KOROŠKI ČASOPIS Leto V, 01. september 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri /\ /\ pošti Ravne na Koroškem [tocovsko^odjìtjì^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 Prodajalna kozmetike in čevljev BISERKA ^ ALPINA Trg svobode Slovenj Gradec Največja izbira udobnih in lepih č^lje med temi: • obutev za mlade • športna obutev • copati J • vsa obutev do št. 36 Izbrane vrste deodorantov, parfumov in vsa ostala kozmetika za nego telesa, zob in las. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI» L KOROŠKI 97,2 FM Ra SLOVENJ GRADEC vsakdan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel,: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 D R AVO GV A D tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici 2/) K.UPC£ NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano - Zdaj vidiš, sinko, da so na svetu še večji reveži kot sva midva! Grozna glosa Za vsakega pisuna je najbolj grozno, če se mora za napisano kdaj komu grozno opravičevati. Tako se tokrat grozno čuti ogroženega neki “pik”, ki je na grozo in zgražanje ogrozil v prejšnjem Prepihu dobro ime sicer grozno poštenih učiteljev. Po podrobni preučitvi okoliščin se je namreč izkazalo, da o tem, ali bodo vsi otroci dobili spričevala na neki naši osnovni šoli, niso odločale samo razredničarke, temveč tudi knjigovod-kinje, ki imajo na tej šoli očitno moralno politično vlogo, ki so se je naučile v zakonih o obligacijskih razmerjih - staršev do računov, ki jim jih izstavlja brezplačno osnovno šolanje v naši lepi domovini. “Pikova” puščica torej ni zadela ciljanega cilja, za kar se “pik” grozno opravičuje. Ni bila ta razredničarka, ki ni hotela dati spričevala, temveč neka druga. Onemu drugemu otroku oziroma njegovi mami ga ni hotela dati knjigovodkinja. Razredničarka pa mu ga ni mogla dati, ker ga ni prišel iskat, ker so njegovi mami povedali, da ga ne bo mogel dobiti, ker ni plačala računov. Raziskava se je končala na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer trdijo, da spričevala z neplačanimi računi nimajo nobene zveze. -pik ^ Glasba ne pozna meja: zato nam pa spitajo take, ki so že ne avtomobile: dva v Velunjskem grabnu in enega na cesti v Kaštelu. Neurje ni prizaneslo niti slovenjgraškemu vodovodu, saj je na zajetju v Suhem Dolu prišlo do večje okvare in mestu Slovenj Gradec so morali gasilci več dni dovažati pitno vodo. Ceste pod Kaste lo ni več Škodo so doslej ublažili že toliko, |-da so zagotovili prevoznost najpomembnejših cest, popravili j so tudi vodovod v Suhem dolu, v | pripravi pa so tudi projekti za j izgradnjo šestih v neurju kraje odrezala od sveta. Vodna ujma je popolnoma uničila cesto iz Suhega Dola v Kaštelu proti Plešivcu (Uršlji gori), sanacija ceste ni mogoča. Lepo cesto pod Kaštelo, kjer so do nedavnega vozili les, po njej pa so se vračali tudi planinci, je vodna ujma spremenila v pravi kameniti kanjon, ki je ponekod globok tudi več kot sedem metrov. Deroča voda vodne ujme je v svojem divjem toku odnašala mostove, mšila oporne zidove ter trgala rodovitno kmetijsko zemljo. Zalitih je bilo tudi več gospodarskih in stanovanjskih poslopij, kjer so pri reševanju živine morali pomagati gasilci, pripadniki civilne zaščite, izredno dobro pa Komentar porušenih mostov. Najbolj Gradec. Posebne komisije so oce-prizadetim družinam so razdelili nile, da je vodna ujma napravila enkratno finančno pomoč. kar za okoli milijardo in tristo mil- Škoda je večja, kot znaša prora- ijonov tolarjev škode, pričakujejo čun mestne občine /lovenj tudi pomoč države. F.Jurač Deroča voda je podrla hidroelektrarno Feliksu Knezu v Gornjem Razborju TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Čečovje 6, Ravne Tel.: 0602 22 711,21 467, fax: 23 296 Obveščamo cenjene kupce, da v naših tekstilnih prodajalnah še vedno traja razprodaja poletnih oblačil. Vabimo Vas tudi v naši knjigarni na Ravnah in Prevaljah, kjer še vedno dobite vse za šolo. Ob vsej pestri ponudbi ne pozabite na naše odlično založene špecerijske trgovine. dDlMoIk a IpipSIlcDŽmCDOtt ZÀtÙ (ÌIcdIÌXBI? IIlllIknQjp^ NE PREPLAH, OPOZORILO! Piše: Miro Petek Zadnje raziskave obremenjenosti okolja in ljudi s svincem v Črni in okolici niso povedale kaj novega. Že dolgo je znano, da so ti kraji bolj obremenjeni s svincem kot drugod po državi, kar je zaradi stoletnega pridobivanja in predelave svinca tudi razumljivo. Nedavna raziskava dr. Janeza Stuparja iz Inštituta Jožef Stefan pa je pokazala, da imajo v primerjavi z ostalimi kraji po Sloveniji ljudje v tem koncu več svinca tudi v laseh. Nov znanstveni pristop zaenkrat omogoča le primerjavo in opozarja na dejstvo, da imajo otroci v Črni in Žerjavu v laseh nakopičenega precej več svinca kot vrstniki v Rakitni ali Ljubljani. Ker ni postavljenih mejnih vrednosti, ni znano, ali gre za prekomerno obremenjenost s svincem ali pa je ta v mejah nomiale. Zato tudi ni razlogov za preplah, gotovo pa so razlogi za opozorilo in razmislek. Vzorce so namreč jemali pri otrocih, ki so se rodili daleč po letu 1978, ko se je zaradi čistilne naprave znatno zmanjšala onesnaženost zraka s svinčevim prahom. Samo ugibamo lahko, kakšni bi bili rezultati tovrstnih raziskav pred letom 1978. Seveda pa tudi najnovejši rezultati opozarjajo na to, da je svinec v tej dolini prisoten, da posledic še vrsto let ne bo mogoče odpraviti, gotovo pa se lahko zmanjšajo. Veliko svinca nemara ljudje v tem koncu zaužijejo s Ivano z vrtov, in ponovna opozorila ali celo prepoved vrtičkarstva vsaj ob robu topilniškega plotu zdravju tamkajšnjih ljudi gotovo ne bi škodovala. Aroganca brez primere pa je, da že vrsto let ne izvajajo več temeljnih raziskav o vplivu svinca na ljudi in okolje, ker za te raziskave menda ni denarja. Nova občina Črna na Koroškem se bo pri tem pač morala postaviti na trdno stališče in raziskave ponovno zahtevati. Pa ne raziskave za predal ali zgolj za visoke strokovne kroge, ampak raziskave, ki bodo pomenile smernice v življenju ljudi v teh krajih. Nova občina Črna lahko stopi še korak naprej in se povpraša, kdo v tej industrijski coni v Žerjavu kljub desetletnemu obratovanju sploh ima uporabno dovoljenje in nenazadnje, kateri dokumenti še danes manjkajo družbi Konnetal v Žerjavu. Ljudje postajajo bolj občutljivi na dogajanja v okolju, zavedajoč se dejstva, da je od tega odvisno tudi njihovo zdravje. Zato se ne gre čuditi, da se sedaj novi sporni industriji izogibajo, kajti ta dolina in ljudje v njej so svoj davek že preplačali. Danes lahko brez slabe vesti rečejo: industrija da, vendar takšna, ki zdravja ljudi ne bo ogrožala. □ Intervju Z MIRO CAJNKO O OTROŠKI LITERATURI OD BOLOGNE DO SPODNJE POLICE "Za vsa moja dela je značilno prepletanje čarobnega in resničnega sveta. V vseh zgodbah so otrori, ki se družijo s pomanjšanimi stvarmi, ali s škrati ali z živalicami, ki so personificirane, ali s personificiranimi predmeti." Ime profesorice angleščine in italji-janščine Mire Cajnko iz Slovenj Gradca vse pogosteje srečujemo v eminentni družbi z Marjanom Mančkom, Svetlano Makarovič, Milanom Deklevo, Vitanom Malom, Slavkom Preglom in Borisom A. Novakom. Uganili ste - to je družba najboljših slovenskih ustvarjalcev otroške in mladinske literature in Mira Cajnko se je z njimi s svojo najnovejšo knjigo letos predstavila na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni v Italiji. To je bila knjižica Pinkaponka se potepa. Izdala jo je Državna založba Slovenije in je že četrta pravljica izpod peresa Mire Cajnko. Prva je bila pred dobrimi desetimi leti Gosenica Liza, druga Frč v Frčiloniji, tretja Kako sta Švigahop in Švigas-muk nagajala, napovedujeta pa se Se dve: In vendar je sreča, če si Mavriček ter Mačonka Holinka. Vse so bile tudi objavljene ali v Kurirčku (zdaj Kekcu) ali v Cicibanu ter predvajane po radiu. Vse to je gotovo dober razlog za naš pogovor z ustvarjalko. Jaz vlečem v pravljice svojo dušo: vse se plete okrog otroštva, okrog tega, kar mi je ostalo. Ta svet gnetem in oblačim v pravljico, v njem naj- dem svoj azil. V njem po svoje čaram in sem totalno suverena. X Kakšne so Vaše zgodbe? “Za vsa moja dela je značilno prepletanje čarobnega in resničnega sveta. V vseh zgodbah so otroci, ki se družijo s pomanjšanimi stvarmi, ali s škrati ali z živalicami, ki so personificirane, ali s personifid-ranimi predmeti. Tega nisem naredila namerno, pač pa čisto spontano, da se Iresedilo otroku približa in postane bolj prepričljivo. To je gotovo skupni imenovalec mojih zgodb.” X Hočete z njimi tudi vzgajati? “Nikakor ne. Upam, da pedagoški kazalec pri meni ne izstopa. Moj prvenstveni namen je bralce zabavati. Če pa kakšno stvar med vrsticami povem, če jo kdo najde, je pa to še kaj več. Kakšno doživljanje vmes že rada skrijem.” X Vaša izvirnost se gotovo kaže tudi pri imenih, kot so Pinkaponka, Švigahop in Švigasmuk, Frč, Pegonoska, Holinka itd., ter sploh v živahnem jeziku, polnem dialogov. “Vse to seveda spada zraven. Če komu skuješ ime, se to že približa pravljici, bolj čarno zveni, si vse skupaj zelo prostorsko in zvočno predstavljam. Točno vidim, po katerih slovenjgraških ulicah hodita Švigahop in Švigasmuk in ju slLšim. Ko berejo moje zgodile po radiu, sem zaradi zvočne podobe kdaj navdušena, X Ker učite na srednji šoli, bi človek prej pričakoval, da boste pisali o srednješolcih in zanje. Kako to, da pišete za otroke? “V šoli sem sicer rada, ampak toliko blizu, da bi o šoli pisala, se ne najdem. Pišem samo za otroke, čeprav včasih tudi kakšen odrasel kaj prebere. Mogoče je bil dodaten vzgib za takšno pisanje tudi materinstvo, saj sem se v času, ko je bila hčerka še otrok, še bolj srečevala z otroško literaturo, občudovala sem Rodarija, Lindgrenovo, Makarovičevo, Sempeta in Goscinija pa Dahla, ne morem pa reči, da mi je bil kateri od teh nekakšen vzornik.” kdaj pa tudi ne. Če je slišati drugače, kot je prej zvenelo v meni, imam občutek, da lic sedilo sploh ni moje. Fantastičen interpret teh besedil je Jurij Souček. Ko sva pred leti skupaj nastopala s Frčem po slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem, sem se morala večkrat svojim lastnim zgodbam do solz nasmejati.” X Dobro zgodbo za otroke mora dopolniti tudi dobra ilustracija. “Ko napišem delo, mi seveda ni vseeno, kaj se z njim dogaja. Dve moji zgodbi je ilustriral Danijel Demšar in mislim, da sva se zelo dobro ujela. Ima čudovit dar za humorno risbo, njegove ilustracije so tankočutne in gotovo besedilo še nadgrajujejo.” X Kako izbirate založbe? “Založbe, to pa je žalostna reč. Ko delo napišeš, ga ponudiš založbam, potem pa čakaš. Kje je vzrok? Ponudba tovrstne literature je res kar precejšnja, a vsi govorijo, kako čakajo. Da bi bil trg prenasičen z dobrimi knjigami za otroke, tudi ne. Intervju Ko založbe knjigo izdajo, naslednjega koraka ne naredijo. Lahko bi si omislili simpatične promocije s slikarji, z igralci, z avtorji. Tako bi knjige gotovo bolj približali tistim, ki so jim namenjene.” X Ali lahko avtor sam kaj stori za promocijo svojih knjig? “Nekaj že. Sama zelo rada pridem, če me kam povabijo. V Slovenj Gradcu sem se na I. osnovni šoli pogovarjala z otroki, ko so knjigo Pinkaponka se potepa že prebrali. To me zelo veseli, ker otroci najdejo v besedilu kaj takega, česar ti sam ne. Žal pa mnogi s knjigo ne vedo kaj storiti, tudi mladinska knjiga v Slovenj Gradcu ne. Tam so Pinkaponko vrgli na spodnjo polico.” X Ali imate občutek, da je pisanje otroške literature manj cenjeno kot pisanje literature za odrasle? “Presenetljivo, koliko ljudi zna odločno začrtati ločnico. Če je to zato, ker je bilo njihovo otroštvo oropano pravljic, potem mi je samo žal za njih. Zame je pač najpomembnejši svet, s katerim se pri pisanju otroške literature srečujem. To je moje otroštvo. Mogoče sem ravno zato toliko srečna v tem svetu, ker je samo moj.”Q Helena Merkač m ! AU SE odloČATE ZA NOV NAČiN O^REVAnJa ÌN pRÌpRAVE sanìtarne vod e? Seveda smo poskrbeli tudi za strokovno servisiranje in originalne rezervne dele, tako v osnovni ele-mentni garanciji kot v vsej življens-ki dobi. GORENjE SERVÌS bo S SVOJO pONlldbo plÌNskib koilov pRÌZNANEqA fRANCOskEQA PROÌZVAJaIcA SaUNÌER DuVaI izpolNil VAŠA pRiČAkoVANJA. KaJtì plÌN je okolju prìJazen vin enercpJe: X Z NAJNizjO EMisijO C0'2 X pRAkriČNO bREZ ŽVEplA ' bREZ pRAlIU ÌN SAJ ' Z MÌNÌMaInÌM oddAjANjEM NOx ÌN CO X Z MÌNÌMaInÌMÌ STROŠki NAkup plÌNskEqA korU V SERVÌSU qORENjE PRÌNASA VRSTO dodATNih uqodNOsri: X bREZplAČEN ZAqON X dEŽURNO SERVÌSNO službo X MOŽNOST bREZobRESTNEqA obROÓNEqA odpUČEVANjA X popusr za qoroviNsko pLag lo X MOŽNOST 2 Ali } lETNEqA ZAkupA Z bREZplACNÌM VzdRŽEVANjEM Natančnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali po tel.