■šT co od ю	od C^' cd	co c^' cd	Ю cu cd	о od tri cd	od lcd tri cd	od 'od cd	' cd	r^ c^ C^' cd	' ■šT	Ю c^ CD-cd	od t^' Ю	cu od Ю	' od od Ю	Ю '' od Ю	lcd co od Ю
cd В	t i s Б £ le or p	co ■šf	od nj	■šT cu oj	co	od о о	lcd lcd	■ŠT cu cu	CD cu	od	cu		■šT cu	lcd cu	co cu		lcd od	lcd od	cu		c^'	rs	a^ c^'		op	r^'	c^ c^'		c^ cu
cd -U СЛ	s cd ■a in	ю ■ŠT oj о	ш cu ■šf	CD сп N	■šT co oj	г^ od oj	cu cu	od od od cu	cd od od	co O cu	O o cu	Ю CD O cu	о cd o cu	r^ od o cu	c^' cu	co 0Ü	od lcd ■šf cu	co '' lcd cu	r^ cu od cu	lcd '' ■šf cu	od od CU cu	- c^	od c^' cu		od c^ c^' cu	cu	cu '' cu cu		co c^ c^' cu
о СЛ	t i s le or p	cu oj	LCj	r^ od cp	о cd oü	cu oj	cd ■šT od	cd I-v	co cu	CD co	od	lcd cu	p	cd CD-	lcd		C^ C^'	cd	P	c^'	r^ C^'		r^ c^'	o	■šT c^'	cd CD	c^'	c^'	od CD
□Q	J2 cd ■a in	cn cu nj о	co cu	Ю co о	co i-v oj	od cu	cd od cu	co ■ŠT od cu	co ■šT o cu	cu 00 cu	cd ■ŠT cu cu	od lcd cu	Ю od od cu	cd r^ tri cu	co od od cu	- lcd od cu	od lcd 0Ü	cu rs OÜ	tri cu	r^ сиси	r^ od cu	cu 0^ tri cu	od co cu cu	'' tri cu	r^ c^ c^' cu	c^	od od cu cu	od ■šT c^	cu c^ od cu
.го	a n >o cd со со <Р er E	r^ od cd	r^ od cj	Ю о о	cu о о	cu CD	CD~	co CD CD-	od о	od cu -'	CU CD CD		Ю CD CD	cd CD -- '	CD CD		■ŠT c^-	О c^-	' cu -'		r^ C^ -'	ю c^ -'	cu CD -- '		' cu o	cu cu o	co C^-	'	CD
Osnovna inflac	t is 5 £ И о p	ю oj	LCj	о od	ю о	od r-v о	r^ cd	lcd lcd	od	cu	lcd	od	cu	p		od	od	C^ C^'	rs	t^'	lcd	cu	co o	GÌ		C^'		c^'	
	J2 cd ■a in	r^ о nj о	cn о	о ■ŠT oü	со lcd oü	■šT oj	cd od lcd	■ŠT К	■šT cu lcd	cu cd lcd	od cd	co cd lcd	r^ od cd	cd od К	co ■ŠT Г^'	r^ cu K	Ю c^ c^'	lcd ■ŠT Г^'	co c^ r^'	cd ■ŠT Г^'	co ■ŠT od	lcd od	- LC^ r^'	cd	о lcd c^'	od r^ c^'	' co к	cu CD K	od c^ od
cd с >cj	a n >Ü cd co co P er E	со ■šT cd	co cu cj	cd о о	r^ о	od о	cu cu CD-	od CD -'	О О	od cu -'	o		■šT о o	Ю о -- '	cd C^ -'		od c^-	od c^-	od C^-		cd C^ -'	-'	' c^ -- '		cu c^'	cu c^'	' CD		od CD
_Q cd £_ -U o Ci cd co^	t i s s £ le or p	cd oj	LCj	cu i-v о	о го	cip	CD cd cu	rs	■ŠT cu	CU	CD cu	od cu	LCD	cu	c^'	LCD	a^ c^'	cu CU			od	od	c^'		CD-	C^-	c^'	LCD c^'	c^'
ivl >N	s ^ CD U in	cn со со о	CO od ai	cu Oj	о си LCj	od cu	■šT od o cu	Ю ■ŠT cu cu	r^ od O cu	Ю od cu	od rs cu	Ю cu	od LCD cu cu	od C^ c^' cu	co od CU cu	0^ C^' cu	a^ c^' cu	CO C^ C^' cu	od cu od cu	cd od CU cu	Ю od od cu	- c^ od cu	od c^' cu	od co cu cu	cd od c^	co ■šT c^	' '' cu cu	cd r^' c^	LCD CD tri cu
	о t e	r^ о о cu	co о о cu	СП о о cu	о CD си	CD cu	cu CD cu	OD CD cu	\ OD CD cu	cu	OD		■šT	Ю	cd			co	od		-		cu		CD cu	cu	OD		'
51
52