št. 063/ 854-030 ali v najbližji servisni enoti! o co o co co s © 0) •č1 OJ 0) > o C^l n 0 it c 1 b CL o Bo IMAC1 proizvodnja In trgovina, d.o.o. Gornji Dolič 78 62382 MISLINJA ikmun m lejw Umetni kamen različnih velikosti za oblaganje fasad, stebrov, kaminov itd. Polaganje je enostavno, lahko ga opravite sami. Informacije in prodaja: 0602/55-450 BANKA IZRAZITIH PREDNOSTI Poštna banka Slovenije bi bila lahko povsem neprepoznavna v množici slovenskih denarnih zavodov, če vam ne bi zagotavljala nekaj več. Mlada bančna ustanova, ki jo je vredno poznati. Po osamosvojitvi Slovenije je pričela samostojno delovati tudi Poštna banka Slovenije, ki je vnesla v naše bančno poslovanje nekaj dobrodošlih ugodnosti, med drugim tudi možnost, da vam denar ah čeke prinesejo na dom. Storitve PBS so zaradi razšiijenosti poštne mreže (preko 900 okenc za denarno poslovanje) dostopne najširšemu krogu uporabnikov, banka pa zagotavlja tudi ponudbo iz sistema plačilnih kartic ACTIVA in MAGNA, kar predstavlja danes sodobne bančne storitve in načine plačil. Če k temu dodamo še dejstvo, da je delovni čas pošt za stranke izjemno ugoden in da lahko lastniki bančnih kartic dvigujejo denar na okoli 200 bankomatih po Sloveniji, potem drži njihov slogan, da je denar s Poštno banko Slovenije vedno dosegljiv. Nič čudnega torej, da PBS po številu varčevalcev in obsegu zbranih vlog prebivalcev prekaša že marsikatero banko z daljšo tradicijo v poslovanju. Tudi pri kreditni politiki ponuja PBS nekaj več: občanom, ki imajo pri njih hranilno knjižico ah tekoči račun, omogoča ugodne namenske in nenamenske, kratkoročna in dolgoročne kredite. Najem kredita je pri njih poenostavljen tudi za pravne osebe, saj so vselej pripravljeni podpreti obetavne poslovne načrte, posebej s področij turizma, gostinstva in kmetijstva. Za podjetja, ki imajo poslovne enote po Sloveniji, je banka zanimiva pri izplačevanju plač, saj omogoča z razširjenostjo svoje mreže najbolj enostaven in racionalen način plačil. Kakšne so še ugodnosti za lastnike tekočih računov pri PBS? Na podlagi vloge stranke se lahko limit dvigne do 50 odstotkov rednih prejemkov, z ugodno rešeno prošnjo pa lahko limit kar nekajkrat preseže vaš mesečni priliv denarja. Banka namerava v prihodnje te ugodnosti še obogatiti. In še nekaj za mlade varčevalce: Poštna banka Slovenije je zanje ustanovila čebljančin klub, ki spodbuja varčevanje in podjetnost že od mladih nog. PBS. Poštna banka Slovenije d.d. Čopova Ila, 61000 Ljubljana Tel: + 386 61 125 30 50, 125 31 26 Fax: + 386 61 125 32 02 Sektor za poslovanje s prebivalstvom Cankarjeva 1, 61000 Ljubljana Tel: + 386 61 126 34 11 Sektor za sredstva in naložbe Miklošičeva 12, 61000 Ljubljana Tel: + 386 61 325 461 Do dobrine ali gotovine s kreditom Poštne Banke Slovenije ! Aktualno V Radljah ob Dravi sd o obvoznici in rešitvi radeljskih klancev pogovarjajo že desetletja, zarisanih je bilo že več tras, vendar doselj do uresničitve tega projekta ni prišlo. Kot kaže, so Radeljčani sedaj temu še najbližje, saj je tudi v letošnjem republiškem proračunu za začetek del, to je zbiranje dokumentacije, predvidenih nekaj več kot 23 milijonov tolarjev. Radeljska obvoznica naj bi bila dolga več kot 4000 metrov, v Radljah pa vztrajajo, da država hkrati z gradnjo obvoznice reši tudi probleme z radeljskimi klanci. O gradnji obvoznice se je radeljski občinski svet moral sestati celo na izredni seji, saj je prišlo do nekaterih zapletov. Predvidena trasa obvoznice se je v zaselku Hmelina namreč zelo približala naselju. Okrog zadnje trase obvoznice in preševanja radeljskih klancev se v Radljah ob Dravi pogovarjajo od leta 1992 do danes. Projekt obvoznice je bil v preteklih letih dvakrat razgrnjen in ponujen v Obvoznica se precej približa hišam na Hmelini javno obravnavo, v teh letih so pridobivali razna soglasja in dovoljenja, izdelana je bila lokacijska dokumentacija in sedaj so tako daleč, da bi že lahko dobili lokacijsko dovoljenje. Za lokacijsko dovoljenje, ki ga izdaja ministrstvo za okolje in prosotr, pa so potrebna tudi soglasja nekaterih ljudi, ki živijo na Hmelini. Ko so tamkajšnji prebivalci te dni dobili v podpis to soglasje, so zgroženi ugotovili, da naj bi obvoznica potekala skorajda pod okni spalnice in dnevne sobe. Pri dveh hišah namreč pride obvoznica na samo mejo parcele, pri gradnjo pa bi nemara s stroji posegali tudi v njihovo posest. Ali je to potem sploh še obvoznica, so se spraševali ljudje, ki so sodelovali na seji sveta občine Radlje ob Dravi, kjer pa so zgroženi spoznali, da se predlagana trasa razlikuje od tiste, ki je bila predstavljena na javni razgrnitvi. V Radljah ob Dravi pa so si vsi več ali manj enotni, da Radlje potrebujejo obvoznico in rekonstrukcijo klancev, vendar bodo vztrajali, da obvznica na drugi strani nekaterim ne bo poslabšala bivalnih razmer. Z obvoznico bi razbremenili 500 prebivalcev, ki danes živijo v nemogočih razmerah v središču Radelj, vendar nova obvoznica zato ne sme poslabšati življenja kakšnim stotim prebivalcem na Hmelini. Večina je bila mnenja, da na tem področju, kjer je sedaj predvideno bližanje k hišami, možen zamik proti hmelišču. Ob tem se poraja vprašanje, kako močan je hmeljarski lobi. Južnejša varianta obvoznice, ki bi bila za prebivalstvo najman moteče, pa že pred leti ni prišla v poštev, saj bi potekala na Zemljiču prve kvalitete in za to varianto ne bi dobili soglasja republiškega inšpektorja. Od investitorja pa bodo poleg ustreznega odmika od hiš zahtevali še protihrupno zaščito. Vse kaže, da obvoznice zaradi kanalizacijskih napeljav ne bodo mogli poglobiti, kot je bilo sprava načrtovano. Sicer pa je radeljska obvoznica med 82 predlogi edina v državi, ki naj bi jo kmalu pričeli graditi in te priložnosti v občini ne smejo spustiti iz rok. Iz direkcije za ceste republike Slovenije pa so odbili obvestilo, da morajo do zadnjega dne v avgustu zbrati potrebna soglasja, sicer bo direkcija ta denar namenila za druge projekte. In dejstvo je, da v Ljubljani komaj čakajo, da se nekje v Radljah ne bodo uspeli dogovoriti in da bodo lahko denar preusmerili kam drugam. Vmes pa so se Radeljčani tudi pogovarjali na direkciji za ceste v Ljubljani, kjer so jih skušali prepričati, da je potrebno cesto, ki se gradi za petdeset ali sto let, umakniti od naselja. Prebivalci zaselka Hmelina pa jasno poudarjajo, da niso proti gradnji obvoznice, vendar zahtevajo, da ta ne poteka na samem robu njihovih parcel, saj je dovolj drugega prostora. V tem zaselku živi več kot sto ljudi, ki se jim zaradi tega posega v prostor ne sme bistveno zmanjšati kvaliteta življenja. □ (mp) Anketa Andrej Bricman, Milan Gros, Terezija Gumpot, Tina Tasič, Jože Založnik in Jože Krenker Naša anketa: 5 ‘i.mdm m mo Pravijo, da po dežju rado posije sonce in da po dežju rastejo tudi PETER OBRETAN. gozdni delavec, Bistra, Črna na Koroškem: “Že s petnajstimi leti sem začel delati kot gozdni delavec sekač. Naša družina je bolj gozdarska, saj nas je bilo pet bratov zaposlenih v tem poklicu. Ta mesec je za mene zelo pomemben, ker odhajam v zaslužen pokoj. To pa ne pomeni, da se med gozdarje ne bom več vračal. Še naprej Itom rad prihajal mednje. Če lx) možnost, lx>m še sodeloval na tekmovanjih gozdarjev ob turističnem tednu. Letošnje zmage, ki sem jo dosegel na tekmovanju, sem seveda vesel." gobe. Gobja sezona je tu in po gozdovih je že opaziti nabiralce, ki stikajo za gobami in uživajo v nabiranju. Z novo uredbo države pa bomo smeli letos nabirati manj gob, kot smo jih doslej. S tem ukrepom se bosta odkup in izvoz gob zmanjšala za približno 400 ton, ukrep pa bo zmanjšal poseganje v gozdni prostor. Naše anketirance smo povprašali, kako bodo kljub ukrepom gobarili letos? ANDREJ BRICMAN “Če je država sprejela ukrep za preprečitev prekomernega nabiranja gob, se mi zdi, da je to čisto prav. Enkrat naj se tudi zakonsko uredi, katere gobe smemo in katere ne smemo nabirati. S tem bo gotovo tudi med nabiralci več spoštovanja do gob in narave. Mislim, da gobarji moramo vedeti, kje in kakšne gobe lahko nabiramo, da ne bomo oškodovali narave.” MILAN GROS “Gobe nabiram že od otroških let, zato so mi kraji na Pohorju dobro znani. Gobe nabiram vse od Rogle do Ribniške koče in vzdolž Mislinjskega jarka. Letos sem že nabral nekaj jurčkov in lesičk, prava gobja sezona pa se bo šele začela. Gobe rade rastejo zdaj proti jeseni, ko že padajo jutranje megle, in takrat je treba iti v gozd.” TEREZIJA GUMPOT “Pravijo, da ženske nismo dobre gobarke in se pred nami gobe skrivajo. To ni res. Jaz lahko rečem, da sem ena tistih, ki gobe rada nabiram in v nabiranju uživam. Nerada jih pa pripravljam. Tudi za ukrep vlade, s katerim predpisuje, koliko gob lahko naberemo, zelo dobro vem in prav je, da ga spoštujemo”. TINA TASIČ ”Za nabiranje gob me je navdušil moj očka in zelo rada hodim z njim v gobe. Nabirati in stikati za gobami je za mene pravi užitek, še posebej takrat, če mi uspe najti mlade, zdrave jurčke. Poznam pa tudi druge gobe in tiste, ki jih ne smemo nabirati. Prav je, da že mlad spoznaš, kako je treba nabirati gobe, da za seboj ne puščaš škode”. JOŽE ZALOŽNIK “Jaz nisem strasten gobar, gobe pa rad nabiram, saj sem vso življenje sredi pohorskih gozdov, kjer sem tudi delal kot gozdni delavec. Tako sem gobe nabiral kar med delom in po pravici vam povem, včasih sem jih iz gozda nosil kar cele koše. Zdaj je pa tega konec in gobe lahko nabiramo le omejeno, po ukrepu vlade, ki ga je sprejela. Prav je tako”. JOŽE KRENKER “Dobro sem seznanjen z ukrepom vlade, ki je predpisala poseg v gozdni prostor. Mislim, da je prav, da se tudi gobarji naučijo reda pri nabiranju gob, saj se v gozdu včasih dogajajo čudne stvari. Gobarji ne upoštevajo gozdnega reda in nabirajo tudi tiste gobe, ki jih ne bi smeli. Zato je prav, da so za nepravilno gobarjenje določene tudi strožje kazni”. F. JU RAČ Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre. Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure. Tel: 063 857 558 Do Koroški ODLAGALIŠČE NA MUTI JE PROBLEM 2S(L8K)[I StLteWlIÌMS ©& Sredi lepih poletnih dni so se s posebno kolesarsko potjo, ki so jo speljali skozi ekološko ogrožene kraje na koroškem in Štajerskem, Zeleni Slovenije s postankom na Muti ponovno dotaknili boleče rane onesnaževanja okolja pri nas. Vse polno rakavih ran je med nami, mnoge so v nebo vpijoče in kar same kličejo po reševanju tako na lokalnih kot državnih ravneh. A žal je med nami, kljub letošnjemu letu varstva narave, ekološka zavest tako malo osveščena, da nas kaj malo bolijo packarije odgovornih v Železarni na Ravnah, podjetnikov v Slovenj Gradcu ali pa onesnaževanje v sicer brez ustreznih dovoljenj odprti, a za mnoge odpadke pripravni jami na Muti. Marija Gerold, gotovo ena najaktivnejših članic Zelenih na koroškem, poudarja: “Vse preveč odpadkov se dela tako pri proizvajalcih blaga kot pri embaliranju. Nihče pri tem ne nosi svojega dela stroškov, ki nastanejo ob skladiščenju odpadkov. Tu vmes je tudi trgovina. Služijo na račun narave - a nihče ne poskrbi, kam bo dal odpadke. Tudi država ne pritiska nanje in to je velik problem. Letos je leto varstva narave. Pol leta je že za nami, a se še vedno ni kaj postorilo. Dalo bi se mnogo narediti, a kaj, ko tudi volje ni. Ni še tudi tiste prave privzgojenosti, tistega občutka za lepoto in čistočo v naravi.” Predsednik Zelenili Slovenije gospod Vane Gošnik je predlagal povsem konkretno akcijo. Pravi namreč takole: “Na drugi strani pa država trdi, da obvladuje problem odpadkov. Zato bom zdaj tu na Muti prvič povedal, kaj pripravljamo Zeleni. Tej vladi, ki bojda zna paskrbeti za odpadke, bomo pred vrata Ministrstva za varetvo okolja dostavili nekaj sodov baterijskih vložkov. Rekli bomo: Izvolite, ker bojda obvladate to, uredite! Mi te odpadne baterijske vložke imamo, ker smo jih mesece in mesece zbirali. Bomo potem videli, kako v resnici obvladuje vlada oziroma ministrstvo za okolje ta problem.” Pri odpadkih se s povsem konkretnimi težavami srečujejo ljudje na Muti. Do nedavna se je v deponijo na Muti, za katero nekateri trde, da nima niti ustreznih dovoljenj, odlagalo vse vrste tako gospodinjskih kot mnogih industrijskih odpadkov. Pa jih niso odlagali na Muto samo domačini, temveč so se za odvoz na Muto potrudili tudi tisti, ki bi po vseh pravilih morali svojo svinjarijo pastiti kje drugje. Tako neuradno celo trdijo, da so s posebnimi tovornjaki svoje nevarne odvečne in odvržene produkte tostran meje v nočnih urah puščali celo Avstrijci... To so zgolj neuradne in morda celo neutemeljene trditve, ki pa med domačini sejejo kali nezaupanja in dvomov. In če je to v resnici res, so med temi odpadki prav gotovo tudi tisti, ki so sila nevarni... Zato sekretar stranke Zelenih Slovenije gospod Rudi Meršak poudarja: “Problem deponije, o kateri govorimo, je v rokah župana. Župan je povedal, da bi z odlokom bilo nesmiselno zapirati deponijo. Bilo bi primerneje, če bi ljudje, tudi zeleni so med njimi, na župana pritisnili in mu celo pomagali postaviti rampo. Tako se prične kontrolirati, kaj in v kakšnih količinah se vozi v jamo na Muti. Res bo tako v nanovo nastalih štirih občinah prejšnje oltčine Radlje prihajalo do črnih odlagališč. A z inšpekcijsko kontrolo in z občinskimi redarji je možno vse spremljati in istočasno vse sankcionirati. Premalo je namreč samo spremljati pojavljanje črnih odlagališč, če ne kaznujemo tistih, ki jih polnijo. Problema deponije odpadkov na Muti s kolesarsko akcijo Zelenih in z okroglo mizo, ki so jo pripravili na Muti, sicer niso rešili ne zeleni, ne Občinarji in ne ljudje, so pa s prstom pokazali na brezbrižen odhod nas vseh do narave, ki nam je bila dana na posodo. Bogvedi, kaj bomo ponudili zanamcem. O tem sem za mnenje vprašala znanega svetovnega popotnika Jureta Šterka, gospoda, ki je z ja-demico objadral svet in ki kot zagrizen član Zelenih opazuje Slovenijo... - Gospod Šterk, verjetno ste prvič na Muti, čepra v ste objadrah že cel svet? “Ja, res sem prvič.” - Muto povezujete z ekologijo, saj ste sem prišli skupaj z Zelenimi ravno s tem namenom. “Natančno tako. Marsikaj smo videli. Naša domovina, ki naj bi bila zelena Slovenija, ni samo zelena. Je tudi umazana. Na žalost! Poslanstvo Zelenih bi naj bilo v tem, da skušamo to umazanost čimbolj zmanjšati." - Ali lahko primerjate - recimo -umazanost naše severovzhodne Slovenije s potmi, ki ste jih naredili. Kjer se najdejo še takšne primerjave? Ali povsod drugje posvečajo ekologiji večjo pozornost kot rru? “Zelo odvisno. To je zelo odvisno od tega, če je družba taka - rekli bi, napredna v tem smislu - potem ekologiji posveča veliko pozornost. A žal je vse povezano z denarjem in se zmeraj pojavlja problem stroškov. Če se družba dovolj zaveda problema varovanja okolja in je pripravljena dati sredstva, potem se stvari vedno premikajo na bolje. Če pa ji gre vedno samo za goli lov za dobičkom, potem nimamo kaj pričakovati in je lahko vse samo slabo.” -In mi smo kje? Vmes’ “Ja, mi smo v tranziciji. Tako bi na žalost lahko rekli temu. Marsikaj se dogaja, predvsem pa se mi dozdeva, da bomo Slovenijo zasuli z odpadki. Žalostno je, res žalosmo, da vlada nima izdelane strategije dela z odpadki! To bi moralo biti že zdavnaj narejeno! Dolžnost, oziroma ta prvi posel Zelenih bo, ko pridejo v parlament - kar upam, da se bo zgodilo, kajti (zelo mi je žal) danes je parlament brez Zelenili,- Tisti, ki so ZelenL.ostali, niso Zeleni, saj so bili celo zraven pri podpisu prostega tranzita skozi slovenijo, kar je neke vrste ekološki zločin...No, to delo z odpadki in uravnavanje tega dela bo v bistvu prva dolžnost Zelenili, da spravi skozi parlament vso zadevo.” - Gospod Šterk, verjetno imate še vse polno načrtov, odjadrati še enkrat svet, pa gotovo ne? “Ja, ni rečeno! Delam v to smer...” TRepnik - Vrhnjak (šmm m mim Krajani Meškovih Sel so že pred leti razmišljali o ureditvi ceste od kmeta Apačnika do Sel. Začeli so zbirati finančna sredstva, del je prispevala tudi mestna občina Slovenj Gradec. Tako so pred kratkim že predali svojemu namenu cesto, ki jo je svečano odprl župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec (na sliki), mariborski pomožni škof Jože Smej pa je cesto blagoslovil. FJ. V soboto, 2. septembraj 11.Od Velika povorka z. vpregami in o /tprenu tvom 12.00 Postavitev scjeniskega znamenja; tržni referent mesi svetnik Stefan Visotschnig naznani začetek sejma 12.30 Otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva: opravita jo deželni glavar dr. Christof Zernatto in deželni poslanec mag. Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk 13.00 Otvoritev razstave majhnih živali 15.00 Neposreden prenos čestitk na ORP iz šotora „Rosselwirt“ EEQ 21.00 Hirter Rier-Velik ognjemet 1.-4.9.1995 ll§T®§ MA !?@ RAVNE "DNEVI fiMD RAVNE’ Vabljeni na prireditve: PETEK, 08.09.1 995 tìYjVin [QilPSfiìTO - nasveti, brezplačne usluge °b "kolesarski C1KLOKROS pred domom AMD Ravne SOBOTA, 09.09.1995 * H SPRFTNOSTNA VOŽNJA - NAGRADA AMD ^motoriste in avtomobiliste na parkirišču uprave -veselica z ansambl0,n DOBRA BRANA IN ODLIČNA KAPLJICA NEDELJA, 01.10.1995 siaisM as» POKRCTVrnaJA^ZA VAROV ALNICA MARIBOR. koroški radio o 0) "O c (D > O 00 CO CM CD CB > o ■ mmm Soo v »o h- ^ I 95? O-CM < 0 QT CD o° ^ >< c ■ ■H ^ ± C ^ S CD »N CM .E •r; CM >(/) § E o c ^ 3 «S »O .0) CO m OH h- Vabimo Vas, da nas od 9. do 18. septembra obiščete v Celju, na največji slovenski sejemski prireditvi MOS '95. Predstavili bomo novosti naših prodajnih programov: ffi trgovinsko poslovanje z blagajno KONIC SR5020. programski paket in povezavo s črtno kodo tehtnic LIBELA in BIZERBA 1 gostinsko poslovanje z blagajnami KONIC SR5020, KOPA3000, KOPA GS21 in GS22, programski paket in povezavo s šankomatom 1 sisteme za video nadzor v povezavi z računalnikom, sodobne barvne in črno-bele video kamere, časovno multipleksirano neprekinjeno snemanje od 24-960 ur 1 osebni računalniki, tiskalniki in multimedijski produkti 1 Programska oprema MICROSOFT (Microsoft Office, Slovenski Word, Windows '95 ...) AOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŠITEV Uradni partner firm ORACLE, MICROSOFT WYSE, COMMPAQ. Ko smo pred kratkim v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pripravljali prispevek za Prepih, smo se po naključju srečali z njo. DARJA COKAN je bila v druščini veselih in razposajenih deklet. Brezskrbnost poletja in počitnic preživlja tako kot večina mladih. Sprva je bila sila redkobesedna in ni hotela veliko govoriti o sebi, kajti hvali se nerada, vsaj tako so Potem povedale njene prijateljice. In vendar je beseda dala besedo, tako da prijetnega klepeta kar ni in ni hotelo biti konca. Darja namreč silno rada in z resnično ljubeznijo svoj čas posveča literarnemu snovanju. Ima zajeten ducat pesmi, pa veliko, veliko literarnih prispevkov. Največ objavlja po številnih časopisih in njena tematika poleg ljubezenske vsebine predvsem temelji na utripu (P(S©®<&D<žMyKI£\ f>(tìO DSlìJÌMy V zadnjih letih je tudi na podeželju več posla. Mati mu je ponudila večji zraslo nešteto privatnih trgovinic, del stare hiše, in ker rad dela z Ijud- ka ter ili lastniki se bolj ali manj pri- mi, sta s prijateljem Marjanom jazno vedejo do strank. Mladi trgo- Lipušem uredila trgovski lokal, ki vec Marjan Peruš je še posebno naklonjen starejšim osamljenim strankam in z njjimi rad poklepeta, kadar mu dopušča čas. To pa je, kot bi podaril paket zdravilnega balzama za osamljeno dušo. V podjetju, kjer je delal, zanj ni bilo kar dobro služi svojemu namenu. Solidna in hitra postrežba ter prijazen pristop prodajalni zagotavlja dotter uspeh, saj tu lahko kupimo živila vseh vrst in druge manjše potrebščine za dom in druž.ino.O LM. kmečkega življenja, na njej značilen način. Zna prisluhniti in podoživljati vonj domače zemlje, košenine, ozare in še kaj. In nenazadnje, takšno literarno ustvarjanje je prav zanimivo. Sploh pa je Darja omenila, da redno prebira naš časopis in da smo ji kot takšni tudi v tem obdobju “kislih kumaric” zelo všeč. Morda tokrat tudi zaradi klepeta z njo in njeno mladostno razposajenostjo. Brezskrbnost počitnic namreč tudi v vročih dnevih ne pozna meja.O Silvo Jaš M Včasih smo rekli Šentjanžu - Šintjan. To je njegovo pravo, rojstno ime. Tisti nesrečni “ž” so pridali pred leti, kar pa zelo kazi, sramoti sam kraj. Kakorkoli že, ljudje smo se pač navadili na Šentjanž. Zanimivo pa je, da če bi iz Avstralije ali Amerike naslovil Šintjan, Slovenija, bi naslovnik pošto gotovo prejel. Šentjanžev je v Sloveniji več, Šintjan pa samo eden. Žal nas čas preoblikuje. Nekoč je bil Šintjan mala vas: tri trgovine, dve gostilni, pekarija, Šmonovo čevljarstvo. To je bilo vse. Spominjam se besed pokojne matere, da so v Šentjanu veliko igrali, sama je odigrala preko 100 iger. Pokojna Marija Tevž je bila igralka z dušo in telesom, pa Marija Pust, pokojni Šmon, čevljar, (pozneje je živel v Kotljah in je naštudiral veliko teh iger) in še pokojni organist in mežnar Tevž, je veliko k temu prispeval. Oder je bil v šoli ali pa kar pod kakšnim kozolcem. Tako je prosvetna dejavnost v kraju napredovala, vsestransko jo je širil tudi gospod Franc Bart. Ljudje so se takrat radi vozili z vlakom iz Dravograda, Slovenj Gradca. Tudi ta železna kača se ne vije več, časi so postali vse drugačni. Na železniški postaji v Šentjanu je sedaj picerija, ki privablja goste od blizu in daleč. Ko greš od maše domov, je pač najbolje, da jo mahneš po progi, saj tam ni avtomobilov. Brezskrbno se maješ po kamenju, ki bi moralo biti že zdavnaj odstranjeno. Urejena peš pot bi posebno koristila šolarjem, tistim, ki jih prevaža hitri Vanč. Ko nekako dospeš do bližine Bukovske vasi, se ti pod gozdom odpre lokal “Karmen”. Tam se odžejaš, pomeniš s prijaznimi ljudmi in odhajaš poln domačega vtisa. Časi so drugačni, novi lokali in trgovine pa te le pritegnejo, saj prikupne natakarice imajo - čarobno moč.O Viktor Levovnik Podlistek MEŽIŠKA DO LINA IN JAVO RNIKOV BIK 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (14) počasi približali množici. Ta je takoj od vseh strani pritisnila na cesto in jo popolnoma zaprla. “Hoch ungeteiltes Koemten!” “Mi hočemo plebiscit!” je vpila množica, povečini iskreno misleč, da je to v interesu delavskega razreda in da nastopa za pravično stvar. Od vseh straneh so mahale zastavice in pašeljci. Avtomobili, velike prostorne limuzine, so se morale ustaviti. V prvem avtomobilu so sedeli vojaSki ptedstavniki komisije, med katerimi Prežihov Voranc, koroSki književnik, ki je zgodovinskim in družbenim dejstvom o plebiscitu dodal še umetniško sporočilo Piše: MIRO PETEK Po senžermenski mirovni pogodbi sta bili Jezersko in Mežiška dolina pripadli Jugoslaviji brez plebiscita. Prav Mežiška dolina pa je bila v pogajanjih mnogokrat predmet velikih razlik med štirimi velesilami, ki so odločale o podobi severnih slovenskih meja; kajpak so bile razlike tudi med Avstrijo in Jugoslavijo. Tako so Angleži, denimo, 22. februarja 1919 zagovajrali tezo, da bi morala Mežiška dolina postati sestavni del kraljevine SHS, Američani pa so takrat zagovarjali mejo bolj na jugu in bi tako tudi Mežiška dolina postala avstrijska. Avstrijci so si Mežiško dolino sicer želeli, kasneje so svoja stališča prilagajali, nakakor pa si niso želeli, da bi ta dolina postala sestavni del