Energija	letna rast	Ш CO ci	о ■šT ол	co co	■šT СП oj	co co co	Ю cn oj	m	ОЛ к	со CD о	CO о ■šf	OD о	СП о к	СП LCD co'	co CD ■šf	CD CO LCj	co r^ oj	CU о	CO о	CO CO 0Ü	CD cu ■šf	о r^ c^'	cn CD	о co	CD c^ c^'	co c^	cu o	Ю r^ ci	о co	cu c^,
	ks CD d in	о ai	■šT CD oü cu	co r<	CD ■šT oj co	cu LCj ■šT	cu oj Ю	ю о ш	СП СО ■šf ю	■šT ол ш	■šT CD LCD CD	ю г^ CU CD	cu ■šT ол LCD	■šT о OD Ю	■šT cn OD LCD	CU ■šT ■šf CD	CD r^ oj CD	о СП ш	co CD oj LCD	■šT cu cri LCD	о LCD ш	■šT LCD evi CD	Ю 0^ 0Ü CD	Ю c^ LCD	■šT OD Ю	co c^ о CD	^f c^ Ю	r^ c^ 0Л Ю	cu a^ 0Л LCD	r^ c^ cri LCD
Osnovna inflacija	t s a r ГО n t le	■šT ej	СП СП ■šf	co ro	CD о	СП cj	CD co	■šT Ю	cu lcd	о CD	CO CD	со rs	£	cn co	cn rs	CU	CO LCD	СП	CU	■šT ■šT	■šT СП	CD cu	s.	cu LCD	co cu	■šT c^'	Ю c^	CD cn o	cu ■šT	CO о
	s k CD ■a in	r^ о UD о	cu CO о	о ■šT oü	со ю cu	■šT oj	CD co LCj	■šT	cu ■šf	г^ сп ■šf	CD cn ю	о CD	ю о К	cn LCD co'	■šT cu LCj	CU CD LCj	cn CD	г^ СП CD	CD CO r^	CO ■šT	ю cn CD'	LCD ■šT r^'	co cn r^	co oj	LCD OD	о lcd K	о lcd CD	co r^ c^'	■šT к	co cu OD
Storitve	t s a r ro n t le	r^ со ■šf	ю CU nj	co CU oj	CD	о o cj	■šT ИЛ	■šT cu 0Ü	s о	сл	■šT CD	CD rs		CD cu cu	ш	CU rs	CO CO	cu о oj	CD OD CU	ю ■šT cu	cu OD oj	c^ OD	c^ 0Ü	co lcd cu	CO	■šT OD	s	cu CD	со с^ oü	c^ oj
	ks CD d in	ш lcd oj о	CD cu ■šf	CD СП	со СО oj	r^ СО oj	oü cu	со cn oj cu	■šT ол OÜ	СП LCD oü cu	■šT ■šT OÜ CU	5л cu	со cu	■šT OD cu	О cu cu cu	Ю CO oj cu	CO OD oj CU	сл oj cu	OD CU	Ю cn oj cu	co CO LCD cu	CO LCD CD CU	Ю LCj cu	r^ ^f cu	CO ■šf CU	■šT OD cu	cu ■šT cu	co LCD cu	со СП ■šf cu	LCD ■šT LCD cu
Blago	t s a r ro n t le	СП oj	CD CD nj	о ■šT о	о CD oü	со СО	■šT oj	s	о CD oj	LCD CU ■šf	CO ■šf	СП oj	СП oj	cu LCD oj	CD OD OD	co LCD OD	cn OD 0Ü	co OD	CO	co cu	co ■šT 0Ü	о rs	r^ о	CD OD о	cu o	ю LCD o	co OD о	■šT c^	co с^'	ю OD о
	s k CD d in	со nj о	co cu	ю СО о	со I-v oj	СП cu	CD co OÜ	■šT oj cu	CD LCD ол	СП LCD О CU	CO r^ OÜ CU	CD r^ oj CU	ю cu oj cu	о co cu cu	CO LCD CU	cn r^ oj CU	CO OD oj CU	co ■šf cu	CD OD ■šf CU	Ю ■šf cu	co LCD cu cu	CO a^ 0Ü cu	о cu	о c^ ^f cu	r^ c^ ^f cu	co a^ OD cu	■šT c^ cu cu	cn co c^	cu oj cu	о г^ oj cu
Skupni indeks	t s a r ro n t le	ш I-v oj	co ю LCj	CD со о	СП о oü	СП o ai	СО oü	cu СП	cu CD oü	■šT oj	О r^ oj	co oj	cu со oü	о oj	CO CO CU	lcd od cu	CU CU CU	cn lcd	r^ lcd	lcd cu cu	cn r^ cu	co c^ oj		■šT	oj	cn c^'	cn c^	cd	cu CD о	СП ■šT с^'
	ks CD d in	СП со CD о	co cu cu	ю CU oj	cu CD LCj	co о co	ю со OÜ	со CD oj cu	co ол о cu	OD OÜ	rv cu cu	■šT о oj cu	co oü cu	cu lcd cu cu	■šT OD CU	cn co oj cu	lcd О OD cu	cd r^ OD cu	CO О ■šf CU	CO ■šf cu	s oj cu	cu c^ ■šf cu	LCD ■šf cu	Ю cu	cn c^ ^f cu	cu cd oj cu	co cn cu cu	cn CO cu cu	со OD cu	OD ■šf cu