plebiscitne cone A. Uradno ljudsko štetje je v tej dolini leta 1910 naštelo le 3119 ljudi, ki so oporabljali nemški jezik in Mežiška dolina bi lahko postala jeziček na tehtnici. Italijani in njihovo navijaštvo do Avstrijcev je poglavje zase, zanimivi pa so razlogi, zakaj so Angleži v Mežiški dolini zagovarjali jugoslovansko stališče. Po vsej verjetnosti gre za razloge gospodarske narave, saj je bila po senžermenski pogodbi Mežiška dolina dodeljena Jugoslaviji in tako je Bleiburška unija rudnikov (BBU) izgubila mežiški rudnik. Deželna vlada v Ljubljani je takrat zaplenila vse zaloge izdelkov, mdnik pa postavila pod sekvester in državno nadzorstvo. Leta 1921 je prevzela upravo nad tem rudnikom nova angleška družba The Central European Mineš Limited s sedežem v Lonodnu, ki ji je mežiški rudnik prinašal velike dobičke. Sicer pa se je pred drugo vojno izkazalo, da je v tej družbi imela večinski delež prav BBU, ki je med vojno spet postala lastnica rudnika. PREŽIHOVA LITERARNA RAZLAGA Lovro Kuhar-Prežihov Voranc in Josef Friderich Perkonig sta književnika, ki sta koroškim Ixrjem (1918-1919) in samemu ljudskemu glasovanju IO. oktobra 1920 dala tudi umetniško sporočilo, Voranc s Požganico, Perkonig pa z romanom Patrioten. Požganica, ki jo je sam Voranc podnaslovil “roman iz pre-vratnih dni”, se ukvarja z nacionalnim problemom v razburkanih, prelomnih, “prevratnih" dneh. Vodstvo guštanjske socialdemokratske stranke je bilo takrat med glavnimi oporniki nemško-koroške propagandne in Voranc slikovito opisuje, kako so v Mežiški dolini pričakali dane razmejitvene komisije. “Slednjič so se na ovinku ceste prikazali trije avtomobili, ki so se sta bila tudi zastopnika jugoslovanske in avstrijske vojne sile. V drugem so sedeli trije dani razmejitvene komisije, a v zadnjem avto-mobilu je sedel en sam par. Debel, staruhast civilist in mlada, nallšpana ženska. Komisija je bila v očitni zadregi; mogoče jo je demonstracija presenetila v tem delu koroške dežele, ki je bil že skoraj izven razmejitvenih kombinacij, mogoče jo je presenetila zaradi tega, ker ji je ta del bil opisan kot povsem slovenski kraj, ki se je že odločil za Jugoslavijo. Zato so iz vseh avtomobilov zrle samo začudne, skoraj nejevoljne trči. “1 lodi! Heil ungeteiltes Koemten! Mi hočemo plebiscit!” so vpili glasovi. Vsa množica je obrnila oči v par, ki je sedel v zadnjem avtomobilu. Organizatorjem je bilo tajno sporočeno, da bo najvažnejša oseba pri komisiji zastopnik Italije, neki detel gospod, na katerega je predvsem treba pritisniti. In ta gospod je bil res izredno detel; trije hlebi pod-bradne masti so mu silili na prsi. Zato je množica takoj obstopila ta voz. Pipan in Abšnar sta na čelu najtolj vnetih sodelavcev pristopila k avtomobilu, da izročita gospodu spomenico. Ko je Pipan hotel to s kratkom nagovorom storiti, je rekel Strojanec Zabemikov Tevže na glas: “Mojmuš! Ta pa ima hujše žvarce kot Javornikov bik.” Pijanci in radovedneži so se spustili v nesramen in izzivajoč krohot, ki je za trenutek zaglušil vse ostalo. Mnogim udeležencem demonstracije je bilo tako smešno, da so se kljub svečanemu trenutku komaj vzdržali glasnega krohota ali pa so očitno kiliali. Le tisti, ki so stali tik ob vozu, ser bili resni... Medtem se je prvi avtomobil pomaknil dalje, takoj za njim drugi in še preden so zastopniki spregovorili, je pognal tudi šofer zadnjega voza in brezobzirno rinil skozi množico. Najbližji so odskočili, Pipan pa je spustil spomenico deteluharju na noge - in že so se vsi trije avtomobili spustili v dir. Množica je presenečeno strmela v kolono... Nekaterim je šlo na jok in so otrpli obstali na mestu, drugi pa so vpili za vozovi: “Hoch ungeteiltes Koemten! Mi hočemo plebiscit!” Vse so prevpili pijani Strojanci, ki so se medtem zvalili z brega na cesto: “Živio, Koroška! Živio, Javornikov bik!..." Vse je bilo mnenja, da so Strojanci zakrivili ta neuspeh; o njegovih posledicah se je kmalu zvedelo posvod v obliki vesti, da Mežiška dolina ne bo vključena v plebiscitno ozemlje Koroške, temveč da je že končno veljavno jugoslovanska. Vendar neuspeha niso zakrivili Strojanci, pač pa angleški magnati, lastniki svetovnega svinčenega trusta, ki je odločil, da mora Mežiška dolina brez plebiscita pripasti Jugoslaviji, da mu Ixxlo njeni tegati in razviti svinčeni rudniki izhodišče za organizranje, prilaščanje in monopoliziranje vse svinčene industrije s to rudo neizmerno bogate Jugoslavije...” (Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, Požganica, založba Obozorja, 1981, str. 386-388 ) (se micLiljuje) Kultura PO KAPLJICAH... se jemljejo zdravila, lnišnice v bolnišnico, iz kraja v kraj ju je vodila pot vse do njegove smrti v Maribom febmarja 1950. Kot Vorančeva življenjska sopomica je Marija Kuhar ohranila prihodnosti mnoga dragocena pričevanja o njegovem razgibanem življenju in ustvarjalnem delu. Nekatera je poznala samo ona in jih samo ona lahko iztrgala pogoltnemu žrelu pozabe. S požrtvovalno in tiho ljubeznijo je tri desetletja po Vorančevi smrti sama vzdrževala spominsko sobo pri Prežihu, jo ljubeznivo odpirala stotinam obiskovalcev, z njo vred pa jim je odklepala tudi bogato zakladnico svojih spominov na pokojnega moža. Z vseh koncev Slovenije in tedanje Jugoslavije so prihajali, s Primorske in Koroške, iz številnih dežel sveta, tudi skupina pesnikov in pisateljev iz Evrope, Azije, Afrike in obeh Amerik. Vpijali so njeno pripovedovanje, a čeprav je prevajalec lahko le skopo povzemal njene misli, so občutili in dojeli človeško toplino, zavzetost in ljubezen, ki je vela iz njenih besed. Prav s temi svojimi dejanji je dosegla, da so postale Kotlje, Preški Vrh, posredno pa tudi vsa dolina in širša krajina cilj mnogih poučnih in turističnih izletov. Prihajali so na Preški Vrh že desetletja prej, predno je naša ožja in širša slovenska skupnost leta 1979 obnovila Prežihovo bajto in jo spremenila v spominski muzej. Nekdanja Kulturna skupnost občine Ravne na Koroškem se je želela Mariji Kuhar skromno oddolžiti za vse to in še marsikaj drugega s tem, da ji je dodelila ob njeni osemdesetletnici zlato Prežihovo plaketo. Poslej se bo spomin obiskovalcev družinskega groba Kuharjevih ustavljal tudi ob svetli podobi Marije Kuhar in hvaležna misel bo z Vorancem vred zaobjemala tudi njo. □ partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd te!.: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK lek ivotek (g) lek dentai W PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE lek d.d. IpfeOjjara tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Trgovsko podjetje (EASIflO-lampre! d.o.o. POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT trgovina * servis avtopralnica Skupina Volkswagen BI» il I ! / s £ HITER - najcenjša IN VARČEN družinska limuzina 1,9 TDI GLX za 31.403 DEM ' l Ti t.aV-0 \ «t O • r r»V# I ^ - IBIZA CORDOBA • najbolj ekonomična in najbolj športna med družinskimi avtomobili 1,4 CLX že za M 7',. • '-i/, | zkiftriì •»■•o. - španski temperament in nemška temeljitost 1,05 CL že za 16.903 C T, »V« , z;*».. t /A*» ■■ Trgovsko podjetje LEASING-LAMPRET d.o.o. Šmartno 36, 62383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Tel. & fax.: 0602/ 53 683, Avtotelefon: 0609/ 611 536 * 1 1 N V *G G | 03 T3 u. 0 . 03 . s I K. C >N > Ì ^ t §>^ >N ~ 0 i3 o-S^3 I 3 .-§ SI a ffi N ^ N 'č? o rt C N 2 .-T to *-• d; 1» U ^ 6 8 2 % S O- s .3 J .n. o •a g_'o - - S .O B.^ I o ^ Sii e 8 ^ 5 w-u c oc — «G c/j > 2 £ o 1 (L) 1 i a c>5 ^ oc ‘G rii! 8 H 11 3 ^ £ &13 n ® ^ s O R - e & = oj '« 8 >N ’ "S Q- c T3 -C > -U u o 8 2 - ■- ‘C a ‘ _0 D 8 1 §-$ >N o Cl C d LT) «>-3 - >N ll'Z-i T- 8 > O (D —i *-> in r> O « a. n rt oc 2" «3 a; c rt C 2 o "O .8, c 2 M o S S 8 2 ■££ « H ex -a 8 T3 G D ° 3 ^ a - S 'g ■u 8 S3 li si ^ ^ (1J 51 Q- G c/5 C .s n i'i i •S s ^ .3i^ 2 I>-2' m; 'G o -o S 2 S 8 1 ° « 3 w 8 ,| G tS i x x«j 8 ;Ì? ^ .5 t 03 « ^ 22 S i s •5 s -S > >N 2 d a « o « .2 o 1 60 2* .ìl£ c _ 5 8 ■o a r a G •S R} 8 § « "§ a y 3 1 a •2 rt >2 03" c X) N >co "(D '8 a « o oc V u a n Xi 2 .N 0 ^ 1 Š O 1 c ex ¥ a. •e .343 | o 03 j-; 2 8 tn O a o 8 r3 -i'S £ N a; n O « o 00 -n >u 6 8 3 ■3 6 S2| pp C ^ p S .OR 03 03 >N OJ a> w W K/l o CX C XI "O GX OJ > C ci —• >« -o ex 3 _oj 8 -j e 2 8 af 'e 0 •> >N 1 s E 2 § I >3 n G O C 1/5 X e 2 £ oc o 2 0 w —> 1 ° > e C3 — O E 2 a E o x > o oc 3 I a s 1/ C/5 03 OC 0) I f 1 ^ -8 o oc ex .a 2 u, jrt CJ X x: . •E ~ tu 8 t d) f-¥- ■« « d S § p o x; > a o" -2 S .3 E 0 " o trix §) .0/ d C 2 e _0 2 x . 0 o e .S o ^ 1 è .a « ^ g X ^•d o 3 m « "y “ > & 2 -~ x >8S 2 ^ (U n) :G •-- 8 ~ e o «2^5; u. ___,03 S p « -C « § 2 8 > X3 d Q. >N O X « 3 II « S 2 g ■-33 -s ^ «Ili 2 Hb’cJ I-s 2 m -g .s 8 ^ 2 8 2 Ìli a? S 1alfoj ex a/ g- G 111 8 g 8 d S «-0 S o n .S, X a; oc 11^- E ^ O g 2 c ~ > 0 s -S d X 3 « -3 E - 83 ^ e ^ 0 S a 8 -d 4/ 2 N Xi 1 E I B g Q n X) Gì as m ° d X X 2 2 .Ì8 2 |Ì1|111|I| bXX.RtXd e ex H S Pi H X3 a >8 2 g S > a "aj S) "■ QJ C 8 e X! 2 O xe S >c8 03 s V 8 a S Ri 00 R in .0^ 2 e E 3 o X "3 3 X t/D n O OC 3 B E — u, _H d x ex . 0 3 03 C 2 03 E 03 o “•S.S 1 g 1 S 3 >3 3 f* 3 « d O K X3 C 3 X — E S E 2 d o g 3 -S -S E X « X “3 > .S 3 n 3 n 3 S8 x >■32 a*» 3 ex>g 3 x g M ;3 X Hi x: 3 ^ «5 d 2 2 >« x d^ 8 g '5 a S ^ g 03 ^ i2 2^6 2 ^ x slU i-sl > S .0 > > g 8 it z u 3 > 00 e 3 d ■~ > & N °C - 11 | ‘e ■3 3 § .3 e .3 "3 OC d S -8 e 03 1 d >3 3 > d ss a e x: 8 0 g « 0 d r* e— 1 Š d xe x e a i g 3 e 3 § 3 8 c J2 2 Js I w 00 G C 3 C X G 03 £ a *o d d oc :|S N 5 V In n -r e a SS -i ^2 ou C -p § I g 11 - > d flig aP 1 > d 2 N I 2 S-g 3 g « g g- N x a x pE -p n 5 g >S 8 ?S 8 •S S b 00 3 'I o ^ 1 f I 1 8 - ^ 6 e 3 3 8 p n C U5 « 5J >0 8 8 d u. « e ^ 3 o O G I i I 2 I ° |D co H Oh N c/5 03 a ^ O G iT .. Cu R ^ « 8 xe ^ >,n 'C 2P 3 2 ^ a ^ a; £ .9^ N J3 03 N in o3 G to O C P > (D >co .0^ eri 1 1 s ^ -a s a ^ | S a dii 5C .Si | d xe x: ^ S | 8 B C/5 PO 8 'č > ! R^ &x N Si ^ l-l 8 8 « I 3 -s _3 xe 3^ i |i .3 Rx 3 e d >N OC H ^2 II 8 2 ,o x 2 :S- li d d xe 3 al 2 ^ ài# R|l 5 '8 ^ ^ I £ ^ d N ftl 6 t 2 o 5 x >8 8 •g B e 03 03 % ex 3 E >x 3 a E 's ¥ x ^ ^ xT >0 x « .a 3 d 0 3 8 xe -gr 3 R i « >8 2 #2 8 « I .s ^ G •p G g>? d d x 3 x 3 > ale § SJ3 2 .3 8 a t Oh 1 'g X. 2 9 1 CD •i8>i - P c o c§ OS >0 >N 0 2 15 CO e X! 2 2 d xe 2 8 3 x xe 8 > X £1 e 3 2 d x 3 2 >N -8 3 « X « 0 C 3 g ! « d _ 'c S 2 .2 >c/5 3 O 3 ? .a X d ■> d X ■ W (X n 3 R 5? e d g 2 8 3 ^ > d 3 g 03 > >« 0 .3 1 s p *8 "8 ex Ig > oc 2 3 d _ Xi a o .a s .^H * V) 03 in >U > 1 1 •S 2 -s 2 Èli 03 — o N 03 >U rri ^ V S>ì > S-S| >8 gf -- 5 -O xe xe d > .3 g .SI 'd >8 'n _3 ^ a s 2 >| > £ >'£j a. t '5 >N I 9 3 d d i £ x > Rx 2 3-2 03 _V ?P 2 CU G ^ e g .3 3 X >N 3 | 3 .a ^2 § >8 a 0 ^ •e o .a-e ex C. 3 ex Si 2 > ^ z š g -2 5 > ^ G O Oh G C/5 03 >V5 o > o e >c^ u O G è/5 s 1 - ■B' £ .S e S ..3 8 8 2 -s 'd ^ 3 •Sgl 3 :S a 2 d £ G -O 03 h •u 5 2 è >in •-O >in CU C 1 •a 2 2 •C a CO CU . C 03 G . O > *—> — 8 8 3 £ C/5 >c/5 ^3 03 > H* — G e 0 O 3 R « - N X 3 « re d X ~ - d d X • S 2 x ^ X .Si .3 3 I 2 G Oh .a; u I e o Ph 03 bC a; >N > co G O :# -ìc h 3 2 ,2 2 8 g ^ ^ >CJ _r ^ •S g ^ 8 |8 2 1 3 g R8 I ^ 03 /S O O ^ s I lillà 1 •§ -d X 2 2 > 03 J3 03 G >c^ o § G a C^l U G o -S 55 “! 3 or. C C 2 oc §-; ■§J -§ 8 -8 2 E 8 2 x/f x a-g oc 2 2 > x 3 al d X N C .3 3- « a-g S r2 d ™ a 3 ì 1 3 ^ .d d la# ! P P g.? P - è ^ S£. K o< W .O -o 3. N D g O N 2- o — o o. o CO O- ^ 3 ^ 00 fcl fO 3 K n 2. o n n a EJ 3 D M u c . D a^- o ?r n a' o 3 w g ac CA < < a a § s a3 g g s - ra 3- »• ra5' 2 5" 3 r s tw 'e a n ^ a o C< 3 ^ 2 3 D y g ^ *-» *-J P D ?r r • 3' 3 s 3 S- ® o " o 'Rg- £ je a |i =? o s » -o g m O Cl Q. c- D g "S. 3 cn C- O aa a' < ?! £iL g a s: a' rt- g IM 3 5' a 3 N N( - 3 3 o J2. Cn rt 3 JI rt £ 'S' s "O 3 £ < S I I S I I T3 O C/ž C C/X B- T3 3 -5 O (Sj< fT O) c cn O) a a a <. C -rr 3 < s g r rt' s: S c aa Z? E £ ?T cr Q< D P o h cu ^ co n ■—r I a n< bs R* B-p er a S O. rt tl 9- c C/l a §. al" » aa ^ I 1 " 5' o a - — 00 'S' a-a ^ rt- ? 