	o t e	г^ о о a	co о о cu	СП о о cu	о о cu	о cu	cu сл cu	co сл cu	^ сл cu	CO \	СП \	о \	\	cu \	o cu	cu \	CO \	■šT	ю \	cd \	r^ \	co \	cn \	о \	\	cu \	о cu	cu \	co \	■šT
Energija	letna rast	CD ai	cip	I-v	a	en	СП IV	I-v CD	о CD	CO OD	О .'	cn K	CU r^ UD	OD CU UD	o cn OD	cu cn OD	CD	CD CD	' CD cp		OD ■ŠT	CD О CD		О СП	-	о CD	о ■šT		c^ 0^'	
	ks CD d in	ю o	m ai a	CU 0Ü	OD o a	■šT ■šf OD	OD ■šf ■ŠT	00 Ю ■šT	cn LTD od ■šT	Ю CD K ■ŠT	CD CD OD ■šT	o CD OD ■ŠT	C0 UD ■šT	r^ CD UD ■šT	СЛ CD' ■šT	ud OD ■šT	. К ■šT	co co' ■šT	CU ■šf	■šf	' CI^ UD	OD OD C^' '	CD '. r^' '	UD	Ю C^ '	CD '	'	. '. '	'' ■šf	о od ■šf
Osnovna inflacija	t s a r CD n t le	o ai	ю CU	■šT	m o	r-v	OD	op	О СП	■šT r-v	up	co up	■šT up	p;	up	up	co	od	CD od	Ю op	' od	UD OD	Ю c^.	CD	Ю	О СП О	cn CD		Ю c^'	CD
	s k CD ■a in	CD od o	CID O	CD o	CD oj o	ud o	ю 0ü	о ■šf	CU cu	od cu	О od	0d	■šT OD OD	UD CO OD	od CU CU	cu UD CU	od ■šf	■šf		co ■šf	UD CD OD	CD 0^ od	' u^ ■šf	u^	u^	CO ■šf	od	r^ od	о UD	OD OD UD
Storitve	t s a r CD n t le	ю ai	UD CTÜ	o oli	op	op	OD	up	cip	cu co	о rs	od rs	■šT up	rs	■šT up	■šT up	■šT OD	о	■šT		CD od	UD ■ŠT		od	'	co c^ c^'	Ю	co	Ю	о u^.
	ks CD d in	ю ■šf o	a o	■šT 0Л o	C0 o	C0 0Ü	CO ■šf	Ю cei	r^ cn Ю	CD cu co'	СО UD	OD UD	od ■šf	od '. UD	r^ cu UD	о UD	. CD'	cu UD	co c^ c^'	od '' C^'	UD UD K	CO r^'	. c^'	od '' c^'	co od CD	r^ о к	о CD CD	.	'' r^'	co UD r<
Blago	t s a r CD n t le	en	o ■šf	00 cp	UD	■ŠT od	о od	■ŠT	OD CO CU	co od	■šT CU OD	OD CD OD	UD CU	CU UD CU	cu cu cu	ю о cu	r^ co	Ю cu	Ю od	r^ CD	od	CO	г^ CD	co od c^'	' C^'	CD c^'	r^ C^ CD	od c^ c^'	c^ c^	Ю c^ c^'
	s k CD d in	CU ■šf O	CU co CD	OD o	cri o	C0 0Ü	CU ari	co	r^ CD ■šf	cu cu Ю	od ■šT K	■šT K	od C0 K	CO K	cu о CD'	od ■šT cd'	'' OD	r^ UD OD	. u^ OD	CO OD	ю u^ c^'	r^ UD c^'	od ''	ю ■št OD	. '. OD	co '' OD	u^ u^	о i-v u^	UD '' OD	ю '. OD
Skupni indeks	t s a r CD n t le	ai	■šT OD	cp	up	r-v 0Ü	UD Oli	■šT	CU	ud CU	ud cu	■šT CU	O cu cu	CU CU CU	co СП	Ю co	od rs	CO	r^ od	ю up	Ю up	CO CU	co UD CD	co Cl^ C^	Ю CO o	Ю c^'	о C^ CD	о r^ c^'	■šT c^'	. u^ c^'
	ks Ш d in	■šT ■šf o	co o	со o	C0 m o	co oli	CD ud	CU К	CU Ю	Ю co UD	■šT CD'	CD~	■šT UD CD	Ю CD~	od г^ UD	. CD'	OD UD К	od '' К		u^ r^	СП CD	'	r^	CD UD N	'' r^'	co co к	r^ u^ UD	cn CD	. c^ OD	о '. OD
	o t e	r^ o o a	co o o a	cn o o a	o CD a	CD cu	cu CD cu	od CD cu	^ CD CU	CO	.	O		cu	\ è CD cu	cu \	od \	'	Ю \	CD \	Г^ \	CO \	.	О \		.	CD .	.	od \	'
53
54