3" O rt< rt 3 rt ?r ti £. F —. P T5 “ o < n< ~ 3 r g a. rt ?r S « - rt' 3' 3. 3 c ■g 3 g “Is 0 3- 3 rt 3' O rt 3 „ rt a 3 rt rt< "O rt -i 3 W 3 3" tl r- rt'i rt F a - n? co rr* a *- -X- (Ti JU. 5 2 n rt 3 K C P fr o N< P a o P* "O < rè TD o N p p o 3 Ì75-fr p co N< P cr D žr p co p O B < p SL o H-. P 3 N d- < s 0 “ ^ C« m rt O O. 00 tl tl — cr o. rt O „ V. c — ti 3 C *“ - Ql r ^ N rt rt ?r 3 ti 2 s: 5t| | rt' 7S' - ° P< ?r rt PT X) v 3 3. J 3 a § rt s:?0 a a • -o 2. -, g trti g-ip-l rt' 5' rt' r o «< N< fT C o - » ?r C/l “■ PT rt 00 rt' 3 < 3 O w pr 3 3 c Ci- ti cr o W O 3 - N 3 O < S 00 c/i' 0 rt' O N rt' 3.30 rt ^ p a h: a p a;v P a p p C C- p ^2 I ! t rt' 3' la ti cr o< rt 3 £■-3. rt ti « ►— rt' rt' ^ 'rt' S I ^ g rt' Si 5' 3. 3 5 N (-6 3 P co< O ^rr c/5 “ 3 ■o c O < £. O 3 ~rt' N< J ^ P L, cr g3- c ?r rt' § r-f ti c '■ a e 3 rt' pr -, o o £-TE' N< < ti 35 cr 01 3 c ^ o tl /L_ O ^ rt 3 3 tl N o 3 3 K oo 'S' 3 < "O 3 3 —■• co< (T) P rt -p It O ^ rt s IM 8. 3- - 3 3 'g - sc. < S£. 3. ^ 09 a 3 rt' I & rt; - 5' ‘3 s-gll I o?< s! O 3 9 § “■ • fr 3 y P< I rt' (D ✓S T2 CL 5' P 1 g- g Qo £ a o ni ^ a fr 3 - g ti rt & ti p 3 S 5' t frrt S- 3- ^ < I 1 I I ?r a § rt- C a & pr < g o rt' 3 I- E r3 & n< (D P C/5 rti d. p'. (T> B. rt' 5' rt a a p o- d P -Tl rt' rt' 5! I. C/5< CL 3 o l'£ 3 2. o' o — II “l 3 ! a a D O P C- M i! N 3 N n a -> ti rt c« ^ --rt ti II rt: 3 &■ "ti' rt' 63 rt' 3 p C/5 fr a 3 S3 3 s. a cr g< g ^ N i1! o g l| 3 63 ~ 3 pr rt K fr c^ g-S fr I Q< < p fri. co (D O- P & 31 t:2 g» o sc a fr pfas-rt I s rt “ fr fr 3- sr r- ^ rt 2 rn ^ § fr fr 3. 3 l 3 -3. ti C- o — 3' ti jr. tl a ^3 é 5' p' o< (Ti < a o fr o < p o< (D H aa a§ 3 P rt' ■ a ■ < i Q fr < < 2. S fr a n £ 3' r O rt' o. 1 £ 3 I 2; fr. fr CO a Ib' g(^ N 3 ^ ^ C- O o a. ?r ti 3 o U ”, < o < 09 P 3I' % 9, 3' O K a m ti n< — a' “3 fr 3 -' o- c/i rt rt' a d 3 N< fr C. rt c. O 3- a ti 'S 3 ^ £ 3- s a 3" a fr 2-t a r< n 3 « g 3 pr 3 < £ p-rt Z o lil a.^ |a rt_ VX X) tl a- £- tr- rt 3 fr “ 3 fr O K m' g i Č' a ^ rt: 3 a a 0 'S- fr 09 fr 2. tl --J 3 o O "O (Tl rt | a ala 13 s mogel I bila kristjana, boš moral narediti pokoro, % KAZIMIRA LUŽNIK “Veliko ljubezen imam do narave, do teka. Treniram domala vsak dan in vse, kar delam, delam z veseljem in zato, da bi bila še dolgo zdrava in pri močeh. Ob vsem tem pridejo tudi uspehi. Vesela sem jih, pa tudi tega, da se vselej srečujem s prijatelji, vse nas veže nekaj skupnega, to pa je tek v naravi,” pravi Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik, ki je prav te dni dopolnila 61 let starosti. Ni ji videti, da bi zakoračila že v sedmo desetletje svojega življenja, tako čila je, živahna in polna energije. S tekom se je Kazimira, ki je sicer rojena Primorka v Kanalu ob Soči, pričela ukvarjati razmeroma pozno. Prvič se je preizkusila na teku Treh src v Radencih, leta 1981. Pred starom se ni mogla prav odločiti, ali naj preteče 10 ali 21 km; potem pa, ko so jo noge kar dobro držale, se je na progi odločila preteči daljšo preizkušnjo. In že prvi njen nastop je bil zavidanja vreden. Progo je pretekla v času 1 ure in 55 minut ter osvojila absolutno 5. mesto, medtem ko je bila v svoji kategoriji celo prva. In tako se je pričela njena bogata tekaška pot. Ob pomoči moža Miloša, ki pa je bolj naklonjen hoji, zlasti pohodom v hribe, je Kazimira nastopala na številnih tekaških prireditvah doma in po svetu. Rezultat njenega udejstvovanja so številna priznanja, pokali, kolajne in drugi predmeti, ki jih skrbno hrani. Ob našem obisku pri gostoljubnima zakoncema Lužnik, smo bili preprosto frapirani ob pogledu na prelepa priznanja. Pokalov je toliko, da je prostorna PREDSTAVLIAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE dnevna soba premajhna za vse te “reči “, nismo jih mogli prešteti. V Radencih je Lužnikova manjkala le enkrat v vseh teh letih in vselej se je vračala s priznanji. Nastopala je tudi na vseh domačih tekaških prireditvah; tudi na prvem maratonu Kralja Matjaža v Čmi je bila, v tujini pa je tekla v Londonu, New Yorku, Benetkah, na Dunaju. . . Trikrat se je udeležila 6o km dolgega teka Zagreb - Čazma in osvojila eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. “Pet ur in pol sem tekla po vročem asfaltu. Toda to ni nič, pravo doživetje je vsakoletni maraton 42.195 metrov v New Yorku. Množica tekačev in tekačic te prevzame, to je kot reka, ki se vali, to je zares treba videti, doživeti. . . Petkrat sem že bila na tem teku, letos novembra grem šestič,” pravi Lužnikova, ki pa je letos dosegla še en izjemen uspeh. Po zmagah na slovenskem veteranskem prvenstvu v Ljubljani na 100, 400 in 5000 metrov dolgih progah se je namreč udeležila svetovnega rvenstva veteranov v Buffalu v ZDA. V teku na 5 km je bila v svoji kategoriji 15. , na lo km pa 7. Poleg tega je nastopila tudi na maratonu (42195 m) od Buffala do Niagarskih slapov, kjer je osvojila 5. mesto v kategoriji od 60 do 65 let starosti. Seveda Kazimira ob tem, ko pripoveduje o svojih nastopih v Ameriki, ne pozabi omeniti sponzorje, zlasti trgovino Štumpfl, pa Zavarovalnico Maribor in mestno občino Slovenj Gradec, ki so ji omogočili, da je lahko odpotovala čez “veloko lužo”. Kazimira Lužnik je bila rojena 31. 8. 1934, stanuje v Slovenj Gradcu, Prečna ul. 7. Ivo Mlakar MAG(IČNI) KOROTAN urejene razmere in čete pri- ' vrženih ter korektnih navijačev. To prinaša denar in boljše rezultate, to je velik plus za slovenski nogomet. MAG Korotan - to je novo ime prevaljskega nogometnega prvoligaša. Danilo Slivnik, direktor in glavni urednik tedenskega političnega magazina MAG, je ugodil željam svojih Korošcev, ki vodijo nogometaše iz njegovega rodnega kraja. S tem pa je razveselil tudi armado navijačev MAGA Korotana, ki bodo nastopili z novim imenom, organizirani, kot se spodobi za privržence moštva, ki igra v Ligi 10. “Ker smo Korošci, smo seveda regijsko usmerjeni. Nogomet je le najvažnejša postranska stvar na svetu in mi tu vidimo svoj interes. V prvi vrsti nam je šlo za povrnitev imena Korotan, želimo pa si tudi uspehov enajsterice na igrišču. Glede na zanimanje ljudi si Koroška zasluži nogometnega prvoligaša," je po objavi novice o podpisu enoletne pogodbe med MAGOM in Korotanom povedal Slivnik. “Pri MAGU bomo odslej podrobneje spremljali slovenski nogomet, profesionalno in objektivno. V ekonomsko in športno upravljanje kluba se ne bomo posebej vmešavali. Zanima nas uspeh,” je bil jedrnat šef MAG-a. Vložek političnega časopisa je znatno večji od tistega, ki ga je prispevalo slovenjgraško podjetje Nova oprema. Prevaljčani so enostransko prekinili polletno pogodbo z dosedanjim generalnim pokroviteljem. Direktor Nove opreme Filip Jelen omenja tožbo. Vodstvo slovenskega nogometa pa zanima finančno stabilen klub, kjer so Sicer pa v teh težkih razmerah deluje prav idilično. Korošec, ki vodi markanten medij v slovenskem prostoru, svojemu “folku” vrne ime najdražjega kluba in najavi svetlo bodočnost nogometa na Koroškem. Ste že videli kdaj Korošce bolj složne?Q ROKTAMŠE Mladi slovenjgraški športni plezalci iz Alp kluba so se v avgustu zavzeto pripravljali na novo tekmovalno sezono. Pod vodstvom trenerja Soša Prosenjoka in načelnika Alp klube Franca Tomšeta so v itolijonskem plezališču Arco ob Gardskem jezeru trenirali kadeti Peter Jeromel, Andrej Štalek-er in Boštjan Temniker. Na desetdnevnih pripravah so Slovenjgradčani posvečali pozornost predvsem plezanju na pogled, kar pomeni, da plezalec prepleza določeno smer v prvem poskusu, ne da bi o njej karkoli vedel. Na tak način se namreč pleza tudi na tekmah. Jeromel in Staleker sta no pogled splezalo več smeri do težavnosti 6b+, Temniker po je bil uspešen v smeri 7a. Izredne pogoje za trening pa je izkoristil tudi trener Prosenjak, ki je na pogled splezal 25 smeri težavnosti 6c do 7a. Bil je tudi zelo blizu uspeha v smeri z oceno 7c+ pri prvem poskusu, to pa je uspešno premagal v drugo. Slovenjgraški športni plezalci so opravili okrog 150 vzponov, kar je dobra osnova za nadaljni trening do prve tekme za pokal Republike Slovenije, ki bo 10. septembra v Slovenski Bistrici. Po spomladanskem delu tekmovanja slovenjgraški kadeti v skupni razvrstitvi zasedajo naslednja mesto: 6. Temniker, 8. Štoleker in 18. Jeromel.U KI Priprave rokometašev Preventa Uigravanje na švicarski turneji na, seveda če bodo igre “ježkov” zadovoljile okus zahtevnih navijačev. Po videnem so nakupi Pušnika, Mak-siča in Petričeviča prava stvar, seveda pa čakamo na potrditev tega v prvenstvu in pokal- Trener Levstik ima precej povedati "ježkom " Rokometaši Preventa iz Slovenj Gradca se že več kot mesec dni zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono, ki se bo začela 23. septembra, ko bodo “ježki” v prvem krogu državnega prvenstva gostili ljubljansko moštvo Cosmos Slovan. Igralci trenerja Bojana Levstika so najprej trenirali doma, zatem so bili teden dni na Rogli, po višinskih pripravah na Pohorju pa so se vrnili v svojo dvorano in sosednji športni park. Letos fantje prvič trenirajo pod vodstvom atletskega strokovnjaka, ki skrbi za fizično pripravljenost moštva. Z Levstikom namreč sodeluje Celjan Zlatko Bezjak, ki je o pripravljalnem delu do 26. avgusta povedal: “Mislim, da kondicijske priprave potekajo zelo dobro glede na to da ekipa letos prvič dela po takšnem programu. Fantje imajo za sabo 80 do 85 ur kondicijskega treninga, vsi so v tej fazi zadovoljivo pripravljeni. Seveda pa nas do začetka prvenstva čaka še veliko dela. Igralci imajo v nogah veliko kilometrov, noge so težke, tako da so v tem obdobju bolj počasni. V nadaljevanju bomo delali na eksplozivnosti in gibljivosti, treningi bodo zdaj intenzivnejši in krajši. Doseči je potrebno lahkotni občutek igralcev, da bodo sposobni izvajati tehnično taktične prvine.” Bezjak je pri fizični pripravljenosti izpostavil novinca Nenada Maksiča in Željka Petričeviča, po njegovem mnenju pa so vsi ostali igralci takoj za njima. Trener Levstik, ki je omenil Mira Manca kot enega najbolje fizično pripravljenih, je po prijateljski tekmi s prvakom Pivovarno Laško (zmaga Celjanov 30:21) o igri svojega moštva dejal: “Ta tekma je pokazala stanje dela do danes. Naša ekipa je na začetku tehnično taktičnih priprav, zato je v igri dosti napak, ki jih bomo zagotovo izločili. Fantje niso povsem prepričani v določene kombinacije, ki smo jih pričeli uigravati pred kakšnim tednom. To je normalno. V času do prvenstva bomo postavili na noge tako igro v obrambi kot v napadu na raven, ki nam bo omogočala, da se bomo primerno kosali z nasprotniki.” Levstik je v tem obdobju manj zadovoljen z igro v obrambi, saj pravi, da se še tu vedno iščejo, igralci krožijo po različnih mestih z različnimi obrambnimi obveznostmi. Slovenjgraška publika z Orli na čelu je seveda lačna spektakla, zmag in visoke uvrstitve Preventa. Tekmo s prvaki iz Celja si je ogledalo okrog 600 ljudi, kar je znak, da bo slovenjgraška športna dvorana tudi v prihodnji sezoni večkrat pretes- Čeprav je od uvodne prireditve letošnjega že 4o. po vrsti koroškega turističnega tedna v Črni, maratona Kralja Matjaža, minilo že kar precej časa, smo pri Prepihu menili, da je prav, da o tekaški prireditvi, ki se je globoko zakoreninila med koroške ljudi, vendarle zapišemo nekaj stavkov in vam posredujemo rezultate. Kar vroče je bilo tisto sobotno popoldne 12. avgusta. Pomerili so se na progah dolgih 21, 10, 7 in 3 km - vsi, ki so zmogli premagati progo in seveda vročino, so bili svojevrstni junaki; zato je tudi tokrat obveljalo načelo, da ni pomembno le zmagati, temveč predvsem sodelovati. Pa vendar, največ zanimanja številnih gledalcev ob progi je veljalo maratoncem. Najdaljšo preizkušnjo na 21 km sta tokrat dobila Zagrebčan Drago Paripovič in Mariborčanka Silva Vivod. Poglejmo si, kdo so bili nem tekmovanju. Vrata prve sedmerke sunkovito odpira mladi Gologranc, ki mu še veliko manjka v obrambni igri, res pa je, da ima “pravo” roko v napadu. Vsekakor danes o tem talentu najbolj veljajo besede trenerja Levstika: “Poba bo moral pojesti še ogromno rokometnega kruha. Ko se bo dokazal na vsakem prihodnjem treningu in na vsaki tekmi, bo mogoče postal pravi igralec.” Ob omenjenih novostih dobro sezono napovedujejo Franc, Leskovšek, Matovič, v tem zmagovalci po posameznih starostnih kategorijah in pa kakšne so bile boljše uvrstitve koroških tekačev in tekačic: MALI MARATON - 21 km-MOŠKI: do 35 let: 1. Hrapič - (AK Velenje - od 36 do So let: 1. Paripovič ( Zagreb - 5. Brane Breznikar, lo. Emil Makan (oba Ravne), nad 5o let: 1. Mirko Krančan (Ravne), 5. Jože Lesjak (Radlje), 7. Janez Janžekovič (Mežica), 8. Stane Pušnik (Radlje), ŽENSKE : do 35 let: I. Silva Vivod (TAM Maribor), 4. Veronika Zupanc (Sl. Gradec), nad 35 let: 1. Veronika Bohinc (Ljubljana), 4. Kazimira Lužnik (Sl. Gradec ). 