Življenjske potrebščine	mesečna rast	m СО o	СП co CD	LCD CD	co о CD	СП CD	cd O	о о	со о о	СП о о	cp'		си о о	си о о	4 ср'		co C^ 4'	cd о 4'	-4'		co C^ 4'	C^4	■šT C^ 4'		4'	о 4'	-4'	
	t is S £ le or p	CU ri	CD LCD	■ŠT CD	CD	LCD CU	О	■šT сп о	г^ о	LCD		DD	0^8	■ŠT	сп о	DD	c^ o	cu	cn o	C^'	DD о			c^ c^'	c^'		cu CD'	DD c^'
	s k CD и in	en i-v ■ŠT o	r^ cd CD	Ю cu CD	cd CD	CU ■šf	rv LCD	о СО cid	о cid	ю LCD cid	си ■ŠT cid	со DD cd	со г^ со'	СП о к	г^ с^'	СП 0^ с^'	r^ c^'	c^ r^'	cu	r^'	4 '4 r^'	4 C^ r^'	cn CD	Ю cn cd	c^'	co c^ c^'	co CD cd	СП c^ c^'
Repromaterìal	a n čt CD Я cn p er m	ю cd o	cu co CD	r^ CD	LCD CU CD	СП CU CD	CO О о	СП о о	СП о о	ей о	СП о о		СП ср'	о DD о	СП с^ -4'		4 c^ -4'	c^'	■šT C^ -4'		-4'	LCD CD'	4 C^ 4'		cu C^ -4'	LCD CU -4'	LCD DD -4'	
	t i s 5 £ le or p	Ш N	CO LCD	P	OD CÜ	О CU LCD	СП г^ о	со о о	CU	j;	CU	CU	DD о	■ŠT о	DD о	с^'	DD c^'	c^'	c^ c^'	DD c^'	c^'	CD CD	c^'	c^'	cn CD	CU	co cu	
	ks CD ■a in	Ю up	CO cn N	CO cd co	r^ о о CU	О co cid CU	о dd К си	со dd К си	г^ LCD К си	СП си к си	CD od cu	г^ CD си	ю СО К си	СП dd к си	ю ^^ г^' си	CD LC^ r^' cu	co cu	cn c^ r^' cu	■šT dd к cu	4 cu K cu	Ю '4 r^' cu	4 '8 c^' cu	cn ■šT c^' cu	4 '8 cd cu	4 c^' cu	co '8 ■šT cu	LtD cu	4 c^ LCD cu
Oprema	a n čt CD w со го er m	o o	О LCD CD	co ■šT cp	co о CD	LCD CD CD	■šT о о	о о	со о о	о о	о cd		со о о	СП о о	ю с^ -4'		cu о 4'	co о 4'	cd C^ 4'		■šT C^ -4'	8 CD 4'	Ю C^ 4'		о о	c^ -4'	cu dd -4'	
	t is s £ Ш [5 p	od o	cd ri	CD	■ŠT CD	cn LCD CD	со СП о	г^ ср'	со о	о	г^ CD	о о	dd о	LCD о	с^ с^'	C1^ c^'	CD	о о	c^'	c^ o	CD	dd CD	cu CD	c^ c^'	LCD c^'	C1^ c^'	CD	LCD c^'
	ks CD ■a in	CD	cu i-v ■šf о	CD cn CU о	co LCD CU о	cn ri о	■št о	cd сп dd о	о	со CD dd о	о сп dd о	си сп dd о	■št о	со о	со '4 ■šf с^	cu ■šf 4	cd 4	cd '4 ■šf 4	4	co '4 4	co dd 4	ri CD	co '8 dd	■šT '4 dd 4	Ю '8 ri CD	■šT co ri 4	c^ dd 4	4 dd CD
Skupaj	a n čt CD w со го er m	dd LCD CD	co co CD	cd cd	CD	■št CU CD	о о	■št о о	о о	г^ о о	си о		со ср'	о	СП с^'		4 C^ -4'	-4'	4 C^ 4'		■št CD 4'	co CD'	ю CD -4'		4 CD 4'	4 cu -4'	8 dd -4'	
	t i s s £ le or p	Ю UD	CD LCD	■šT cp	о CÜ	co dd	о	о dd о	j;	j;	j;	j;	CD о		о	C1^ c^'	o	c^ c^'			cu CD	dd CD	dd CD	dd c^'	dd CD	p	LCD	
	s k CD и in	O CD OD O	co о ■ŠČ	co LCD cd	о СП LCD	CO CU CD CU	о LCD ей	cd ей	r-v ей	LCD rs cu	■šT cu' си	со си	си си	о о си си	■št ол с^	cu '4 cu cu	co c^	cn cn c^	4 cn c^	c^' c^	cu 0^8 ей	ю 0^8 c^	4 dd c^	ш c^	op c^	cu ■št c^' cu	4 dd о CU	CU '4 c^' CU
	o t e	r^ o o cu	co о о cu	cn О о cu	о CD CU	о cu	си CD си	со о си	CD cu	cu	со		■šT	ю	CD		4	co	cn		4		cu		^^ CD CU	cu	со	
o £_ d o г	mesečna rast	■št ю cd	cd ю cd	сп ю о	cd о	cu о о	■št о о'	■št о o		cu	cd о		cd о	3 od -□'	co cu -□'		cu -□'	cd od -□'	□ с^ -□'		3 c^ -□'	3 c^ -□'	□ c^ -□'		сп с^'	t^'
cu >cj го ci го n го >о m	t ._ со S 2 о> о p	r-v hd	ю со	od ■šf	ю oj	od oü	о'	o o~	■št od		co cu	ltd о	od od	ltd o	■št oj	c^'	ltd cu	od cu	с^ с^'	o	о	oj	c^'	ltd о	г^ о	c^'
ci о 1— m	w	ю ю	сп со	co ю oj	г^ со oj	co о 0Л	co о on	co о cri	cu od	cu ltd cri	od cri	со	со od 00	□ od	Ю ■št cri	■št о cri	od	cd co od	■št	r^ od	□ od	r^ t^'	od cri	3 с^ t^'	со г^ od	r^ cd cri
£_ d	a n čt co p er m	cu о о	о cj	cu	о о						'									'		'				
с го >о го cì _о > cd	t ._ со s 2 cd о p	о	о cj	cu	od о	i-v о	cd о'	о cd	cd oj	od	cd od	cu	о oj	cd o	c^'	c^'	c^ c^'	c^'	oj	p	c^ o	c^ od	c^ oj	с^ о	о о	c^ c^'
	_o > cd t >c0	о	о г^	co cd	со cd	cd	co cd	co cd	ю r^	r^ ю	3 cd	ю cd	od cd	Ю r^	co Ю	cd	Ю r^	□	■št cd	□	Ю r^	■št cd	od cd	сп cd	ю	r^ Ю
	a n čt cd w co P er m	■šT cd о	со cd cj	cu о	со со о	о о	ю о o	o	3 od □'	od o	cu о □'		□ cu □'	ю cu □'	r^ c^ -□'		ю c^ □'	3 c^ □'	cu c^ □'		od □'	c^ -□'	□ о □'		со о	co c^ □'
Skupaj neto	t - ся s £ ш Б p	сп	co	■št oj	си oj	cu oü	■št o~	cd o~	ltd о'	cd o	cu o	о	cd o	cd~	■št c^'	od c^'		c^'	j;	C^'	od	C^'	c^'	С^'	с^'	c^'
	w	■šf od со	ю cd □j od co	cd о co cd	сп cd cd cd СП	■šT со co СП	^ 00 od	co od cd od od	co od od od	co cd cu co od	□ oj od od	cu ltd m СП	cd oj od od	3 К od od	cu c^' co od	□ о c^ od	co c^' od od	cu ltd cri co СП	□ '3 oj co od	□ c^ r^' co od	od od cri od od	od ■št □	ю r^' □ □	lcd к cd	ю г^ ю □ □	■št '3 od od
	a n čt ш M ся p er m	со ю о	cd cj	о	od о	СП о о	cu о o	cd о o~	■št cu □'	о о	cd о -□'	■	o	3 cu □'	od о		3 c^ □'	3 о -□'	ю c^ -□'		cu od □'	□ od -□'	■št c^ □'		cd с^ □'	c^ □'
-u u																										
_q p u k S	- ся s £ ш о p	си ю	co co	ю oj	00 oj	о 0ü	cd~	cu о	od o		о	о	cu o	co cd	o	o	o	■šT о	c^ c^'		o	od o	c^'	о	с^'	cd
	w	о cu ■šf со cu	■št СП co	cd cu od co ■št	сп co ■šf СП ■šT	cd ltd ■šf cu ю	cd cu cd' cu Ю	■št od cu Ю	□ co oj cu ю	ю ltd к СП ■šT	со '□ о cu ю	со oj 5d	cu co cd' lcd	ю cd oj cu ю	ю ^^ hd od ■št	r^ c^' ltd	cu '□ c^' ltd	со с^' □ ю	co c^ ud od ■št	cd '□ ■šf □ Ю	c^' cu Ю	od cd	Ю ■šf ■št ю	cu г^ с^' cd ю	■št ltd 3 ю	co c^' cu ю
	о t e	г^ о о cu	co о о cu	сп о о cu	о о cu	cd cu	cu cd cu	od cd cu	cd cu	cu	3		■št	ю	cd			со	od		□		cu		cd cu	cu
55
56
Carine	mesečna rast	Ю Ш N	СЛ ср	-4.44	ю си	о CD	LID rs	Ю cn CD	co cn DD	.	4 cu CID		DD .'	4 о Dj	CO о CD		-0.06		. С^ -4'		LID cn -.'	0 cn Dp-	0 СП К		DD LID -4'	0 Dj	СП ■šT "'		Ю 0'