10 KM-MOŠKI: do 35 let: 1. Igor Šalamun (Maribor), 2. Andrej Repanšek (Sl. Gradec),: 3. Tomaž Robač (Prevalje), 9. Miha Mrdavšič (Čma), od 36’ do 5o let: 1. Matija Ojžanič (Kočevje), 2. Drago Laznik (Ravne), 6. Niko obdobju so bolj zadržani Doberšek, Mauc, Strigi in Leve, manj smo videli igrati Barla in Soršaka. Ta teden je Prevent odigral tekmi z novim prvoligašem Akripolom iz Trebnjega in Rudisom Rudarjem iz Trbovelj, zatem pa so Slovenjgradčani odpotovali na turnejo v Švico. Tam bodo odigrali pet tekem s prvoligaši Basel, Bern, Thun in Amicitia Zurich, kjer igra Tettey Banfro.O Poberžnik (Dravograd), 7. Beno Jelen (Ravne), nad 5o let : 1. Maks Klemen (Celje), 3. Alojz Gologranc, 6. Štefan Robač (oba Ravne), 8. Anton Bertalapič (Kotlje), 9. Franc Pumpas (Čma). ŽENSKE: do 3 5 let : 1. Kristina Obronek ( Velenje ), nad 35 let : 1. Reda Kotar ( Trbovlje ), 2. Hedvika Blatnik (Mežica), 5. Mojca Breznikar (Ravne), 6. Milena Kušej (Prevalje). V družinskem teku na 7 km je zmagala družina Meglič iz Radencev, pred Blatnikovimi iz Mežice, četrti pa so bili Naveršnikovi iz Dravograda. Najmlajši so tekli na 3 km dolgi progi - ml. deklice: 1. Zečija Mesimi (Trbovlje), 2. Lidija Breznikar (Ravne) 3. Tina Maže (Čma), ml. dečki: 1. Aljaž Pudgar (Črna), st. deklice: 1. Aleksandra . Tomovič (Trbovlje), st. dečki: 1. Boštjan Buč (Velenje).Q -im , ROK TAMŠE MARATON DOBILA PARIPOVIČ IN VIVODOM K®0«K[1 Piše: ivo Mlakar NASLOVA ZA BREZNIKAR] EVO IN KUMPRE]EVO Na državnem prvenstvu za dečke in deklice v plavanju v Mariboru sta se od Fužinarjevih tekmovalcev in tekmovalk najbolj izkazali Lidija Breznikar in Tanja Kumprej. Prva je med letnicami 1983 osvojila dva naslova državne prvakinje in to v disciplinah 100 in 200 m prsno, poleg tega pa še eno drugo in dve četni mesti. V kategoriji mlajših plavalk, letnic 1984 je Tanja: Kumprej dopolnila uspeh Breznikarjeve in prav tako osvojila dva naslova državne prvakinje v prsnem slogu, poleg tega si je priplavala še eno tretje mesto. USPEŠNI NASTOPI NAŠIH TEKAČEV V AVSTRIJI Na uličnih tekih v Velikovcu, kjer so nastopili tekmovalci iz šestih držav, je uspešno tekla tudi skupina tekačev in tekačic iz koroške regije. Med najmlajšimi, ki so tekli na progi dolžine 1100 m, je bil Janže Blatnik iz Mežice šesti. Med udeleženci, ki so se preizkusili na progi dolžine 1800 m, je bila Lavra Vrlič iz Mežice osma v kategoriji do 13 let, Ravenčan Peter Harnold pa peti v kategoriji do 17 let. V teku na 5000 tti so sc naši tekači razvrstili takole: do 19 let: 2. Andrej Repanšek iz KAK Ravne, do 50 let: 3. Hedvika Blat nik, nad 50 let: 2. Vlil Blatnik, oba iz Mežiee in nad 60 let: 1. mesto Štefan Robač iz Raven. V kraju Gogausse, nedaleč od Feidkirchna na avstrijskem Koroškem, pa je bila pretekli mesec tekaška prireditev, na kateri so nastopili udeleženci iz Avstrije, Nemčije, Irske in Slovenije. Močno zastopstvo je bilo iz slovenske koroške in štajerske regije. Najmlajši st) tekli na progi dolžine 660 m, 1. mesto pa je med njimi osvojil Mežičan Janže Blatnik. Moški so tekli na progi dolžine 5000 m. V kategoriji do 19 let je zmagal Ivica Volič iz Dravograda, drugi je bil Matej Jerčič iz Radelj. Med tekači od 40 do 50 let je bil Dušan Pavlič iz Dravograda sedmi, med tekači nad 50 let pa Vili Blatnik iz Mežice prvi in Jože Lesjak iz Radelj četrti. Med ženskami, ki so se preizkusile na 2500 m dolgi progi, je bila v kategoriji od 12 do 15 let Lavra Vrlič iz Mežice druga; od 20 do 40 let Zdenka Pavlič iz Dravograda četrta, medtem ko je Hedvika Blatnik iz Mežice zmagala med tekačicami nad 40 let starosti. Naši tekači in tekačice so se v Slovenijo tako vrnili s kopico pokalov in medalj. PRVfiKfi TUDI ČEPELNIK IN M ERZPOVNIKO-Vfi Prvenstvo Slovenije v plavanju za mladinske in kadetske kategorije je bilo letos v Krškem, na njem pa so trije plavalci Fužinarja osvojili medalje. Matjaž Čepelnik jc osvojil naslov državnega prvaka na 100 m prsno in bil drugi na 200 rn prsno. Tanja Mcrzdovnik je zmagala na 200 m prsno, bila druga na polovico krajši progi in tretja v disciplini 200 rn mešano, Špela Fras pa je osvojila srebrno odličje na 5o m prosto in bronasto v disciplini k«) m hrbtno. Vsi trije so nastopili v kadetskih kategorijah. TURNIR NOGOMETAŠEM POLENE Na Ravnah je bil turnir veteranskih ekip v malem nogometu, to je igralcev, starejših od 32 let. Organizatorju turnirja KMN Lispo Ravne se je prijavilo 10 ekip s področja severovzhodne Slovenije. Prvo mesto so si priigrali nogometaši Polene pred ekipo Bife pri Mlinu iz Slovenskih Goric, tretji pa so bili nogometaši Gumana iz Ptuja. Po turnirju so za najboljšega vratarja proglasili Albina Damiša iz ekipe Bife pri Mlinu, najboljši igralec turnirja je bil Stane Trdina iz ekipe Polene, najboljši strelec pa Bajran Mazreku iz ekipe Lispo Ravne. LEČNIK V PORTORIKO, BRANKOVIČ V ALBANIJO Aktiv koroških odbojkarskih sodnikov je kakovostno daleč najmočnejši v Sloveniji. Poleg kopice sodnikov državnega ranga premore aktiv tudi dva mednarodna sodnika, Jožefa Lečnika in Dušana Brankoviča. Prvi je v začetku julija letos Že drugič zapored sodil finalne tekme moške svetovne odbojkarske lige. Tokrat je sodil v brazilskih mestih Belo Horizonte in Rio de Janeiro. Te dni je Lečnik znova na tleh Južne Amerike, kajti sodniška komisija svetovne odbojkarske zveze je našega sodnika iz Raven delegirala za sojenje svetovnega prvenstva kadetov, ki pravkar poteka v San Juanu v Portoriku. Na pot bo odšel tudi drugi koroški mednarodni sodnik Ravenčan Dušan Brankovič, ki bo 11. novembra sodil v Albaniji tekmo evropskega pokala med moškima ekipama Erženi Durres in Budučnost Podgorica. Omeniti še velja, da sta Drago Franc iz Raven in Miran Borko iz Mežice, sodnika državnega ranga, uvrščena na listo sodnikov, ki bodo delili pravico v Interligi, kjer nastopajo odbojkarski klubi iz Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. ODBOJKARSKI TURNIR V ČRNI Na odbojkarskem turnirju v Črni, ki so ga pripravili v okviru koroškega turističnega tedna, je pri moških zmagala kadetska ekipa Fužinarja pred Mežico, Črno in drugo ekipo Doba iz Avstrije. Pri dekletih so bile prve Prevaijčanke, pred ekipo Dravograda tretje so bile Mežičanke in četrte Črnjanke. Na turnirju je peterica kandidatov uspešno opravila praktični del izpita za stopnjo medobčinski odbojkarski sodnik. Pred sodniško komisijo v sestavu Jože Lečnik. Marjan Šteharnik in Janko Plešnik so izpit opravili: Bernard Valentar, Uroš Šteharnik in Peter Merkač iz Raven, ter Matej Kasnik iz. Mežice in Mitja Skudntk iz Črne. □ BOGATE NAGRADE! ! ! Gost: Do miri K Kozario Gbsirana črna kronika Kar ubil bi ga Prvi takšen za navadnega smrtnika po moje nerazumljiv primer je iz Slovenj Gradca. A.F. iz Slovenj Gradca je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Prvega avgusta naj bi bil namreč kar z umorom zagrozil F.L. iz istega kraja. In kaj je bilo tisto tako hudo, da je bilo treba uporabiti kar grožnjo z življenjem?! F.L. ni dovolil A.F., da preko njegovega travnika zapelje s svojim terenskim vozilom. In za kaj takšnega, za kar bi si dva Slovenca nekoč malce skočila v lase, izrekla kakšno kletvico in se zdrla drug na drugega, je zdaj nekdo pripravljen kar ubijati. Gre vam to v glavo? Meni ne gre! In da bo mera polna, še drug podoben primer, prav tako iz Slovenj Gradca. Tudi tokrat gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Osumljen je I.L., ki naj bi bil 27. julija s svojim osebnim avtomobilom zapeljal tik mimo pešca A.R., s katerim je v sporu. Slednji se čuti močno ogroženega, saj je prepričan, da bo I.L. nekoč svoje grožnje uresničil in ga v resnici povozil. Kako čuden in nerazumljiv svet! V nesreči spoznaš... Najbrž ne samo slovenski pregovor pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja. No, policija - in seveda marsikateri oškodovanec - imajo pri tem tudi drugačne izkušnje. Tako tudi V.B. iz Maribora. Oni dan je imel na koroških cestah prometno nesrečo. Ob tem pa ni spoznal prijatelja, marveč je njegovo smolo izkoristil nepridiprav (NN) in mu iz odstavljenega vozila sunil avtoradio, vreden dobrih 10.000 tolarjev. Metalec nožev Neprimerno, nerazumljivo in nevarno je ravnal tudi D.G. iz Dravograda. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Dne 30. julija naj bi bil brez razloga v piceriji v Šentjanžu vrgel nož iz jedilnega pribora proti E.O. z Kje $o "organi4? Lahko, da je bilo prav izjemno vroče poletno vreme tisto, ki je v obdobju minulega meseca - toliko je približno minilo od tedaj, ko sem zadnjič pisal črno kroniko za Prepih - poskrbelo, da so bile nekatere glave na Koroškem še bolj razgrete kot običajno. Poleg za ta letni čas običajnih ujm ali naravnih katastrof so v tem času namreč prevladovala predvsem nasilna ali nasil-niška dejanja. Zvečine jim je - kot običajno - spet botroval alhokol. Nemalokrat pa se v ljudeh verjetno na nek način tudi sproščajo negativne silnice, ki jih - zlasti s pomočjo elektronskih in drugih medijev - naša podzavest vpija kot godba. Nekaterih dejanj si namreč drugače prav zares ne morem tolmačiti. Raven na Koroškem, nato pa ga je še fizično napadel in ga poškodoval. Kdor dobro pozna črno kroniko ve, da bi bil najbrž tudi v takšnem in podobnih primerih kdo - storilec ali prizadeti - potegnil tudi pištolo, če bi jo imel, in ustrelil... Tokrat je na srečo letel le nož, ki ni zadel, in vse je minilo brez hujših posledic. V resnici gre za zelo nevarne igrice, metalci nožev pa tako ali tako sodijo v cirkus in ne v gostinske lokale. Suroveži Veliko surovega pa se dogaja tudi skrito našim očem in za nekatere stvari izvemo zgolj slučajno. Sem sodi tudi nasilje ned mladoletnimi osebami, ki se je tudi pri nas vse bolj razširilo. Tokrat prihaja takšen primer iz Slovenj Gradca. Š.A. in M./U sta namreč utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Osumljena naj bi bila namreč že od leta 1992 pretepala in grdo ravnala s sinom. A, rojenim 1984 leta. Njuno ravnanje naj bi se bilo stopnjevalo vse do začetka letošnjega leta, ko naj bi ga bila kaznovala tako, da ga je očim prijel, mati pa ga je s kuhalnico tepla po hrbtu. Poškodbo so opazili v šoli in kasneje pri zdravniku ugotovili, kako je do nje prišlo. Upajmo le, da bodo v tem primeru ustrezna telesa hitreje ukrepala in da nesrečni otrok ne bo več deležen maltretiranja. Alkohol mori Čeprav zdaj menjujem področje -prehajam namreč k prometnim nesrečam - pa še naprej ostajam pri nasilju. Dogodku, ki ga bo zdajle opisal, namreč ne morem reči drugače. Gre za nasilno ogroženo človeško življenje na cesti, po podatkih policije pa naj bi ponovno bil v igri alkohol. Nesreča se je pripetila 17. avgusta ob 16.45 na regionalni cesti v naselju Prevalje zaradi “približevanja prehodu za pešce s preveliko hitrostjo in vožnje pod vplivom alkohola”. Voznik osebnega avtomobila B.P. iz Radelj ob Dravi je na prehodu za pešce zaradi tega podrl in hudo poškodoval F.P. s Prevalj. Prav Gornji Dolič pa je bil prizorišče še ene prometne nesreče, v kateri je spet prišlo do izraza “pravilo močnejšega”. Žrtev -tokrat žal smrtna - pa je bila ponovno motorist, ki ni bil nič kriv in nič dolžen, če lahko tako rečem. Voznik osebnega avtomobila B.D. iz Celja je namreč nepazljivo zavijal v levo in odvzel prednost pravilno vozečemu motoristu T.