	t is S £ le or p	00 m cu	г^ i-v cu	о ■šf CU	LTD nj	СП к	о cri	cu CD	cu	'4 ■šf	CD f-	CD Dj	о LID	'4 LID	^^ CID	Lij	rs	'0 С^'	'6 С^'	■šT c^'	Dj -.	'" 0D	c^ cip	'0 C^'	Ю	DD LTD	СП cu"	C^ C^'	'" О" -"
	o mi	СП СО CD	СП о о cu	о ю о СП	со CD о СП	■šT CID CD	ю LID cu со	■šT К r^	CD cu LID	со cu CD	co co к	DD ■šT cri	DD OD	CO LID К	CD cn CD	CD СО CU .	О c^ c^'	с^ 6'	СП си LID		CO LID		" c^ LID	r^'	cn C^ 4'	4 CU К	CO 6'		4 CD 6'
DDV in trošarine	a n čt Ш Я ш p er m	cn о	СП со	о о	ю о	СО о	cu CD	co	о LID о"	СП LID CD	LID LID	•	4 О CD	О CD CD	CO -.'		СП LID	6 0'	Г^ DD LID		СЛ Dj	. c^ D^'	Ю LID 4'		r^ r^ 0'	r^	LID CU -4'		S
	t is 5 £ le or p	j:	СО CD	СО CU	со ■šf	си LID	CD	LID	о ci	OD	СП OD DD	о о"	CD"	--		Г^'	CU ■šf	LID С^'	'0 К .	CD cri	cn CD	CD cp	c^'	DD О	CD CO"	CD cu"	o" DD	'6 Dj	'4 LID
	o mi	CD CU DD ■šT	CD ■šf о CD ■šT	о сп oj ■šT 4 4	ю nj г^ ю 4	о ей г^ 4	co CD 4	4 О rv 4	03 ей	CD '4 LID СП .	''4 LID Ю .	со со Dj CD СП	DD CD CD" cn 4	LID OD 4 DD	. C^' О DD	со rs	cn '. 0Л СП 4	. ■šf DD	. corn DD	DD LID C^' .	DD '6 LID CO 4	6 OD DD	6 C^ OD Ю 4	Ю '0 C^' " DD	cn '" LID 4 4	6 Dj 0 DD	" C^' DD DD	4 '" OD 0	"'0 LID "4
Neposredni davki in ostali prihodki	a n čt Ш M (Л p er m	co CO о	и I-v о	4 CD ср	о о	ср"	CD cu o	cn CD	CD cu	co co CD	о DD	'	CO CO DD'	DD CU	CD CU О		■šT -0'	4 С^ 0'	LID LID 0'		DD CO CO"	DD	DD C^ -4'		cn 0'	" CO 0'	6 С^ -0'	'	6 DD "'
	t is 5 £ Ш o p	со CD	i-v о	сп со	си CU	СО LID	cn ■šf	■šT Ю	CD	о Ю	■šT CD	о Ю	СП CD" -.	C^		СП с^'	LID C^'	LI^'	CU CU		K	C^	C^	DD LI^'	CO cu"	DD ■šf	CD CU	r^'	'" cu" DD
	mi	г^ о CU СП СП со	cu ю oj ю СП СП	о СП ■šf СП ол	CD со СП со	LID CD СП 4 СП	LID r^ o" о cu cn	cu cn OD о r^ co	со си CID	о ■šf rv	о СП CD о г^	LID к 4'	CD DD CU CD	LID OD	О '4 Dj СО	со Dj '.	4 c^ ai '6	0D	0 cri DD r^	Ю DD OD CO 0 .	DD '6 r^'	4 '6 Ю	r^ К	4 '0 C^' о DD	" LID CD 4 r^	СП '" ■šf	0 C^ C^' cn 6	DD " ""	0 cn ■šf "
Skupaj	a n čt Ш M СЯ p er m	СП СП о	■šT ю о	ю ■šT ср	си о	ю со о	о CD	r^ О	CD о"	CD	ю LID -.'		cn DD CD	CO cn CD	С^'		co со	Ю С^ 0'	DD		DD 6'	LID -0'	" СП		DD r^ 0'	0 СП 0'	6 CD -"'		6 CO 0'
	t is s £ le or p	со oj	■šT ол	со	■šT о	СО ■šf	co o"	co	LID ci	CD	СП к	■šT К	LID op-	C^ D^'	■šT с^'	О ю	^^ с^'	■šT	LID cri	C^'	LI^'	C^ CID	LID OD	C^ C^'		СП Dj	■šT C^'	C^ LID	DD
	CD mi	cu cu ■šT и	о о cu со CD ■šT	о со 4. И И	о CD си ю CD И	СП о 00" DD ■šT	'4 4' cu cn Cd	cu '4 К cn 4 DD	ю DD ■šf 4	CO LID CD	СП о" СП	CD DD о DD DD	ra CD" .	■šf CO О	СП с^ с^' DD	OD Г^' DD DD DD	DD 0^ LID .			Ю '0 CD-DO DD DD	r^ 0' ai	. cu" 4	"'' OD	0 Dj ■šT 6 DD	0 '4 К СП	СП '" LID LID 0'	6 DD 0"	LID '6 ■šf " DD	4 LID C^' 4
	O t e	г^ о о cu	со о о cu	СП о о си	о о си	о си	cu CD cu	DD CD cu	CD .	.	DD		4	Ю	CD			.	cn		0	'	"		J-'0	"	DD		4
Zaposlovanje	mesečna rast	ю cn o	co	cu ■šT	CD	CD о																							
	letni porast	o 03	СП о	CO ■šf	о CU	OD	о	r-v	cn ■šf CD	-5 OD 5	CD cn	03 03	o	cn ■šf	CD о 4	c^	-4 03 8 03	c^ c^-cu	cn Ю cu	-5 cu		03 -8	03 cu -5	03 -4	LT3 CD~	c^-cu	0^8	■šf	c^ c^-
	o mi	Ю ■ŠT ■šf cu	r< cu	о OD 03 cu	о г^ cu	г^ cn К cu	■šT OD cd' cu	cn CD' cu	co	0	cu 03 cu	0 ■šT CD'	co	cu cu cu	03 cu cu	03	8 c^ c^-	0 OD c^-	cn	r^ r^	■šT	■šT c^-	CD ■šT	о о к	cu 03 cu	c^-	CD cu	5 c^ r-C	5 cu
Pokojninsko zavarovanje	mesečna rast	m o	r^ CD	CU о	od о	cu о		r^ CD-	cn о	0 -0-	0 -0-		0 03 0-	co o	03 0-		r^ LT3 0-	od od 0-	c^ 0-				5 -5-		cu cu	о о	CD LT3		о LT3 c^-
	letni porast	CD 03	CO CD	co ю	из	сп о'	о	ю cu	оз	cn ■f	cu m	■šT K	co o	■šT ■f	о ю	■šT		CD i<		c^ ■f	cu	03 03	03	c^ 03		LT3	03	c^ cu	
	o mi	03 r^ cn cu	od cn CD о od od	о CD ■šT 03 03	■šT CU 03 СП 03 03	cu о 5з ■šT 03	ю cn из cu ■šT 03	O ■šT 03 03	od CD K r^ cu	cu rv cu	CD cu Ю cu	0 ■šf cu 8	8 ■šf 8 cu	4 r^ K r^ cu	cn -4 K r^ cu	cu -4 c^- 03 8	0 CD' cu	od rv cu	5 -0 c^-r^ cu	co r^ c^- 03	cn c^ 03 r^ cu	cu 03 r^ cu	■šf 03	г^ c^ 5 8	4 r^ c^-r^ cu	-5 8 cu	cd cu	03 ■šT 8	■šT -8 8 8
Zdravstveno zavarovanje	mesečna rast	CD I-v o	cu co CD	■šT CU о	03 о	о о	ю cu о	■šT ю ■šf	0 -0-	4 cu -0-	03 ■šT -0-		CD o	od 0-	r^ 03 0-		4 03 0-	r^ LT3 0-	cu CD 0-			r^ cn	.. ю		LT3 c^-	8 C^	5 03		cn LT3 03
	letni porast	o 03	cu CD	co Ю 0ü	03	03	ю	03	О ■f	f'	cu K	ю	p	■f	оз	c^	o	LT3 CD	CD K	03	Ю	c^ LT3 cu	C^o	03 03				c^-	-8 co'
	o mi	cu CD 03 CD cn	CD CO OD CD CU	о го CU cu cu	со CD 03 CD cu cu	ю ■šT cu о 03 cu	ю cu 03 CD cu cu	СП co к 03 cu cu	LT3 8	0 LT3 8	cu -5 03 8	cn 03 ■šf 5 5	CD cu co' 8	5 -0 CD 8	4 cu CD' 8	5 -5 CD 5	r^ c^ c^- 8	cu LT3 co	03 r^ 03 co	cu 0^8 Ю 5	8 -8 03 8	cu -4 8	5 -8 о cu	4 5	CD 03 co' 8	CD r^ c^-cn	cn 5	.-8 03 03 5	-5 c^- 8 8
Skupno	mesečna rast	cn I-v o	CO CD	CD cu о	03 о	о	03 о	CD 03 o'	4 cn -0-	4 Ю -0-	cn CD -0-		cn О	cn о 0-	03 cu 0-		5 od 0-	0-	r^ cu 0-		4 8-	cu <n	cu ■šT -5-		8 co CD	■šT CD	cu		co
	letni porast	■šT 03	Ю о	о oü	r-v		■šT od	cu	CD	■šT ■f	co k	CD	03 o	Ю ■f	f'	c^	cu	c^	03 ■šf	C^.	03	-. 03 cu	0^8		o	о Ю		c^	CD'
	o mi	cn 0ü cn ■šT	03 CU CD cn ■šT Ю	о г^ СП ю ю	03 CD о СП CD ю	■šT 03 ю	od CD о cu r^ Ю	5604,85	-5 LT3 CD 4	cu -8 03 5 4	cn о Ü3 4	cn -4 LT3 8 03	cu CD s 4	.-0 CD CD 4	CD cn Ю CD 4	cn -5 0 4	5 4	5 -5 03 5 4	c^ к 5 4	CD 03 03 r^ 03	03 c^- 5 4	cu -. k CD 4	8 c^ о 5	.-4 ■šf 03 4.	cu -4 r^ 4	о 0^8 .8 ■šT	r^ c^ 03 ■šT	8 03 03	CD -8 Ю о 5