Š. iz Mislinje. Motorista so hudo ranjenega odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer pa je žal kmalu zatem umrl. Po podobni nesreči na Muti je to že drugi takšen primer na Koroškem, kjer se je utrnilo mlado življenje nič hudega slutečega motorista. Nevarno gašenje Iz tega obdobja bi veljalo omeniti še večji požar, ki ga je 7. avgusta okoli 13.30 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu zanetila strela. Udarila je namreč v gospodarsko poslopje A.J., ki je v celoti pogorelo. Zgorelo je okoli 350 kubikov sena, vrsta kmetijskih strojev, orodja in drugega. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 6.000.000 tolarjev. Pri gašenju in reševanju 15. glav živine pa sta se močneje zastrupila tudi gasilec in domači sin. Ribič, ribič me je ujel... Po toliko zares črnih zapisih je prav, da kroniko tudi nekoliko po svoje glosirano zavijem, da bo branje privlačnejše. Kratko policijsko poročilo: “Neznani storilec je v mesecu maju in dne 29.7. vlomil v ribiško hišico na reki Dravi, na območju Mute, last F.L. z Raven na Koroškem in iz notranjosti odtujil za 30.000 SIT ribiške in ostale opreme.” Kratko pojasnilo: Policija je “vrgla mreže” in čaka, kaj se bo prijelo! Sicer pa riba tako ali tako vedno “smrdi pri glavi”, kot pravi stari pregovor. Kje je "organ" Svoj prostor v “bunkerju” si je 31.julija zagotovil vinjeni F.T. z Raven na Korošklem, ki je pred tem razgrajal v enem izmed N/ Črna kronika gostinskih lokalov v tem kraju. Med drugim je nadlegoval goste in “uriniral po tleh lokala”, kot piše v policijskem zapisniku. “Zdaj pa ustavite konje in počakajte malo”, pravi moj prijatelj “bifedžija” Miran. “S tem pa ne bomo končali tako hitro. Mojega Reneja in seveda tudi mene, še kako zanima, s čim je omenjena ali dotična oseba urinirala po tleh. Če je z “organom”, ali so potem oni ta drugi “organi” bili pravkar pri telefonu? Vsa stvar ni tako preprosta. Jaz v moj lokal “organom”, ki močijo tla, nikoli ne bi dovolil vstopa. Če pa bi kdo čisto slučajno že želel urinirati po mojih tleh, bi moj Rene že poskrbel, da bi še pred prihodom “organov” ostal brez “organa”! In to si velja zapomniti!” Butik po francosko V butikih bi pravzaprav morali imeti zlasti francosko blago, si je najbrž mislila M.P. z Raven na Koroškem, ki je sklenjen posel z enim izmed lastnikov butika na Ravnah sklenila končati kar “po francosko”. A.K. je namreč obljubila, da bo blago v vrednosti okoli 16.000 tolarjev poravnala v štirih obrokih, a je že po dveh “scagala” in preostanka, kljub večkratnim opominom, ni poravnala. Zdaj je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja goljufije. Iz povsem nezanesljivih virov je bilo še slišati, da je omenjena gospa pri “prijateljskem prepričevanju butikarja” uporabila “vizualno” metodo: vsa oblačila naj bi bila namreč poskusno oblekla zunaj kabin za preoblačenje. Ja, ja, žeaske obline pač storijo svoje... Najboljši prijatelj Da je pes najboljši prijatelj in da z njim ne gre češenj zobati, je oni dan spoznal D.S. iz Bukovske vasi. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Že dalj časa je namreč s fizičnimi napadi grozil sosedi O. Lepega dne (morda pa je celo deževalo, ampak tako se pač reče - op. pisca) pa je svoje grožnje nameraval tudi uresničiti in se je zapodil v hišo, kjer soseda stanuje. Vendar se je nenadoma znašel iz oči v oči s sosedovim psom in ročno se je pobral domov. Bojda se soseda O. boji, da ji bo “prijazni” sosed psa zastrupil, neobveščeni “uhoslišci” pa vedo povedati, da se sosed D.S. zdaj intenzivno uči lajati. Pod prsti So nekateri, ki imajo prav zares tako tatinske prste, da kar ne morejo mirovati in z njimi gre vse, tudi tisto, česar ne potrebujejo. Kaj si bo na primer počel NN, ki je v noči na 10. avgust iz skladišča Gozdarstva Dravograd odtujil 11 tub gozdarske markirne barve. Njegovo dejanje gre razumeti - ne pa odobravati - le, če gre za človeka, ki so mu “vrnili premoženje” in želi zdaj v gozdu natančno označiti, kaj je ponovno njegovega. To, da sta z njim odšla tudi stari poljski telefon in staro kladivo za označevanje posekanih dreves, pa je ob tem seveda postranska stvar. Snemala ga je Primer, ki ga bom zdaj opisal, pa je prvi te sorte, odkar pišem koroško črno kroniko. Gospa O.V. (soseda s psom “iz prejšnjega vica” - op. pisca) je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja. Od leta 1990 naj bi bila namreč proti volji oškodovanca D.S. večkrat fotografirala med opravljanjem ključavničarske dejavnosti. Tako naj bi bila posegla v oškodovančevo zasebnost. D.S. pa naj bi bil zaradi tega početja izgubil tudi več strank. Osumljena naj bi dejanje počela zaradi tega, ker smatra, da D.S. svoje delo opravlja brez potrebnih dovoljenj. Zadeva večjega komentarja najbrž ne zasluži, saj gre ponovno za primer “dobrososedskih” odnosov. Kolikor pa stvari poznam, bodo od vsega tega največ koristi spet imeli advokati. Sicer pa: morda je gospa O.V. kakšno izmed svojih slik kdaj želela uporabiti zato, da bi “otroci več ne kradli marmelade”, kot običajno rečemo.O T.I. STRELA JE ZOPET NETILA V Šmartnem pri slovenj Gradcu je v zaporedju štirinajstih dni strela zopet zažgala gospodarsko poslopje. V popoldanskem času je med nevihto udarila v gospodarsko poslopje Mirka Polanca. Gospodarsko poslopje je v celoti zgorelo, pri gašenju pa je sodelovalo 118 gasilcev. Štirinajst dni pred tem je strela udarila v gospo- Poiar na gospodarskem poslopju v Šmartnem darsko poslopje Antona Jeromla, ki je bilo oddaljeno le dobrih 50 metrov od gospodarskega poslopja Mirka Polanca. Tako sta oba soseda v razdobju nekaj dni izgubila gospodarski poslopji.□ F J. PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOUA: W' ZIDAKI DEBELINE 10,20,30 cm » CEVI RAZLIČNIH PROFILOV POHODNE IN POVOZNE PLOŠČE ^ IZOFAS, FASADNO OBLOGO KOSIL, MONTAŽNI SILOS BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST 0602 85 640# 85 642, 85 230, 85 070: fax: 85 318 DRUGI GRADBENI MATERIALI UKRIVUAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACIJE su PBflPSBaiasa® 3 ZA VOD ZA ZDRA VSTVENO ZA VAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM ' .............. Velikokrat izrečemo staro ljudsko modrost, da nesreča nikoli ne počiva. Z njo pa si ljudje predstavljamo vsakovrstne tegobe in nesreče, ki nas lahko doletijo v vsakodnevnem drvenju in želji po lepšem, bogatejšem in bolj brezskrbnem življenju. Vsakega izmed nas to lahko doleti že jutri. Že doslej je blizu milijon dvestotisoč zavarovancev zaupalo Zavodu in zavarovalo doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Zavarovanja so namenjena zdravljenju bolezni in poškodb, ki niso nastale na delovnem mestu. Popolno zavarovanje doplačil nam omogoča POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, delna zavarovanja doplačil pa nam omogočajo zavarovanja POŠKODBA, ZOBOZDRAVSTVO IN ZDRAVJA. POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (v njem so že zajeta tudi vsa delna zavarovanja doplačil, ki jih bomo opisali v nadaljevanju) obsega: • vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti, vštevši storitve nastanitve in prehrane v bolnišnicah in zdraviliščih, • vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste, predpisana z receptom, • reševalne prevoze, ki niso nujni, • vse ortopedske, ortotične, slušne, očesne, ortodontske in druge tehnične pripomočke ter zobnoprotetične nadomestke. Zavarovanje POŠKODBA Zavarovanje POŠKODBA zajema: • vse osnovne zdravstvene storitve, vključno s storitvami zobozdravstva in specialističnih ambulant ter bolnišnične in terciarne zdravstvene dejavnosti, nemedicinski del oskrbe v bolnišnici • storitve in nemedicinski del oskrbe, če nadaljujemo bolnišnično zdravljenje v zdravilišču, • storitve in nemedicinski del oskrbe v zdravilišču, kadar nismo na nadaljevanju bolnišničnega zdravljenja, • reševalne prevoze, ki niso nujni, • vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste, predpisana z receptom • vse ortopedske, ortotične, slišne,očesne, ortodontske in druge tehnične pripomočke ter zobnoprotetične nadomestke. Zavarovanje ZOBOZDRAVSTVO Zavarovanje ZOBOZDRAVSTVO (izključuje zdravljenje posledic poškodb, nastalih izven dela) pa obsega vse storitve v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem in zdravljenjem bolezni zob in ustne votline ter izdelavo zobnoprotetičnih nadomestkov in ortodontskih pripomočkov. Zavarovanje ZDRAVILA Zavarovanje ZDRAVILA obsega vsa zdravila s pozitivne in vmesne liste, predpisana z receptom. Zavarovanje lahko sklenete s podpisom police za dobo najmanj enega leta ali za nedoločen čas. Letno premijo je treba ob podpisu plačati v celoti ali vsaj njen prvi obrok, saj jo lahko odplačujete z mesečnim ali četl-tletnim odplačevanjem v gotovini pri blagajnah Zavoda, s položnicami ali s trajnim nalogom preko tekočega računa. Ob sklenitvi zavarovanja dobite izkaznico. Njenim lastnikom ne bo treba plačevati razlik v vrednosti storitev, saj jih bo zanje poravnal Zavod. S tem zavarovanjem si boste zagotovili mirnejši spanec in optimalno zdravstveno varnost. Za vse podrobne informacije se obrnite na najbližjo enoto Zavoda ali na pooblaščenega zastopnika. Vaš Prepih Huda luknja spet v Prepihu Že ustno izročilo govori, da je dajala Huda luknja zavetje mnogim živalim, pa tudi ljudem. Najdena so bila v votlini razna ognjiSča in kosti pradavnih živali. Živijo Se pripovedke, ki pa vsebujejo tudi veliko resnic o razbojnikih v teh krajih, ki so nekoč prežali na trgovce skozi to sotesko in jih izropali. Razvalina gradu Valdeka daje slutiti o njegovih roparskih lastnikih. Huda luknja pa je polno zaživela v letih tik pred 2. svetovno vojno. Tedaj je jamarsko druStvo iz Velenja usposobilo votlino za obiske in oglede. Mislim, da je bilo leta 1937, ko so napeljali v votlino razsvetljavo, zgradili mostove čez potoke in globeli, stopnice. Tako smo se prebijali po ozkih rovih daleč v osrčje hri- bovja ZaverS, kjer ponikne voda v podzemlje in pride kot Paka na dan v soteski Hude luknje. Veselica leta 1937 je privabila v to sotesko veliko ljudi. V glavni, kar obsežni votlini je bil plesni oder, ob katerem je igral ansambel Metelko iz Slovenj Gradca. Pri gostilni Herlah je igrala velenjska rudarska pihalna godba ob plesnem odru. V jami je kraljeval sedem metrov dolg strašen zmaj. Ob spremljavi godbe je korakal doli na plesni oder k Herlaku in zaplesal, potem pa je požiral kar cele steklenice pijače. Nato se je vrnil v votlino. Bilo je veselo kot še nikoli in tega se bom vedno spominjal. Posebna znamenitost tega kraja je bil puščavnik, ki je imel med veselico kapelico in stan na livadi pred Herlahovo hišo. Prej je stanoval v kolibi tik pred votlino. Fantje v družbi deklet smo ga hodili obiskovat. Oblečen je bil v raševinasto kuto z visečim križcem na prsih. Širokokrajni klobuk, lepa dolga rjava brada in očala so mu delala videz res pravega puščavnika. Kadar smo prišli kot obiskovalci votline in šli z lučjo v njo, smo se morali prej podpisati v njegovo ogromno knjigo. Pregledali smo še višje ležeče manjše jame, polne netopirjev, Pilavnico in Špehovko. Izdal je tudi knjižico “Puščavnikovi verzi”, v kateri opisuje nesrečno ljubezen do svojega dekleta. Knjigo je založil kmečki sin iz Dovž, Konrad Koziker, po domače Truputov in jo potem prodajal na sejmih in povsod, kjer so se zbirali ljudje. Še danes jo redki hranijo in je dragocen spomin na puščavnikove čase. Še en spomin živi na Hudo luknjo. Leta 1938 je neke poletne noči nastala nevihta, utrgal se je oblak in vode so deroč v Hudo luknjo popolnoma uničile cesto. Skozi sotesko je bila od brega do brega samo struga. Izbrisalo pa je tudi poslopje neke žage in bajte. Veliko truda je bilo potrebnega za obnovo ceste. Sotesko pa straži pod mogočno skalo v majhni votlinici spomenik princa Johana, ki je dal zgraditi tu skozi železnico, za katero je moral izvrtati v žive skale kar dolg predor. Obdan z mogočno verigo okrog spomenika priča o tistih tudi burnih časih avstroogrske države. Danes spominja na tudi žalostne čase, ko so pametnjakoviči v Slovenj Gradcu razdrli železnico od Dravograda do Velenja in vse pripadajoče objekte. Kruh so izgubili mnogi železničarji in uporabniki proge, cesto pa obremenili z tovornim prometom. Še danes, po tolikih letih, nekateri žalujejo za njo. Spomin na Hudo luknjo je oživila neka skrivnostna čma baba, ki so jo nekateri videli sprehajati se tcxi okoli. Ta pojav so prišli raziskovat celo televizijci. Žal so se intervjuji ljudi sukali samo okoli tiste črne bate, za zgodovino teh krajev, ki je zelo burna in pestra, pa se niso zmenili. Potem se je Huda luknja spet pogreznila v molk, vse do danes, ko je postala cesta skozi spet problem za novo nastale občine. Morda se bo našel spet kakšen princ Johan, ki bo zmožen zbrati denar in uredil zadevo, kot jo je nekoč, ko je moral vse na novo zgraditi. Mislim, da mu danes ob modemi mehanizaciji in razmetavanju denarja tega cesmega odseka ne bo težko obnoviti.