		o o cu	co о о cu	СП о о cu	о CD cu	CD cu	cu CD cu	03 CD cu	CD cu	cu	03		4	5	CD			co	СП		.	.	cu		CD cu	cu	03		■šT
57
58
Depoziti prebivalstva	letni porast	O coi	I-v ai	CO о	ю ю ■šf	со I-V oj		■šT cu о	cu OD co	co Ю o	co о	cn CD CD	5	rv о	■šT cu о	о о	cu о	со со CD	cu cn cu	о CO oj	co О oj	СП со CU	ю cu CU	ю	CD СП	Ю cu	cu OD co	Ю C^ c^'	OD cu	со rs
	o mi	o ■šT OD o	co о о cu	r^ co cu co	cu CD со ■šT	г^ СП со ■šT	ю ю	■šT ю	co CD ■šT	co co cu Ю	LTD	о Ю	■šT ■šT СП ■šT	ю CD СП ■ŠT	ю LTD	ю cu cu ю	СП со cu ю	со ■šT LTD	■šT CD co ■šT	co ■šT	cu о co ■ŠT	со ■šT	о о со ■šT	со s ■šT	LTD CD	co ■šT CD ■šT	co ■šT	■šT	CD cu OD ■šT	CD co co ■šT
Depoziti podjetij	t s a r o Ci ni t le	m cci	ю о	■šT oü	СП	о ■šT ■šf	■šT ю о	со СО ■f	CD o	Ю o	r^ UD	■šT	OD cu	CD ■šT	о со	о СО со	LTD со	CD	СП OD Ю	CD CD CID	co OD К	СП к	■šT UD	со к	cu co к	co UD	CD	о г^ c^'	cu LTD c^'	co co ■šT
	V o mi	m m cu co	■šT CD co	ю co r^ co	со CD со со	со со о ■šT	CD о ■šT	со cu со со	■šT CU ■šT	■šT ю СП со	cu cu о ■šT	co Ю СП co	CD cu о ■šT	cu co о ■šT	■šT CU со со	ю СП г^ со	со CD г^ со	cu о cu ■šT	■šT ■šT	■šT cu ■šT	о co cu ■šT	СП CD cu ■šT	г^ ю cu ■šT	cu CD cu ■šT	со ■šT	СП ю cu ■šT	■šT cu ■šT	CD cu ■šT	OD Ю	о ■šT ■šT
Krediti prebivalstvu	t s a r o Ci ni t le	co ni cu	CD ni cu	■ŠT 0Ü cu	СП ■šT	со СО о	ю	со СП	r^ co	ю ^	cu LCD	r^ OD	со ■šT	LCD	со СП	■šT ■šT cu	CD ■ŠT CU	СП CD cu	ю LCD cu	OD cu	о СО cu	cu c^'	с^ oj	с^ c^'	cu OD c^'	CD c^'	co r^ c^'	СП OD c^'	о c^'	■šT c^'
	V o mi	rv co ■šT	r^ Ш	co ■šT ■šT	со со	cu со cu СП	■šT ю ■šT СП	г^ CD cu СП	co 0Л co	со СП	CD ■šT co cn	co co co cn	со СП	со OD СП	г^ CD cu СП	od od	о CD od	cn Ю od	od	r^ о od	СП СП о СП	о ю о СП	od ю о СП	ltd о СП	od о СП	CD od od co	r^ c^ co	od r^ co co	od ■šT co co	со ю со со
Krediti podjetjem	t s a r o ni t le	co oü cu	co ai cu	о oj cu	со 01 о	г^ о о	со m oj	cu о к	co co od cu	со ■šT ю	r^ ю	cn о Ю	cd ю	cd о к	cu к	CD сп к	CD ■ŠT С0	r^ LCD 00	cu cu cn	CD ■šT cp	CD ai	ltd cn	CD od cn	■šT od t^'	■šT c^'	Ю c^'	co cu	co od ■šf c^	■šT СП ■šf c^	od ■šT cu
	o mi	■šT co	cu cn cu Ю	co co ■šT СП	о СП г^ о cu	г^ cu со о cu	ол о о cu	cu со CD со	0Л	p; СП	о CD cn	ltd Ю cn	о Ю ■šT СП	о сп od	со ■šT CD со	■šT со ю со	сп со ■šT со	st co co	co cn co	od о co	с^ о со	г^ со со г^	со cu со r^	■šT cu r^ г^	cu cu co r^	CD ■šT	Ю co	ltd СП co	о ■šT со со	co r^ r^ co
	o t e	CD о о cu	r^ о о cu	co о о cu	СП о о cu	о о cu	о cu	cu CD cu	co CD cu	r^ \ cu о cu	co	cn	о		cu	\ со CD cu	cu	co	■šT	Ю	CD		со	СП	о		cu	J- CD cu	cu	co