□ Jože Kmjnc Sredi spanca me sredi noči zbudi Udarec cerkvenega zvona. Kot bi ute kdo udaril po glavi. Zvonenje Zamolklo doni, štejem udarce, dvanajst jih je. Polnoč in vsi spijo, ali pa v bližnji okolici cerkvenega zvonika ne? Hvale vredno, da so po mnogih lutili na Ravnah pognali kazalce na cerkvenem zvoniku. Mislim si, da so verniki te koroške fare prizade-vni in spoštljivi, do cerkve in toga. Prav je tako, ker pripadnost zahteva Zvestobo in spoštovanje pravil. V ta Pravila pa tudi skrbno zbiranje Prispevkov za ureditev zvonika. Vendar so v življenju še druga pra- vila. Miren spanec, ki ga zahtevajo zakonitosti in pravice slehernega človeka. Naj imajo ljudje vsaj ponoči mir, če ga podnevi nimajo. Tarejo nas skrbi, kako z majhnim zaslužkom preživeti, kako pospešiti zaposlovanje mladih, kako preprečiti drobne goljufije zaposlo-valcev na črno. In še in še. Hrup v mislili, lirup ponoči. Poklicala sem župnjiski urad. Kot kaže, se ne da nič narediti, ker v Ljubljani in Mariboru tudi tako bije cerkvena ura sredi noči. Želela bi, da ne bi izzvenelo, kot da izzivam krščanske demokrate ali še koga. Se ne bi dalo glasno zvonenje ublažiti, za ton ali dva tiše, na primer po dvaindvajseti uri? Ali pa spada ta glasnost k osneževanju okolja posebne vrste, ki se mu pravi motenje nočnega miru? Zbujena opolnoči razmišljam, da ne potrebujem več budilke na nočni omarici. Zbujanje imam naročeno, vsako uro. Preglasno mi ga postrežejo. Kaj bi se pritoževalP Slovenijo romantično označujejo cervice, kot posebnost, ki daje čar tej deželi. Še posebej, če je zvonenje ubrano z vso zeleno lepoto okoli nas. Zgledovati bi se morali po drugih farah. Vem za slovenjgraško, kjer je zvonenje v nočnih urah blago in tiho. Se pač navadimo vsega, kar mora biti. Kot vednolO Zofka Sudar Ravne na Koroškem LEPO Ml POJE TA KOROŠKI ZVON" POPRAVEK V 14. številki Prepiha je pomotoma izpadel podpis avtorja teksta Z NAPISI ZASVINJANA MEŽIŠKA DOLINA, objavljenega v rubriki Vaš Prepih, na strani 27. Avtor teksta Marijan Gerdej je s svojim zapisom spodbudil nekatera reagiranja, vsem zainteresiranim pa smo v uredništvu ime avtorja brez zadržkov posredovali. Planinski količek Planinsko društvo Izlet Datum Vodnik/lnformacije Telefon PD-Črna Grintovec Ni datuma Mavrič PD-Dravograd Brana 02-sep-95 Djurič Jovo Košutnikov turn 17-sep-95 Kotnik Ivanka Raduha 30-sep-95 Epšek Marjan PD-Mežica Dan kralja Matjaža na Peci 09-sep-95 Vodniki PD Mežica Izlet v neznano 16-sep-95 M.Mališnik.S.Rosc 35-208 PD-Mislinja Ratitovec 02-sep-95 Triglav Ni datuma PD-Ožbalt-Kapla Ojstrica 09-sep-95 Franjo Krajnc,Marjan Račnik 71-430 Krn 23/24-sep-95 Tone Cepec,Igor Glasenčnik 60-074 PD-Prevalje Škrlatica 09-sep-95 Močnik Roman 33-141 Srečanje družin na Uršlji gori 17-sep-95 Komprej Ivanka 41-479 PD-Radlje Dolina Triglavskih jezer (2dni) Ni datuma Janez Logarska dolina-Rinke Ni datuma V Rudi (avtobus) PD-Radlje MO Krnica-Križki podi-škrlatica(2738m)-Vrata Ni datuma Janko (2dni-avtobus) PD-Ravne Po poti Silva Korena na Krn 02/03-sep-95 Igerc Ferdo 22-685 Dvodnevni izlet na Jerebico in Mangart 23/24-sep-95 Ivan Cigale 22-874 izlet v Bazovico Ni datuma Cifer Toni 21-178 PD-Ravne MO Na Olševo 09-sep-95 Alojz Pristavnik Po Meškovi poti 16-sep-95 Fanika Knez,Veronika Kotnik Huda luknja 30-sep-95 Alojz Pristavnik PD-Ribnica na Pob Pohod na Mrzlo goro Kotnik Božo 68-194 PD-Slov.Gradec Dolomiti(3dni) Ni datuma PD-Slov.Gradec/Fecro Triglav 09/10-sep-95 Senica,Rozman,Rus 41-765 PD-Vuzenica Srečanje koroških planincev Ni datuma Bricman L.Kričej M. 64-480 Od Raduhe do Smrekovca Ni datuma Škerget T.,Kajser V. 71-037 Iz programov izletov posameznih PD, zbral in uredil Ivan Cigale ! Planinski pozdrav ! RADELJSKI PLANINCI NA RADUHI Planinski izlet na Raduho je bil le eden od uspešnih. Radeljski planinci imajo med seboj vedno več mladih, kar je zagotovilo za dobro delovanje društva. Planinci na Raduhi Razvedrilo PREDMET, KI ODVRAČA NESREČO PESNIŠTVO POKRAJINA V KAZAHSTANU BETPAK DALA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA STAREJŠI SLOVENSKI IGRALEC k JUDOVSKA MESTNA STRELI V POZDRAV KRAJ PRI CERKNEM GRŠKI FILOZOF IZ MILETA TRANSPORTER ZA razširi MATERIAL REKA NA NORVEŠKEM GRŠKI BOG PASTIRJEV VEČJI KRAJ OB SOČI BREZOBLIČNA MASA VINO IZ TROPIN. SLADKORJA IN VODE KOCKA (LATINSKO) ANTE KOVAČIČ KRAU ZAHODNIH GOTOV RAZČLE- NJEVANJE UNITED NATIONS DRUGO IME ZA PROSTOR ZA VOJAŠKO VADBO PREMA KUIVA STENA VOLOVSKI PASTIR TRAVNAT KONEC NJIVE SVOD. ARKACA VRSTA SRNJAKOVEGA ROGOVJA TELOVADNA NAPRAVA PRISTANIŠČE. LUKA KEMIJSKI SIMBOL ZA KOSITER ZAČIMBNA RASTLINA KRATEK POŽIREK IZRABLJENA PUŠKA KONJSKI TEK VRSTA PISANJA SRBSKA IGRALKA, EVA UČINKOVANJE BARV STOJAN AUER PAVEL APOVNIK MANJŠI OKRASNI PREDMET HUDA BOLEZEN. OHRO- MELOST PODOBA, FIGURA IME PEVCA SMOLARJA DRAGOCENO OVČJE KRZNO Vztrajnost Peter vpraša prijatelja: - Si se poročil z lepo vdovo, kot si mi govoril pred pol leta, da se boš? -Ne. - Kaj pa čakaš? - Njen mož je še živ... Veselje Zdravnik pravi Zvonetu: - Z vašim zdravjem sem pa zadovoljen. - Res, torej mi je bolje, se razveseli Zvone. - To ravno ne, ampak tudi slabše vam ni, odvrne zdravnik... Trgovska - Koliko pa stane ta revolver? - Sto tisoč tolarjev. - Ali imajo bodoče vdove ali matere samohranilke popust? Domiselno Učitelj matematike vpraša Petra: Koliko je 24 x 36 ? Hm, 24x36=846. In zakaj vas to zanima, takoj vpraša Peter. - .Ste morda videli kakšno podmornico? r Težave Dva sošolca se pogovarjata: Slišal sem, da si od staršev za rojstni dan dobil trobento? - Da, res je, kar lepo že igram nanjo. - Res, verjetno si imel težave z njo? - Z njo ne, s sosedi pa... Ne bo pomagalo Jure se sprehaja po mestu in opazi neko žensko, kako pretepa mulca, pa jo vpraša: Kaj pa vam je naredil? Stalno me draži, da sem prede-Irela.-ln vi mislite, da boste od tega, ko ga tepete, shujšali, pravi J ure. Ptic K psihiatru pride pacient in pravi: - Pomagajte mi, prosim, vedno bolj se mi dozdeva, da sem ptič. -Bomo poskrbeli za vas, odletite nazaj v čakalnico in počakajte, da vam pripravimo ustrezno gnezdo, odvrne prihi-ater. ZŠ- Objave S&&M®©&&83 Po nadvse ugodni ceni prodam čebelnjak s šestimi panji čebel ter z vso potrebno opremo za čebelarjenje. Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu: ©55-259. Prodam enoosno traktor prikolico. ©31-441 Poceni prodam hrošča, letnik 1975, in star barvni televizor. ©56-100 Prodam električni stroj za tamponski tisk, z lastno mizo. Površina tiska 13x10 cm. Cena 3.500 DEM. Informacije po ©23 599. Dve dvosobni stanovanji na Ravnah (Javornik in Gramoznica) zamenjam za prostorno hišo na področju Ravne-Prevalje. ©23 599. Prodam JUGO 45, prevoženih 50.000 km, reg. do julija ’96. ©31 853 Dodjelje koPDike (stame DRAVOGRAD KAKOVOST TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN -PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 62370 DRAVOGRAD, Koroška c. 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 Čečovje 6, Ravne, « 0602 20 342 Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje ČISTILKA poslovnih prostorov, za leto dni, rok prijave 4. 9. 1995. PONUDBA Radlje ob Dravi, Partizanska ulica 2 LESARSKA DELA, za čas šestih mesecev, rok prijave 4. 9. 1995. TURIČN1K IGOR - Mizarstvo in izdelava ostrešja. Hudi kot 84 NATAKAR, za nedoločen čas, rok prijave 4. 9. 1995. ŠIRNIK GVIDO - Avtopralnica, montaža, centriranje gum. Razgledna ulica 34 TRGOVKA, za čas 10 mesecev, rok prijave 4. 9. 1995. ŠAVC MIRAN - Servis kmetijskih strojev in priključkov, Šentjanž nad Dravčami 62 NATAKAR, za nedoločen čas, rok prijave 4. 9. 1995. LAD1N1K BOJAN - Bistro Rožnati panter. Orlica 17 SKLADIŠČNI DELAVEC, strojni tehnik, za čas šestih mesecev, rok prijave 6. 9. 1995. FEKONJA BOJAN - Avtoservis, vlečna služba. Koroška cesta 21, Radlje STROJNIK, tehnik kmet. mehan., izpit težke gradbene mehanizacije, rok prijave 4,9. 1995. MAR & ALT d.o.o., Hmelina 4, Radlje ob Dravi PRODAJALEC VOZIL, ekonomski tehnik, za čas 6 mesecev, rok prijave 6. 9. 1995. FEKONJA BOJAN - Avtoservis, vlečna služba. Koroška cesta 21, Radlje ob Dravi KERAMIK, gradbinec H, rok prijave 11.9. 1995. JEHART d.o.o. - Podjetje za storitve in trgovino, Meža 154, Dravograd SNAŽILKA, poskusno delo mesec dni, rok prijave 4. 9. 1995. CUDV Črna na Koroškem, Center 144 SNAŽILKA, poskusno delo mesec dni, za čas 10 mesecev, rok prijave 4. 9. 1995. OŠ Črna na Koroškem, Javorje 27 VARILEC, za leto dni, rok prijave 11.9. 1995. SŽ - STO Ravne, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem ČISTILEC METALURŠKIH IZDELKOV, admin. tehnik, rok prijave 4. 9. 1995. SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem VODJA RAČUNOVODSTVA, dipl. ekon., leto dni delovnih izkušenj, rok prijave 11.9. 1995. SŽ - STO Ravne, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem OBLIKOVALEC KOVIN, za čas 6 mesecev, rok prijave 4. 9. 1995. ROLES d.o.o. - Proizvodno in trgovsko podjetje, Mislinjska Dobrava 85c EKONOMSKI TEHNIK, za nedoločen čas, rok prijave 4. 9. 1995. ŠOL d.o.o.. Partizanska pot 11, Slovenj Gradec VODJA PROIZVODNJE, za nedoločen čas, rok prijave 4. 9. 1995. CPM d.o.o. - Consulting, marketing, produktion. Celjska cesta 45, Slovenj Gradec r whifo i(šyiiia mìa » WMh Jii©wa©^ PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10,12.15,22 in 28 cm - za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje - vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo - vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261_ Ravne na Koroškem, Čečovje 5, s 0602 20 175 GLADKA VRATA - hrast, mahagoni - belo pleskana VRATA 'STIL' IN 'KLASIK* - hrast S& IMMM) ° i?®siL©wìiniì ip&©sì£i®a(W w ip©sil©wj© §!?©[&> Vgradnja Poslovno športnega kompleksa Trabergna atraktivni lokaciji ob mestnem jedrn pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje ^neprodanih je le še dvanajst poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073,83 446. nfijnizje možne cene oBinzimeneon pomuvn in ugod- m KR6DITM PRODnmi pogoji O 20% popu/l ob gotovin/kem plcieilu O Irime/eèno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero OPREMA «ta OPREMA Tovarna oblazlnionoga pohlitva 62300 Slovon| Orado«, Pod gradom 4 Tolofon (0602) 42 031; tolofaks 42 133 SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 novn opRcmn - novcnj oimdcc 4 ATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA i=> GALERIJA PRIZMA Trg 4. julija 43 Glavni trg 29 Dravograd Slovenj Gradec Tel.: 84 - 739 i=> Tel.: 42 - 861 - ročne ure "LORENZ" ■=> VELIKA PONUDBA ZLATEGA - izdelki iz kristala in kristalina O IN SREBRNEGA NAKITA - izdelki iz domače in umetne obrti - umetniške slike r—K ZA ZLATI NAKIT TUDI DO S/ 30% POPUSTA PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO - uhani od 2.400,00 SIT DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO - prstani od 6.700,00 SIT PRILOŽNOST "=> " V6riZIC6 OlJ *t.OUU,Ul/ Ol 1 - obeski že za 1.050,00 SIT PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE